4. V. „plllMORSKl onrvnk. pošt, gotovini HOVA JUGOSLA 1RŽAŠK! V noti od 29. na 30. novem-j kr 1943 se je v Jajcu vršilo H. zasedanje Antifašističnega \ l}>eta narodnega osvobojenja 'Jugoslavije, eno leto po usta-tUovnem zasedanju, ki se je 26. uoveuibra 1942 vriilo v Binaču. Q°s zasedanji sta posredni do-kz razmaha oscooodilne bor- k Jugoslovanskih narodov, ki !e -e po enem dobrem letu ! Partizanske borbe proti nem-j llce’nu in italijanskemu fašističnemu okupatorju presegla °bseg začetnih partizanskih kdj, si ustvarila narodno obodiino vojsko in ob vzpo-,e4ni graditvi nove ljudske slasti postavila temelje za Vedno bolj organizirano in u-Pesno borbo jugoslovanskih krodov proti tujim zavojeval-Cein in njihovim domačim ! toapcem- j Rastoče potrebe vedno motnje in številnejše narodno “*»obodilne vojske in pani-'^uskih odredov Jugoslavije | er upravno-polititni problemi Izvezi z osvobojenim ozem-‘ietn k in v zvezi z dejstvom. Je osvobodilno gibanje ju-"tolovanskih narodov prerahlo okvir nacionalne osvobo-,tve in, kar je popolnoma na-'kno in nujno, zavzemalo ‘eiho jasnejše oblike tudi so-khie osvoboditve jugoslovan-*9a delovnega ljudstva; *ratka, da se je — v pogojih c®*od.no osvobodilne borbe ju-^toovanskih narodov proti kifaHsti&nim okupatorjem 'J nacionalna revolucija predala s socialno revolucijo, f® narekovale ustanovitev svo-Jjjtoo izvoljenega upravno-‘ttitnaga predstavniškega ttlesa, ki naj bi tudi z medna-hncga stališča predstavljalo 0 hovo jugoslovansko stvar-l°st in jamčilo njen doslednji tfoči razvoj. ^fugo zasedanje AVNOJ-a je hv°jimi zgodovinskimi sklepi ^derativni obliki nove Jugo-,e’ o načelu socialne pra-Jn°sti in narodnostne ena-Nravnosti ter o rešitvi slo-hslcega in hrvaškega narodna vprašanja s priključitvi-“Slovenskega Primorja, Istre , Koroške k Jugoslaviji naj-dokaz, politične in državne modrosti sedanjih vodi-nove Jugoslavije z mar-0?n Titom na čelu. /Zklepi drugega zasedanja Noj-a so imeli ogromen od-doma in v svetu. Njiho-5 napredna vsebina je jačala Rodilni polet in borbenost jugoslovanskih narodov do končne zmage nad nacijasiz-mom, ki je videla borce junaške jugoslovanske armade skupno z borci slavne Rdeče armade na osvobojenih jugoslovanskih tleh. 29. novembra 1945 so najvarnejši sklepi drugega zasedanja AVNOJ-a postali zgodovinska stvarnost: rodila se je Federativna ljudska republika Jugoslavija. Stoletni sen jugoslovanskih narodov je postal resnica. Z nadčloveškimi napori in žrtvami so si postavili svoj dom, kjer si v bratski skupnosti in složnosti grade boljšo bodočnost, ki ne bo poznala izkoriščanja človeka po človeku. 29. november 1945 je največji praznik jugoslovanskega delovnega ljudstva• ki se je po zmagi nad zunanjimi in notranjimi sovražniki vrglo na delo za čimprejšnjo izgradnjo svoje socialistične domovine- 29. novembra 1945 je praznik tudi za nas tržaške Slovence, dasi nas je imperialistični pohlep začasno odtrgal od naše skupne domovine. A kljub temu je radost v naših srcih, ker praznik nove Jugoslavije nam je porok, da bo tudi za nas nastopil dan vstajenja, kakor je nastopil za naše so-rojake, ki so vanj verovali tudi takrat, ko je bilo nebo oblačno, in je Titovo ime pomenilo le našo neomajno vero V naše vstajenje in neporušljiv zid. ki se je vanj zaman zaganjal fašistični in nacistični zasutnje-valec naše zemlje in našega naroda. In kakor je naše ljudstvo verovalo v Tita takrat, ko je to pomenilo trpljenje, preganjanje, taborišče. zapor in vislice, tako veruje vanj danes, ko je zaradi te svoje trdne vere ponovno izpostavljeno preganjanju. Ta vera slovenskega naroda v svoje vstajenje in vera vseh jugoslovanskih narodov v svojo narodno in socialno osvoboditev je Tita ustvarila: on je naš veliki ujetnik. V tem je njegova veličina. Zato tudi mi trtaški Slovenci praznujemo rojstvo nove, Titova Jugoslavije — naše Jugoslavije. Za vse tiste pa, ki hinavsko prihajajo med nas in se izdajajo za naše prijatelje, v resnici pa bi nam radi to našo vero ubili, imamo le — prezir- Kdor blati, zaničuje in omalovažuje °gromne napore in uspehe jugoslo-v«mskih narodov in njihovih voditeljev v gradnji socialistične domovine, Oima nikakršne pravice proslavljati Oiti peto obletnico ustanovitve niti ^etjo obletnico proglasitve Federalne ljudske republike Jugoslavije! Miiepa odbora srcu za Istro Sinovih osebnih izkaznicah a ^krožni odbor Slovansko-italijanskt antifašistične unije za istrsko jn“ž3e daje v zvezi s pozivom Vidalijevega dela izvršilnega odbora na prebivalstvo, naj dvigne protiustavna enojezične osebne iz-‘Ce> sledečo IZJAVO. v°t sestavni del Tržaškega ozemlja se prebivalci istrskega okrožja, elani SIAU živo zanimajo za vse dogodke, Ki so v zvezi z mi- 0,° pogodbo" z Italijo. Življenjsko so zainteresirani, da se dosledno “ % iejo ooločbe mirovne pogodbe, zlasti statut Tržaškega ozemlja. , 0 so enojezične osebne izkaznice v nasprotju z določbami statuta l J^leopravnost’ slovenskega in italijanskega kakor tudi hi vaškega ^‘valstva Tržaškega ozemlja. Upravičeni odpor demokratičnih k ik*lc Proti tako grobim kršitvam najde svojega odločnega zagovor-tudi v Jugoslaviji in SZ, kot ie razvidno iz spomenice jugo- oiske vlEde OZN in ‘z stal'š£a sz- i r°žri odbor SIAU za Istro ugotavlja, da je pot revizionizma, jtjf hodi Vidah in ki jo je ta odbor že ob začetku predvideval, danes tj )a- Gre za kršenje osnovnih pravic prebivalcev Tržaškega ozemlja, b'le predmet tolikšne borbe na mirovni konfeienci med SZ fy?en>okrEtjčnimi deželami ljudskih republik ter imperializmom z i| na čelu. Naravno je, da ne morejo prebivalci istrskega okrožja, v svoji ogromni večini predstavlja SIAU, mimo tega, da si V i samozvan; piedstavniki SIAU jemljejo pravico govoriti v h Slovansko-italijanske antifašistične unije. V*01 se na ozemlju istrskega okrožja dosledno spoštujejo pravice V.Narodnosti in dosledno izvajajo določbe mirovne pogodbe, zavrača \7ni odbor SIAU za Istro v imenu 31.000 članov poziv samo-lij0 'h predstavnikov SIAU Vidalija in njegovih najbližjih, ker vi-tu (V ,e‘n podporo nacionalističnim, šovinističnim in fašističnim silam *»lii * imperializmu. Nacionalistična in revizionistična politika Vi-l»li)-'i' k' prihaja to pot do najotipljivejšega izraza, je naletela na °dPor tukajšnjega prebivalstva. Okrožni odbor SIAU za Istro poj« *ijo *)02’v in izjavlja svojo Za spoštovanje mirovne pogodbe v Trstu Kop tarjeva C-Š* UP«- mn GRŠKI DHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto IV - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST nedelja 28. novembra 1948 Spedizione m abbon. postale Poštnina plačana v gotovini Štev. 278 (1063) Na predvečer V. obletnice ustanovitve nove Titove Jugoslavije 1 2'8. HOVEfJSBER-DAN MiRU Z delom dokazujejo narodi FLRJ Wa braniku miru W w I Tihi m.oRoc november in zlesti I hudega in se pi vič znašlo v res da si gradijo socialistično domovino Govor maršala Tita na SL kongresu KP Hrvatske •y- ' v Vi. h v DNE 22. NOVEMBRA 1945 JE MARŠAL JOSIP BROZ—TITO PODPISAL DEKLARACIJO O GLASITVI REPUBLIKE PRO- Po vsej Jugoslaviji pripravljajo jugoslovanski narodi slovesne pro-slave pete obletnice ustanovitve FLRJ in tretje obletnice proglasitve Jugoslavije za federativno ljudsko republiko. V Ljubljani bosta priredila Prezidij ljudske skupščine LR Slovenije in predsedstvo Vlade na predvečer praznika slavnostno akademijo, na kateri bo govoril predsednik vlade Miha Marinko in na kateri bodo izvajali Bravnicarjev.o opero lilHopg.c Jer-nej» v koncertni izvedoi pod vodstvom dirigenta Rada Sizi-niUia. V nedeljo bodo v Ljubljani razne prireditve na slavnostnih akademijah po vseh okrajih mesta. Med drugim bo tudi bsklada na čolnih po Ljubljanci. Prav tako tudi v poiie-eLeK, ko bo poleg tega po vseh tovarnah izvršena proslava s proglasitvijo udarnikov ter obračunom o izvajanju plana, zvečer bo baklada z ognjemetom na ljubljanskem gradu. Podobne prireditve se bodo vršile po vseh mestih in podeželju vseh jugoslovanskih republik. Obe obletnici pa proslavljajo jugoslovanski narodi s tekmovanjem za izvedbo nalog petletnega plana dosegajoč na ta način nove delovne zmage pri izgradnji svoje socialistične domovine. Vsi listi poročajo o uspehih doseženih v zadnjih treh povojnih letih. Zato podajamo nekaj podatkov, ki dokazujejo vm> vič, kako nova Titova Jugoslavija ob silnih naporih svojega ljudstva koraka v socializem. 1945 -1946 V ljudski republiki Sio. eni ji so prvi dve leti po osvoboditvi izvršili obnovo porušenih naselij, industrijskih središč in prometnih zvez. V letih 1945 in 1946 je ljudska oblast dala za obnovo 249 mi. lijonov dinarjev. Kaj kmalu je bilo izgrajenih 116 lesenih mostov preko Mure, Save, Drave, Savinje in Sore. V letu 1945 je v rekordnem času 36 delovnih dni JA obnovila železniško progo Pragersko-Kotoriba in 2200 metrov mostov na tej progi. V letih 1945 in 1946 so se začela tudi večja gradbena dela kakor n. pr. hidrocentrala na Mariborskem otoku, 3 železniški viadukti, železniški betonski mostovi preko Save, Drave, Mure, betonska cesta na Vrhniko in druge gradnje. V letu 1946 so bila na 8120 objektih izvršena gradbena dela v vrednosti 1 milijarde 12 milijonov lir. Zgrajenih je bilo 3370 stanovanj, skih'zgradb, 4233 gospodarskih poslopij, 80 stanovanjskih blokov in 4 stanovanjske kolonije, obnovljenih 128 šol, 13 bolnišnic, 7 socialnih domov, 190 kmetijskih in gospodarskih objektov, grajenih 95 km gozdnih cest, izvršena velika hidrotehnična, regulacijska in melioracijska dela na 20 rekah in potokih, zgrajenih za 222 milijonov industrijskih objektov, 156 milijo, nov železniških objektou in prog. Za obnovo, modernizacijo in novo gradnjo cest in mostov je bilo porabljenih 281.800.000 din. Prvo leto petletke je dalo popolnoma novih objektov v vrednosti 437.593.000 din. Začela se je gradnja industrije in elektrifikacije. Republiško gradbeno podjet\e Gradis je že v letu 1946 zgradilo za 440 milijonov gradbenih del. 1947 -194S V letu 1947 so dogradili 516 ob jektov, od tega 299 novih in 217 starih. V letu 1948 se je storilnost republiških gradbenih podjetij po- novno dvignila za okrog 23 odst. j Do 29. novembra 1948 so republiška gradbena podjetja v celoti izpolni-1 la načrt na 222 objektih. Do pete obletnice II. zasedanja AVNOJ-a so poleg lega izpolnili I plan «Gradis» - tesarstvo Ljubljana 106 odst., žaga in mizarstvo za 105 odst., mizarstvo Škofja Loka 115 odst. Kamnolom v Razdrtem je že 20. oktobra izpolnil svoj letni plan. Dalje stranski obrati splošne, ga stavbnega podjetja v Ljubljani strojno ključarničarstvo 106 odst., elektrodelavnice 104 odst., tesarske \ delavnice 194 odst., žaga 121 odst. Prav tako so izpolnili letni plan I strojno mizarski obrat in žaga Konstruktor v Marenbergu, delavnica Projekt v Kranju in Pionir v No- j vem mestu. Splošno gradbeno podjetje Beton je na 40 objektih izpolnilo letni plan. V PRVIH DVEH LETIH PETLETKE JE BILO NA OZEMLJU I LRS DOGRAJENIH 188 INDU- | ST RIJ SKIH OBJEKTOV. Gradbeni kolektivi so v treh le-1 tih po osvoboditvi opravili ogromno delo. Velikanski napori delovnega človeka so dali v tej dobi že prve hidrocentrale, nove tovarne težke in lahke industrije, nove betonske in asfaltne ceste, nove železnice. Dosedanji napori in uspehi ter predanost ljudstva so jamstvo za popolno izvedbo petletnega na-1 črta in za zgraditev socializma. V nedeljo 28. t. m. bo svečano I odprt na Pokljuki tudi novi planin-1 ski dom, ki predstavlja veliko pridobitev turizma v Sloveniji po I osvoboditvi. (O daljnjih rezultatih delovnih | panog poročamo na IV. strani našega lista). •ul „Mi bomo plan izvršili imitlnril v lajreltu maršal Tite! ZAGREB, 27. — Ob koncu svojega zasedanja je drugi kongres KP Hrvatske izvolil nov centralni komite, v katerega so izvoljeni tudi v prvi vrsti BAKARIC VLADIMIR kot generalni sekretar KPH, dalje Blaževič Jakov, Gošnjak Ivan, Ho-ljevac Veco, Opačič Stanko, L franka Zlatič Dina, Zigič Rade, Gregorič Pavle. Salaj Djuro in drugi. Izvoljeni so bili tudi kandidati za CK ter revizijska komisija. S tem je drugi kongres KP Hrvatske končal svoje delo. ZAGREB, 28. — Maršal Tito je prisostvoval zaključni seji II. kongresa KPH. Ob tej priliki je imel govor, y. katerem je poudaril, da so vsi kongresi v zadnjem času pokazali popolno enofnost partije. V svojem govoru je maršal Tito predvsem poudaril potrebo za izboljšanje preskrbe ter potrebo po graditvi stanovanj. Nato je dejal: «Vedeti moramo enkrat za vselej, da bo borba proti ostankom kapitalizma na vasi še zelo ostra. Danes se ta borba opaža na vsakem koraku v vedno ostrejši obliki. O-stanki kapitalizma na vasi imajo v vaseh ugoden teren, zlasti ako mi gotove stvari popuščamo in delamo napake, katerim bi se lahko izognili«. Nato je govoril o petletnem planu in dejal, da je bil plan postavljen tedaj, ko so” bile splošne politične in zunanje politične razmere z zavezniškimi državami ugodnejše. «Mi nismo računali na kakršna koli darila v materialu in na kakršno koli pomoč, ki naj bi nam jo dali brez povračila; mi smo računali na pomoč naših prijateljev, ki naj bi nam jo dali, kot vrednost za vrednost, tako da bi si pomagali kot prijatelji. Položaj je danes drugačen. Brez naše krivde je pomoč ZDA postavljajo ovire za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo Miroljubne sile bodo razkrinkale hinavščino vojnih hujskačev -Višinski poudarja, da je edino tuja intervencija vzrok državljanske vojne v Grčiji - Ameriški glasovalni stroj zopet na delu PARIZ, 27. — Danes se je pred | komisije in enako tudi ameriški solidarnost do onih, ki se dejansko demokratično prebivalstvo VltT0 ^»čno protestira proti % ^Nju enakopravnosti Sloven- V B n Proti kršitvi določb mirov- V godbe ter zahteva dvojezične “ e ‘Laznice Smrt fašizmu — svoboda narodu! OKR02N1 ODBOR SIAU ZA ISTRO odločno protestiramo proti izdajanju enojezičnih osebnih izkaznic, ki le naperjeno proti večini prebivalstva našega ozemlja. Izdaja osebnih izkaznic samo v enem jeziku je najočitnejša kršitev pravil, ki jih določa statut Tržaškega ozemlja. Zato prebivalci Gropade take izkaznice odločno odklanjamo in zahtevamo, da izda FU nove, in sicer take, ki bodo upoštevale jezik vseh treh narodnosti, ki živijo na tem ozemlju. Gropada, 24 novembra 1948. nse lzkaznice. Prejeli smo pre- S]sW0lUCll Svetoivančnnov, ric-H: i, _žena in prebivalcev Gro- V>!.ke; Resolucija pravi: upravi TRST golucu ^ propadi so resolucijo pod brebivalci razen ene sa e, , ' *n‘ski vojaški Ve<% 'Olci Gropade pri Trsfti glavno skupščino nadaljevalo razpravljanje o grškem vprašanju. Najprej je govoril britanski delegat, za njim pa Caldaris, ki sta zagovarjala resolucijo, ki jo je sprejela politična komisija. Govoril je nato spvjetski delegat Višinski, ki je analiziral poročilo tako imenovane komisije za Balkan in poudaril pristranost tega organizma, ki je celo potvoril dejstva sporazumno z grškim glavnim štabom. Obrnjen proti Caldarisu je sovjetski delegat izjavil, da kaj kmalu bodo vse parlamentarne kombinacije v Grčiji izrabljene in se bo nato uradno uvedla diktatura. Zaključil je s poudarkom, da je tuja intervencija vzrok državljanske vojne v Grčiji, balkanska komisija pa je povzročila poslabšanje položaja. Govoril je nato o sovjetskem osnutku resolucije, ki zahteva umik vseh tujih čet iz Grčije, razpustitev balkanske komisije ter priporoča Grčiji in njenim severnim sosedom, naj vzpostavijo normalne diplomatske odnose ter podpišejo obmejne konvencije. Kitaj ski in francoski delegat sta se nato izrekla za resolucijo politične delegat Ukrajinski delegat je podprl argumente Višinskega in zahteval razpustitev komisije za Balkan. Izjavil je, da bo glasoval proti resoluciji politične komisije in za sovjetsko resolucijo, ki zahteva takojšnji umik tujih čet iz Grčije, kar je v skladu z načeli ustanovne listine OZN. Češkoslovaški delegat Prochazka je izjavil, da podpira sovjetsko resolucijo, enako tudi ukrajinski in beloruski delegat. Kakor po navadi je skupščina seveda sprejela resolucijo štirih držav, ki jo je bila že sprejela ameriška večina v politični komisiji. Odbila pa je sovjetsko resolucijo, ki podpira in priporoča umik tujih čet iz Grčije in ukinilev komisij'e za Balkan ter priporoča grški vladi, naj preneha z diskriminacijo glede Makedoncev in Albancev v Grčiji. Posebna politična komisija je danes končala diskusijo o sprejemu novih članov in sprejela resolucijo Belgije, Avstralije in ZDA, ki priporoča Varnostnemu svetu, naj zopet preučijo prošnje za spr< j-m Italije, Finske, Transjordanije, Portugalske, Irske in Avstrije, Glede Avstrije so ZDA predložile. resolucijo, ki je bila seveda sprejeta. Sovjetski delegat Malik se je uprl temu predlogu in obtožil ameriško vlado, da postavlja ovire za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo. Glavno tajništvo OZN je odločilo, da se bo sedanje zasedanje glavne skupščine končalo 12. decembra. Češkoslovaški list «Slobodne slovo« piše v zvezi z vprašanjem sprejema novih članov, da se zahodni diplomati upirajo sprejemu Albanije, Bolgarije, Romunije, Madžarske in Mongolije v OZN, ker se bojijo, da bi jim uveljavitev fronte miru v tem organizmu lahko preprečila, da bi se posluževali svojega volivnega stroja. Dolarska diplomacija se s svoje -trani trudi, da doseže sprejem v OZN Irske, Transjordanije, Italije, Finske, Portugalske, Ceylona in Avstrije, ki so se pokazale naklonjene njeni politiki. Toda elementi miru, zaključuje list, bodo razkrinkali hinavščino vojnih hujskačev, katerih dokončnega neizbežnega poraza ne bo mogla preprečiti nobena tehnična ali juridična zvijača. iz prijateljskih socialističnih držav postala v veliki meri manjša, zato srečujemo večje težave, kot smo jih predvidevali«. Nato je poudaril, da je gradnja začela napredovati zelo v širino in da se niso držali samo tistega, kar je bilo po načrtih predvideno. Obnovili smo, kar je bilo porušeno, zgradili smo mnogo poslopij in tovarn, ta širina in povečanje pa je v vseh republikah zahtevala mnogo več materiala itd., kar gre preko obstoječih možnosti. Gotovo se bo našel kdo izven naše države, ki bo dejal: ((Postavili so si megalomanski plan in sedaj ga ne morejo izvršiti«. Toda to ne bodo rekli samo imperialisti, ampak mogoče tudi tisti, ki nas danes bolj strogo kritizirajo. Toda mi jim odgovarjamo: Mi bomo plan izvršili! (burni aplavzi in ovacije, vsi delegati se dvignejo in skandirajo besedo «Tito»). «Ne bojim se poudariti naših napak in naših slabih točk. Komunisti ne smejo nikdar skrivati svojih slabosti in težav. Mi govorimo odkrito, prav za to, ker poznamo svoje sile in svoje težave. Mi se tudi upamo govoriti o njih, ker smo dovolj močni, da te težave premostimo. Kdor jih zakriva, je slabič in nesposobnež. Toda mi jih ne moremo skrivati. Mi smo močni, ker imamo enotnost partije in ljudstva in to je glavno jamstvo i za uresničenje našega plana, naše | izgradnje. Nato je maršal Tito dejal, da bo šla izgradnja v sledečem letu 1943 namesto v širino kakor je šla do sedai, bolj v globino in glavna pažnja se bo posvetila gradnji kapitalne industrije, vrtalnih naprav za nafto, zlasti pa gradnji stanovanj. Ob koncu svojega govora je maršal Tito poudaril še potrebo učenja in študiranja marksizma - leninizma kliub izgovorom mnogih tovarišev, češ da nimajo časa in da delajo dan in noč. Jugoslovanski protest grški monarhofašistični vladi BEOGRAD, 27. — Tanjug javlja, da je jugoslovansko zunanje ministrstvo zaradi številnih kršitev jugoslovanskega ozemlja po atenskih monarhofašističnih četah dala navodilo svojemu atenskemu poslaništvu, naj pri grški kraljevi vladi orotestira. Uspeh stavke francoskih rudarjev PARIZ, 27. — Zveze rudarjev včlanjene v Splošni zvezi dela so sprejele resolucijo, v kateri pozivajo ste tisoč rudarjev, ki še vedno stavkajo naj v ponedeljek zopet "začnejo z delom, in poudarjajo potrebo združitve sil za nrdaljevanje borbe v novih oblikah. Resolucija omenja različna obdobja stavke, ki je imela uspeh že od prvega dne, kar je edinstveno v zgodovini stavk v rudnikih. Tihi mesec november in zlesti poslednjo nedeljo v njem je posvetilo trpeče človeško borbi za mir, borbi za to, da bi tonile v nepovratek vojne grozote, ki ne prizanašajo ne starcem ne otrokom v materinem naročju. Toda trden, demokratični mir je mogoč samo tedaj, ko bomo imeli povsod nov, pravičnejši svet, v katerim ni delitve na gospodujoče in sužnje. Da bi se v mejah danih možnostih zagotovil tak mir, je potekala pretekla vojna, ki se je s Hitlerjevim napadom na Sovjetsko zvezo sp-eemenila iz roparske in osvajalne med nemškimi, japonskimi in italijanskimi imperialisti na eni strani, ter med anglo-ameriškimi imperialisti na drugi strani, v domovinsko-osvobodilno vojno. Ogromni so bili 'napori in Irtue, ki so jih vlagali zasužnjeni narodi, med katerim so bili narodi Jugoslavije poleg narodov Sovjetske zveze na prvem in častnem mestu. Toda kot so se ti narodi zavedali, da je zmaga nad nacifašizmom, ki je izropal vse evropske orožarne in se ukoval v železje in jeklo, nemogoča, če ne iztisnejo iz sebe vse, če ne mu ne postavijo neustrašno in s prezirom na lastne žrtve po robu, tako so tudi vedeli, da bi ta zmaga izgubila mnogo na svojem pomenu, če se že med samo vojno ne podvzamejo ukrepi, ki bi bili do volj močni, da zabranijo povratek nacizmu in fašizmu, ter onemogočijo njuno agresijo. Take ukrepe so tedanji zavezniški narodi na pritisk Sovjetske zveze sprejeli v Jalti, Teheranu in Potsdamu. Z njimi je bila natančno določena povojna ureditev, ki je predvidevala demilitarizacijo in demokratizacijo Nemčije, kot osišča agresije in legla najbrutalnejšeja fašizma. Temu namenu naj bi služila OZN in Varnostni svet, katerega tvori pet svetovnih zmagujočih velesil, ki so se z medsebojnimi dogovori obvezale, da se bodo držale že v atlanski karti in med vojno sprejetih sklepov in načel, ki slonijo na spoštovanju volje narodov, katera tvori osnovo resnične demokracije. S strani tedanjih zaveznikov na zapadu, anglo-ameriikih imperialistov, in vladajoče klike, ki je v Franciji ponovno prišla na oblast, pa vse to ni bilo mišljeno iskreno. To njihovo hinavstvo in dvoličnost, ki je spreminjala njihove podpise na sporazumih strašenje z atomsko bombo, čim jih Hitlerjeva nevarnost ni več ogrožala, se je pričela očitovati v tem, da so napravile iz OZN glasovalni stroj, in v težnji, da bi Varnostni svet ohranjal le njihove koristi. Ameriškim kartelom in trustom naj očuva visoke vojne dobičke. Ustvari naj jim garancijo, da se bodo še povečali. Od tu sla po svetovnem gospostvu, po uresničenju sna, ki Hitlerju ni uspel. Od tu brezbrižnost do vseh sporazumov, od tu prelomitev svečane zabljube v atlanski listini. Maršalizacija Evrope m z njo njeno popolno ekonomsko in politično zasužnje-nje, podreditev vseh komponent, ki uravnavajo življenje neke dežele in posameznika, ameriškim delarskim kraljem je samo pripomoček in doprinos k izpolnitvi tega njihovega lepega, a praznega sna. Sovjetska zveza se že vsa tri povojna leta trudi s podporo vsem demokratičnim državam v OZN in Varnostnem svetu, da bi se ti dve ustanovi ne izmaličili. Služili naj bi tistim svetlim človečanskim smotrom, za katere sta bili ustanovljeni. Na vsakem zasedanju se ponavlja njena upravičena zahteva, ki izraža želje milijonov tlačenih in teptanih. želje milijonov, ki so si s potoki krvi priborili v dveh poslednjih vojnah svobodo ter se otresli imperialističnih okov, zahteva po zmanjšanju oborožitve, po prepovedi atomskega orožja, zahteva potem da se onemogočijo netilci novih vojn. Ali vse te njene zahteve se stalno izpodbijajo, se sprejmejo le delno, ker so v opreki s cilji, ki jih zasledujejo gospodujoči ljudje na zapadu. Zaradi teh gospodujočih ljudi zapa-da še ni moglo nemško ljudstvo obračunati s krivci lastne nesreče, tako kot je potrebno, da se ta ne povrne nikoli več. Oni mu branijo,- da bi si uredilo svoj dom tako, kot bi si ga samo hotelo. Ne dopustijo, da bi iz Porurja nastala zakladnica, iz katere bi napredni, v vojni toliko prizadeti narodi, črpali sredstva za< hitrejše celjenje ran in hitrejši razvoj socializma, nego ga hočejo ohraniti za arzenal nove svetovne moritve. Med onimi pa, ki stojijo trdno na braniku miru, je Jugoslavija 'ista, ki ga je poleg Sovjetske veze najbolj potrebna. Mir zahtevajo njena mesta, vasi in samotne koče, ki jim je vojna vihra razbila streho nad glavo in pognala v smrtna taborišča njihove prebivalce. Zahteva ga ljudstvo, ki se je komaj odpočilo od vsega hudega in se prvič znašlo v res svobodni domovini. Neizprosno ga terja izgradnja socializma v njej, ki pretvarja nekdanje sanje o bogastvu, ki ne bo več last tujcev in posameznikov, temveč vseh delovnih ljudi, v živo stvarnost. En milijon 200 tisoč žena, vključenih v prvo Titovo petletko, je dalo v tem mesecu za mir svoj podpis. Glasovalo je za to, da bi v miru ustvarjalo svojim otrokom jasnejšo prihodnost, da bi nobeni materi več na svetu vojna ne ugrabila najdražje. Tudi tiste žene Tržaškega ozemlja, ki so dale svoj podpis, da bi ostala njihova organizacija na zastavljenem programu, so ie obenem glasovale za mir. Za mir je vse ono demokratično ljudstvo Tržaškega ozemlja, ki se dosledno bori proti kršenju mirovne pogodbe, ki s statutom zagotavlja svobodne, demokratične volitve in enakopravnost vsem trem, tu živečim narodom. Proti njemu pa so oni, ki so razbili naše demokratično gibanje, ki klecajo pred anglo-ameri-škim okupatorjem v pogledu osebnih izkaznic, ki za mir sprejemajo le papirnate deklaracije, ki le besedičijo o ljubezni do Sovjetske zveze, a so pristaši revizionizma, katerega ona odbija na vseh mednarodnih konferencah za ohranitev svetovnega miru. MARA SAMSA Kongres Ljudske Ininle FLRJ bo konec marca M BEOGRAD, 27. — Danes je zaključil delo razširjeni plenum zveznega odbora Ljudske fronte Jugoslavije. Današnji seji je predsedoval maršal Tito, predsednik Ljudske fronte Jugoslavije. Pa živahni diskusiji, ki je sledila poročilu, pri katerem je sodeloval tudi tov. Kardelj, so na predlog tov. Neškoviča sprejeli sklepe glede organizaciji skih problemov Ljudske fronte. Predsednik maršal Tito je predlagal, naj se spopolnijo kadri predsedstva zveznega odbora Ljudske fronte. Neškovič je bil izvoljen za glavnega tajnika Ljudske fronte, Svetozar Vukmanovič — Tempo, Josip Hrnčevič in Ljubo Arsov so bili izvoljeni za člane tajništva. Tudi na predlog tovariša Tita so sklenili, da se konec marca 1949 skliče tretji kongres Ljudske fronte Jugoslavije. Predsedstvo bo do tega dne pripravilo osnutek pravil ter program dela kongresa. UiiMa vojska uničuje Canghafškove divizije NANKING, 27. — Iz Nankinga javljajo, da Je kitajska ljudska vojska začela otenzivo proti Peng Pv, ki Je važno železniško središče na sredi poti med Nankingom in Hsučovom. Medtem ko nekaj kolon ljudske vojske obkoljuje Hsučov, zadržujeta dve drugi koloni skupino nacionalističnih armad na področju Suk Slen. Nankinški vrhovni štab javlja, da so sklenili evakuirati vojaški peno-nal iz Nankinga proti zahodnim pokrajinam. Danes Je Cangkajškova čena z letalom odpotovala iz Nankinga v VVashington, kjer bo Trumana prosila za nujno poonoč Cangkajškovl Kitajski. Radio ljudske vojske poroča, da so bile na reki Lo v južnovzbodnem Sen-siju uničene tri nacionalistične divizije. Obletnica podpisa jugoslovansko - bolgarske pogodbe BEOGRAD, 27. — Ob obletnici podpisa pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči med Jugoslavijo in Bolgarijo objavlja «Borba» članek, v katerem poudarja, da odgovornost za težkoče, ki so nastale v odnosih med obema državama, pade na odgovorne bolgarske voditelje, ker so oni začeli blatiti novo Jugoslavijo. «Borba» poudarja, da izvrševanje te pogodbe, ki je orodje miru in varnosti na Balkanu in izraz volje narodov obeh držav po bratskih odnosih, zahtevajo življenjski interesi bolgarskega in jugoslovanskega ljudstva. Toda šteyilni odgovorni voditelji v Bolgariji ne mislijo in ne delajo v tem smislu. S svojim postopanjem objektivno spodkopavajo prijateljske odnose med narodi obeh držav, česar se veselijo samo buržujske klike in tuji imperialisti. Jugoslovanski voditelji so napravili vse in bodo tudi v bodoče napravili vse, da se bo ta pogodba izvajala, kakor je bilo obljubljeno ob podpisu narodom Jugoslavije in Bolgarije . Malo v Egiptu KAIRO, z7. — Sindikat epiptskih advokatov je dal nalog za stavko za nedeljo kot protest proti postopanju s sudanskimi stavkajočimi, proti katerim se bo istega dne začel proces. 28. novembra 1948 Gasiovanie openske Jifc Zale" i!l liliovs siM TRŽAŠKI DNEVNIK Popoln uspeh openskega prosvet. nega društva z uprizoritvijo «Mi-klove Zale» je dal povod, da so bili openski igralci povabljeni na gostovanje na Jesenice in Kranj. Opensko prosvetno društvo je laskavo vabilo 2 veseljem sprejelo in včeraj je velika dramska družina s pevci in orkestraši odpotovala na to gostovanje. Ob tej priliki pa se je Riko Malalan in njegova ožja druščina do kraja razgalila. Pri tem pa so ravnali tako hinavsko in licemersko, da se poštenemu človeku kar gabi. Se do torka so tekle vse priprave za gostovanje v redu in Malalan, kot mnogokrat preje, je izjavil, da nima nič proti gostovanju Opencev v Jugoslaviji, le to, da mu bo žal, da ne bo član. stva v nedeljo na Opčinah, ko bo «proslava» AVNOJ-a. Naslednji dan so nekateri Igralci odpovedali svoje sodelovanje na gostovanju. Sicer so- najprej iskali neke brezpomembne izgovore, toda končno so morali le priznati, da so odpovedali svoje sodelovanje po prejetih direktivah. Riko Malalan ne bo mogel sedaj več varati ljudi, da je za složno prosvetno delo, ne bo več mogel trditi, da ne ruši kulturnih vezi tržaških Slovencev s Slovenci v Jugoslaviji. Te dni se je zagrizel s svojimi maloštevilnimi trabanti v to, da prepreči odhod «Miklove Žalen. To mu ni uspelo, kajti openski prosvetni delavci niso hoteli požreti že dane besede in ko so jim priskočili na pomoč nekateri igralci SNG, ki so zasedli vloge odsto-pivših igralcev, so se kljub Malalanovemu besnenju odpravili na gostovanje. Opčine so končno enkrat povedale Malalanu, da se ne bodo pustile ustrahovati ne od njega, ne od njegovih opričnikov. Da, prepričani smo, da bo prav ta poslednji Ma. lalanov atentat na kulturno enotnost Slovencev odprl oči še onim, ki so tokrat klonili s težkim srcem Malalanovemu pritisku. Malalan se bo poskušat izvijati, da mu je le bilo za proslavo AVNOJ-a. Toda, tako opravičilo je smešno spričo objave razporeda teh «proslav» v «11 Lavoratores. Ce so napovedali v nekaterih krožkih «proslave» v ponedeljek ali celo v torek, bi isto lahko storili tudi na Opčinah, Toda prav Malalanova sabotaža gostovanja «Mlklove Žalen dovolj zgovorno kale, da je njemu in njegovim prav malo mar resnična proslava AVNOJ-a, da jim je malo mar, da bi bili «a fianco del popoli jugoslavin kot piše «11 Lavoratoren (pri tem pa hoče preprečiti stik tržaških prosvetnih delavcev z jeseniškimi in kranjskimi delavci), temveč, da je njihova eproslavan AVNOJ-a izmed vseh dosedanjih provokacij najbolj predrzna, najbolj nesramna in resnično naperjena proti novi Jugoslaviji, ki vsak dan bolj očitno dokazuje, da je kompaktna, ker "je V Jugoslaviji pri gradnji socializma ljudstvo tesno ob svojem vodstvu. K Malalanovi eproslavis AVNOJ-a bbdo prišli le oni, ki odobravajo najnovejši Vidalijev ikvadrizem, le oh!, ki odobravajo, da se na zavedne tržaške Slovence Vpije «ščavi duri, ande’ a Lubiana», in verjetno bo šla na «proslavos tudi ona, ki so ji jugoslovanski vojaki -cigani. Poštenih, zavednih Sloven,-cev, ki cenijo žrtve teh «ciganov», ki so ustvarile novo Jugoslavijo, na Malalanovi «proslavi« ne bo. Vidalijevi misijonarji imajo danos delo Da bi utrdili svojo že naglo pojemajočo oblast in prevaro nad nasipi ljudstvom, so se edosledni demokrati in revolucionarju Vidali-jevega kova spomnili, da je danes 5. obletnica AVNOJ-a. Zato kar hitro ven po slovenskih vaseh, Vidalijevi misijonarji bodo danes propovedovali svoj ecredO*. Najbrž e pa bodo za te prireditve privlekli na dan tudi svoje telesne straže in spremstva pretepačev, ki sicer spadajo v krog kriminalcev Avtobusna zveza im e d Vratom Ih Lonierjem mm-mtv .orarKmzsatr..-... *x-nraart* rja ir - ;r~*9 mr*zunr~—z atK2» »ETkr*—*r^r- -> >OTmrrw5 m ■im . ■ ..- s*mv*aiKM Koristno je trenutno važnejše od lepega 25. t. m. je začel voziti iz križišča ul. Carducci in ul. Cesare Battisti (Portici di Chiozza) avtobus vse do Lonjerja. Novo avtobusno linijo je prevzelo neko zasebno podjetje. To pobudo zasebne tyrdke moramo pozdraviti, Vendar pa moramo ugotoviti, da so Lonjerci in Katinarci dolga leta nazaj zaman prosili mestno občino, naj ona vzpostavi avtobusno zvezo iz Trsta na Katinaro, ker pač niso imeli nobenega upanja, da bodo oblasti popravile, ozirdma razširile lonjersko cesto, ki ni bila primerna za avtobusni premet. Letošnjo pomlad pa je začelo mestno gradbeno podjetje popravljati lonjersko cesto; vendar pa je kljub vsemu ta cesta neprimerna za avtobusno linijo. Zanimivo je pri vsem tem dejstvo, da je začel voziti v Lonjer avtobus šele potem, ko so zgradili na lonjerski cesti več velikih stanovanjskih hiš v čisto slovenskem okraju in v katerih so dobili stanovanje marsikateri bivši fašisti in zlasti člani civilne policije, le zavednim demokratom so bile njihove prošnje odbite. Zato se nam tudi ne zdi naključje, da so iz naklonjenosti do Lonjercev vzpostavili avtobusno zvezo, marveč da pri tem. zasledujejo določene namene. Končno se moramo dotakniti tudi vprašanja cene voznim listkom, ki je nedvomno previsoka. Iz Lonjerja se bodo vozili v Trst predvsem delovni ljudje, ki so zaposleni v tovarnah, ter perice in mlekarice, ker jih domača zemlja ne more preživeti. Zato se nam zdi nujno potrebno, da spričo velike draginje najosnovnejših življenjskih potrebščin avtobusno podjetje zniža ceno voznemu listku, ki znaša doslej 35 lir v eno smer. Eri tej priliki bi se dotaknili tudi vprašanja popravila ceste z Lovca na Katinaro, ki je v zelo slabem stanju. Ze delj časa Sem govorijo sicer o tem, da bodo to cesto dokončno popravili ter da se bo podaljšala avtobusna linija Kdor našega dijaka pod-pre, pomaga gradili lepšo bodočnost, našega naroda iz Trsta do Lovca vse do Katina-re. Vendar pa se istočasno slišijo pripombe nekaterih za to odgovornih ljudi, da ni na razpolago denarja. To je že staja in izgulje-na pesem, ki se venomer ponavlja, kadar gre za vprašanje ljudstvu koristnih akcij. Ce je imela mestna občina toliko denarja na razpolago, da so polepšali gredice v parku na Lovcu, in če so popravili iz javnih sredstev v mestu ulice, ki so bile ze kolikor toliko V dobrem stanju, petem bi se gotovo lahko našel tudi denar za popravilo te ceste, le če bi bilo količkaj dobre volje. Toda zdi se nam, da se le vse preveč gleda na to, kaj je lepo in ne nato, kaj je koristno. i prils iii Sta prejlei rtno Za sinoči so vidalijsvci s posebnimi vabili po hišah napovedali sestanek v Devinu. Toda čim so ljudje videli, kdo so sklicatelji tega sestanka, so sklenili, da se odzovejo le v toliko, da jih podražijo in nato odidejo domov. Tako je ostal govornik Grgič s svojim nabrežinskim spremljevalcem in osmimi poslušalci. Ako bi Grgič temu kaj oporekal, mu lahko postrežemo tudi z imeni. Tem osmim je torej pridigal, da mora ljudstvo sprejeti enojezične osebne izkaznice in da nasprotniki temu ugovarjajo, ker se bojijo, da bo imel na volitvah Vidali večino. Ce bi se bil pridigar Grgič količkaj ozrl po dvorani, bi na prste preštel, kje je tista večina. Tako se je začela in končala v Devinu proslava AVNOJ-a, ki jo je «11 Lavoratores na veliko napovedal. Drugega tudi ni bilo pričakovati, kajti kako naj oni sploh praznujejo AVNOJ. ,,1L PREPETI0“ na radiu Trst I napoveduje križarsko vojno vzhodni Evropi Tako so imenovale «Ultimissime» predsednika cone Palutana, ki je včeraj zvečer govoril deset minut o razpravljanju mešanega odbora ERP v Rimu. Razveseljivo, da sledi časopisom, kakor je dejal ta gospod, ki da govore o tajnostih razpravljanj in očitajo, da se dela skrito za zaveso. To da ni res in da izdajajo žal sicer kratka pismena poročila. Priznava pa, da manjka organ, kjer naj bi se javno razpravljalo. Poprej so to delali v conskem svetu. Sedaj imajo sicer več oblasti, pa manj kompetence. Z oblastjo in kompetenco da je taka: če imaš več oblasti, pa imaš manj kompetence in obratno. Naši čitatelji se bodo sami spomnili, da pomeni to proste roke demokristjanom, šovinistom itd. nasproti drugim soobčanom v znamenju priprav na volitve seveda. Kajti v glavnih stvareh, zlasti financah, Hazkrinkujmo! Pretekli petek je bil pri nas na Proseku v Prosvetnem domu sklican sindikalni sestanek za izvolitev delegatov za kongres ES. Ze sam prihod Slavca Ada, Abrama in njihovega spremstva nam je dal misliti, da se ne namerava voliti delegatov kot si želimo delavci in kmetje, temveč da se bo skušalo z omenjeno skupino vplivati na potek volitev. V dvorani je bilo vsega skupaj prisotnih okrog štirideset do pet in štirideset ljudi, ki so pri vhodu na vratih dvorane, ne da bi pokazali sindikalne izkaznice, prejeli glasovnico, počrtali kandidate in jo oddali v neko odprto papirnato ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK? ing. »■ o;-_-i.jpnJgglJUJJ■»CM Seja občinskega sosveia V petek se je sestal na redno sejo občinski sosvet pod predsedstvom Župana odvetnika Mianija. Na seji so bile sprejete razne odločitve. Med slučajnostmi je podžupan dr. ing. Vizentin predvsem javil sosvetu, da je departoment za javna dela vojaške uprave pretresal načrt javnih del, ki jih je predlagala občina za obdobje do 1. septembra 1949 v višini 650 milijonov .Med temi deli je prvi obrok del pri gradnji občinskega dezinfecijskega podjetja v višini 150 milijonov lir. Isto tako je upoštevani tudi prvi obrok del pri gradnji nove šole pri Sv, Andreju za 180 milijonov lir. Za druga dela bi odpadlo ostalih 300 milijonov lir. Fodžupan je poleg tega poročal o delovanju posebnega oddelka občinskega urada za javna dela. Ta izvaja sedaj izboljševalna dela V Zavljah, potem pri raznih športnih igriših Ponciane. Sv. Ivana in na občinskem štadionu pri Sv. Ani. Poleg tega pa tudi pripravljalna dela na prostoru, kjer bo stal nov štadion pri Sv, Alojziju. Podžupan je poročal, da so nekatera od teh del že končana, druga so še v teku in to z odobritvijo vojaške uprave, ki nakazuje denarne zneske. Sosvet je sprejel na znanje in odobril poročilo župana. škatlo. Ta škatlo pa sta čuvala dva člana krajevnega sindikalnega odbora, Ko so naši domačini opozorili na takšen nepravilen postopek in po ugotovitvi, da je bilo v škatli skoraj še enkrat večje število glasovnic kakor prisotnih v dvorani, je večina zahtevala, da se glasovnice uničijo; na p-edlcg tov. Rupla pa je bila izvoljena vplivna komisija ter določeni dnevi za vo. litve delegatov. Cudi nas, da tov. A do Slavec kot organizacijski sekretar izvršilnega odbora ES ne pozna vplivnih pravil; če jih pa pozna, pomeni, da ni prišel k nalh s svojo skupino s poštenimi nam.eni. Dokaz k t:mu je, da se je ob odločnem nastopu tovarišev pomaknil t> ozadje skupno s svojo skupinico, nato pa odšel brez besed. Ado naj ve, da bomo vse povsod razkrinkavali ljudi, ki skušajo varati naše vaščane! Solidarnost z obsojenimi tovariši ki so branili dvojezičnost Z obsojene tovariše ia njihove družine so prispevali: Prejšnji znesek 3*5.191 lir. IV. okraj GF: Nadallč Pavla 5«, Kerševan Ema 100, KerSevan Francka 50, Anita ursini 100, Valetič Olga 100, Racman Marija 100, Verčcn Matilda 50, Spaca! Bruno 100, Spacal Gabrijela 208, Baučer Albina 50, NN 200, NN 300, Mlljevič Franc ISO, Franovič Stanko 109, Albrecht Marija 50, Kavšek Dušan 35, Vato-vac Rafael 100, Vodopivec Franc Hfelja Katarina 200. VI. okraj ?F: Godina Ivanka Toč 100, Sancin Slava 100, Sancin Albin 100 lir. Da sedaj nabrano 308.276 lir. Prispevke Je pošiljati na upravo »Primorskega dnevnika* v ul. R, Manna 29. Mrtvo, z razbito glavo so jo našli pod zidom na tilici E. Severo Včeraj ob 15 popoldne je rešilni ayto RK pripeljal v glavno bolnico ekrog 50 let staro žensko, ki pa je bila že mrtva. Neznana ženska je imela razbit prednji del glave, tako da so izstopili možgani. Uslužbenci RK so povedali, da so truplo pobrali v takem stanju v ul. Fabio SeVero pred mehanično delavnico Dentis. Najbrž je ženska padla z zida ul. Romagna, ki je tu visok 5 m. Truplo leži v mrtvašnici in bo na razpolago sodnim oblastem. Pokojnica, ki do 16.50 ni bila že identificirana, ima plašč rjave barve, krilo rdeče barve bordo, spodnje krilo jz plave. svile, nizke čevlje rjave barve in svilene nogavice. Poleg trupla so našli nekako listnico plave in rdeče barve. V njej je bila denarnica iz rjavega usnja, robec zelene barye. Osebni znaki pokojnice so: temno kostanjevi lasje, nekoliko osiveli, starost približno 50 let. »Banda det buco" začela polagati račune Pred meseci aii točneje v noči med 23. in 24. julijem t. 1. so vdrli tatovi v trgovino z manufakturami v ulici Giulia, katere lastnik je Et-tore Stecchina. Škodo, ki je pri tem utrpel trgovec, so ocenili na 2 milijona 900 tisoč lir. Člani tatinske skupine so se vtihotapili v trgovino na poseben način. Bili so skoroda nekakšni minerji. Napravili so predor pod trgovskim lokalom in napravili' veliko luknjo v podu, tako da so lahko prišli notri. Vse časopisje je pisalo o «bandi del buco* pod vtisom podobnih tatvin, ki so se pred meseci prav na isti način Vršile v Trstu. Policija pa, ki je bila že dolgo alarmirana zaradi teh vlomov, je takoj prišla tej tolpi na sled. Aretirani so bili neposredni člani te druščine: Peter Dean, Italico Ne-gri, Guerrino Bernardini, Jakob Lorber, Karel Korelič pa je utegnil pobegniti. Poleg teh pa sta bila uretirana zaradi prikrivanja še Domenico Colombera in Just Rossi. Vsi ti so se včeraj morali zagovarjati zaradi svojih dejanj pred tukajšnjim sodiščem. Pasi je včeraj ležal na mizi pred sodniki cel niz posebno pripravljenega orodja Za vlome teh obrtnikov, so vsi obtoženci mirno duše izjavili, da se nikakor ne čutijo krive. Nekdo od obtožencev je celo mirno izjavil, da mu je vse to orodje, razne pile, jeklene žage za rezanje jekla, vitalni rvedri, strugate, katere je sodnik jemal iz stare oguljene aktovke, služilo le za motor njegove barke. Vsi obtoženci so se med procesom zelo tožili, da jih je policija s preveč trdimi sredstvi prisilila do priznanj. Ob 12.30 je sodišče razpravo od-godilo do 7. decembra. PISMO IZ DOLINE Komunisti najmanjšega odpora V naši vasi Imamo zelo «pridne» aktiviste, posebno pa na okraju; to so najboljši Vidalijevi hlapci. Ponašajo se, da so «marksistl-t«ilnlstl in da so zaradi tega predstavniki ljudstva. Vendar ni tako. Marksist-leninist in predstavnik ljudstva ter voditelj ljudstvo do zmage mora biti dosleden borec in pripravljeni za največje napore. Pri nas se je zgodilo ravno nasprotno, naši »najboljši* so ob resoluciji Informbiroja sprejeti tisto, kar je bilo najlažje. Preveč bi bilo za njih napora in žrtvovanja, da bi se poglobili v bistvo stvari in izluščili resnico o Jugoslaviji. Snemali so slike Tita, govorili množici, da je Tito izdajalec itd., ter s tem dostavljali nove solze materam in ženam padlih borcev, kakor da so bile vse žrtve zaman. To ni res! Vse žrtve in napori ter nešteto mladih življenj je bilo žrtvovano za svobode. V naši vasi je že precej ljudi, ki se jim postavljajo po robu: še več pa jih je, ki molčijo in moralno trpijo. Toda dolgo to ne bo trajalo. VASCAN F IZKULTURA NOGOMETNO PRVENSTVO TH2ASKEGA OZEMLJA Igrišče v Trebčah ob 12.30 Tovarna strojev - Dreher; ob 14.30 Magdalena. Meduza. Igrišče v Boljtmcu ob 12.30 Prista-niščniki - Sv. Ana; ob 14.30 Košta-lunga . Arrlgonl. Igrišče v Ankaranu ob 10 Ponziana -Milje; ob 14.30 OMMSA - Umag. Igrišče v Kopru ob 14 Aurora-Umag. Igrišče v Piranu ob 14 Piran-Rojan. OKROŽNO NOGOMETNO PRVENSTVO Igrišče CRDA ob 14 Sv. Marko -Primorje. Igrišče na Proseku ob 10 Montebel- lo _ Kolonja; ob 14.30 Arzenal - INAM. Igrišče v Nabrežini ob 10 Rocol -Col 1LVA; ob 14.30 NabreŽins-TrebČO. PRVENSTVO I. SKUPINE Igrišče v Boljuncu ob 8 Domjo - Sv. Alojz: ob 10 Redivo - Nabrežina. Igrišče v Trebčah ob 10 Partizani -Glinščica. Igrišče na Proseku ob 12.30 Magdalena - Redivo. . Igrišče v Nabrežini ob 12.30 Košta-lunga - Opčine. ODBOJKA Na igrišču Tomažiča ob 8.30 DSZ ES - Col ILVA, ob 9 Dijaško F.D. -Sv. Marko, ob 9.30 Arzenal . Tomažič, ob 10 Tovarna strojev-Tiskarji, ob 10.30 Elektra - Greta, ob 11 Tovarna strojev. - Greta pa odloča uniformirana oblast. Nekam skromno je nato dejal govornik, da so ukrepi le provizorični (tudi kredit ERP?), saj bodo itak volitve in bo potem vse v javni razpravi. (Toda dotlej, je rekel ne. kdo, se bo dalo marsikaj spraviti pod streho...). Zapazil je tudi pripombo tiska, da so uradne objave rebusi in zato da bodo ustanovili tiskovni urad, ki bo dajal pojasnila. Lepo priznanje in slaba tolažba. V proračunu bo zopet nova postavka, izvedeli pa bomo najbrž še manj, ker bo prišlo zopet do kakega «študija»... Prav glasno je izjavil, da bo tržaško gospodarstvo šlo k obnovi le v krogu italijanske ekonomije, vedno in trdno vezano nanjo in po njej na OEEC. Kaj pa provizorični ukrepi - volitve? Glas je zvenel kakor da so v Rimu že sestavili nezmotljive volivne rezultate. «Ulti-missimen so napovedale tudi «pri-micije», ki naj bi bile 5200 ton ribiških ladjic za brodarje «da indi-caren. Rebus na rebus. Da se zunanja trgovina vrši skratka ne le v lokalnem, marveč v «nacionalnem» okviru, čutijo izvozniki in uvozniki na lastni koži, zato je kar dobro dodal «v mejah možnosti«. Takole je dejal: «Skratka brez odvisne retorike (!), ekonomsko življenje Trsta ne more biti ohranjeno brez Italije*. Kolikor vemo Trsta ni ustvarila Italija . zakaj bi sedaj brez nje ne mogel živeti? 25. letno mrtvilo je najboljši dokaz. Velika je ljubezen do katoliške Avstrije, za katero so se vsi trudili, da bi plačevala pristaniške pristojbine Ud. v okviru trgovske pogodbe z Italijo, seveda v lirah! Za CSR, FLRJ ali Madžarsko bodo pa predlagali dolarje. Glede dobave premoga iz zapad-ne Nemčije, jim je italijanska delegacija sporočila, da se še vedno rešuje vprašanje plačila. Ali bi VU SPOMINSKI DNEVI: 1820 se je rodil Friedrich Engels, soustanovitelj znanstvenega socializma. Umrl je 5.VIII.18S5 ENOTNI SINDIKATI Prevozniška, kemična,petrolejska in lesna stroka. Vsi oni, ki še niso glasovali. na delu, lahko to store v ulici Imbriani 5-1 naslednje dni. Danes od 9 do 12 In ponedeljek do 17 ure. V teh dneh in v teh urah lahko še izvolijo delegate za kongres ES. Vsi volivci naj prineso s seboj sindikalno izkaznico. Zveza brivcev in frizerjev. V ponedeljek 29. t. m. ob 20 v ul. Imbriani 5-1 soba štev. 10 občni zbor, med katerim bodo izbrani zastopniki za kongres. Zveza kina in gledališča. V ponedeljek 29, t. m. bo ob 11 v ul. Imbriani 5-1 občni zbor zveze. Zveza prevozniške, kemijske, petrolejske in lesne stroke vabi vse člane, ki še niso volili pri delu zastopnike za kongres, da bodo lahko to storili danes ob 9 do 12 in v ponedeljek do 19. v ul. Imbriani 5-1. Nedelja 28. novembra Lelija, Radivoj Sonce vzhaja ob 7.21, zahaja ob 16.25. Dolžina dneva 9.04. Luna vzhaja ob 4.28, zahaja ob 14.55. Jutri 29. novembra Ustanovitev nove Jugoslavije s um; v s k n NARODNO klbdamšče za Tržaskn t)y,i;mljn Gostovanja v Prosvetnem domu V Nabrežini danes 28. t. m. 2 Gogoljevo komedijo »ženitev* n* bo zaradi tehničnih ovir. V ponedeljek 29. t. m. ob 20 S0* stovanje v Domu kulture v Skednju z Gogoljevo komedijo Ženitev44 ?? Prodaja vstopnic pri blagajni v Domu kulture v Skednju, Čitajle in širite Primorski dnevnik! lahko povedala, kako je s tem? «Neuer Zuericher Zeitung» od 23. oktobra t. I. je namreč pred mesecem dni poročala, da je VU tozadevno pogodbo že zaključila naravnost z oblastmi v Nemčiji in kupila 80.000 ton premoga za tržaško industrijo po 14.50 dolarjev za tono! Dalje je dejal, predsed. Palutan, da so potožili v Rimu, da tržaške banke (ki so le podružnice italijanskih) nočejo dajati posojil, v kolikor pa jih dajejo, da so predraga. Ob koncu je govornik z evangeljsko povzdignjenim glasom izrekel obsodbo nad «nemogočnimi ekonomskimi principi» vzhodnih držav, ki so krive, da oni trpijo! V obupu (De Gasperi najbrž ne raztresa dovolj novcev) je napovedal po tržaškem etru križarsko vojno vsej vzhodni Evropi, ki je bodo zadele najstrašnejše represalije, ker — po njegovem — krši ekonomske zakone. «Naš vzdig bo počasen in težaki), je dejal. Toda upanje in vero jim daje novi bog - ERP ! Zal je pozabil pripomniti, da so ga veliki duhovni, ki so se pravkar odpeljali v Pariz, pozabili doma. ROSSETTI. 16: «Dumbo, leteči slon*. EXCELS!OR. 16: «Pllot Joe», Tracy. FENICE. 16: »Kasbah*, P. Lorre. FILODRAMMATICO. 16: «Na dnu srca*, C. Colbert. ITALIA. 16: ((Poizkus*, M. Obcron. ALABARDA. 16: »Najboljša leta našega življenja. IMPERO. 15.30: «Knajst mož in ena žoga*. GARIBALDI. 15: »Največja pustolovščina#, C. Colbert. VIALE. 16: ((Pustolovščine v VViemin-gu», W. Beery. MASSIMO. 16: «Duše na morju*, G. Cooper. KINO OB MORJU. ((Obveščevalec*. NOVO CINE. 16: ((Prisiljeni po slavi*, R. Mitchum. ODEON. 16: «G!as grlice*, E. Parker. IDEALE. 16: ((Razbojnik Jess», T. Povver. MARCONI. 16: «Sokoli Rumene reke*, R. Scott. ARMONIA. »Meksikanska serenada*, F. Tone. AZZURRO. »Junaki Tihega oceana*, J. 'VVarne. BELVEDERE. 18: »Norčava dekleta*. KINO SKEDENJ: «Dama in pustolovec*, G. Grant. SAVONA. 16: »Singapur*, A. Gardner. VITTORIA. 16: «Blesk zvezd*, Povzel. VENEZIA. 15: »Srebro in kri*. ADUA. ((Konjeniki Texasa». RADIO. »Poslanka Angelina*, A. Magnanl. RADIO II! NEDELJA 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja glasba- 7.45. Poročila. 8.00. Jutranji glasbeni spored. 9.30. Kmetijska ura. 10.00. Maša iz Sv. Justa (med mašo slovenska pridiga). 11.15. Znane slovanske skladbe. 11.45. Nedeljska glasba. 12.45. P®* ročila. 13.00. Glasba po željah. 14-0Q-Pestra glasba. 14.15. Dnevni pregle« svetovnega tiska. 16.30. Pevski an' sambli raznih narodov. 17.00. To Kar vsakdo rad posluša. 18.00. Iz operne' ga klasičnega sveta. 19.00. Ali že ve' ste? 19.15. Zabavni orkestri. 19.45. P°' ročila. 20.00. Z glasbo po jesenski P0' krajini. 20.30, Filmski trak. 20.45- I«ra pianist Gieseking. 21.00. Vesela ura' 21.30. Lahka glasba. 22.00. Dvorak: Simfonija «Iz novega sveta*. 22, ' Orkester Russell Bennett. 23.15 P®L čila. 23.30. Citanje sporeda. 23.35. P° nočna glasba. PONEDELJEK 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja gl®’*' 7.45. Poročila. 11.30. Operna gla5W' 12.00. Sodobna Anglija. 12.10. Orkest'r AUen Roth. 12.45. Poročila. I3;”' Skladbe jugoslovanskih skladatelj® ■ 13.30. Iz Haydnovih in Mozarto manjših skladb. 14.00. Poročila. I’-1 ' Dnevni pregled svetovnega tiska. 17.30 Plesna glasba. 18.00. Naša P?' vest. 18.15. Komorna glasba. 1°’ Pojejo ((Fantje s Krasa*. 19.00. Zdra. niški vedež. 19.45. Poročila. 2“- ' Športna kronika. 20.10. Pevski k° cert sopraniske Slavice Sat „U -m ........... ■■■ ....... . Zadružni konzorcij trgovcev z živili za Trst in okolico zadruga z o. j. TRST — ULICA VALDIRIVO ST. 3 — TELEFON ST. 50-34 ima v zalogi RAZNOVRSTNO BLAGO PO UGODNIH CENAH MINERALNO VODO »RADENCI" IN »ROGAŠKO SLATINO", VINO V STEKLENICAH - »SILVANEC" • »BURGUNDEC" - »TOKAJEC" itd. ČLANI, OBIŠČITE NASE SKLADIŠČE! PAPYROS TRGOVINA S PAPIRJEM NA DEBELO Trst - ul. F. Severo 10 * tel. 6*»-53 NUDI VSE VRSTE PISARNIŠKEGA, TISKOVNEGA IN OVOJNEGA PAPIRJA. VELIKA ZALOGA PAPIRNATIH VREČK IN OVOJ. PAPIRJA ZA JESTVlNCARJE. AVTOBUSNO PODJETJE F. CAHAR1JA, TRST, javlja, da bo začelo obratovati ua novi avtobusni progi Sežana Divača Koper s PONEDELJKOM 29. t. m. Odhod iz SEŽANE ob t, iz DIVAČE ob 9 v zvezi s prihodom vlaka Iz Ljubljane; iz KOPRA ob 13. UPRAVA PODJETJA. ZADRUGA PRODAJ ALCEV Z. Z O. Z. KURIVA URAD: ULICA DELLE MlLlZlE. SKLADIŠČE: ULICA DELLE MlLlZlE (Montebello). Dobavlja po svojih članih: oglje* trboveljski premog in drva 1 Mii ti ! V knjigarni in papirnici ŠTOKA TRST • ul. Milano št. 38 dobite vse, kar želite igVnre« ItnjifjC' b vi uvni-hv in «»A rt/* <•!• V A #11 rt rlnbšin Vse za kmetijstvo na drobno in na debelo Kmotifska nabavna in prodajna zadruga z o. j. v TRSTU Urad in skladišče: ULICA U, FOSCOLO it. 1 — Tel 94-386 Prodajalna v TRSTU: ul. S. Mercadante it. 4 — Tel. 88-1» Prodajalna v MILJAH: ul Mazzini Št 1 CENE UGODNE KAKOVOST ZAJAMČENA tf S tibhrtisin Najemnik: ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O■ z' T'ii/ - til. \f, T‘'iftni!(>,'n‘(> ht» Tisku: LISTE, REVIJE IN BROŠURE, ENOBARVNE iN VEČBARVNE, KAKOR TUDI TRGOVINSKA DEL^’ ROTACIJA - STEREOTIPI J A - CINKOGRAFIJA - KNJIGOVEZNICA Kino na OpčInaH predvaja samo še DANES v nedeljo 28. t. m. do srca sega. S -...{Zg joč film za male in odrasle jjulfcllll.dL U»IS4»UUIM to Je zanimivo zgodbo dobrosrčnega lopova, v kateri isfj1 glavno vlogo igralec svetovnega slovesa VVALLACE BEEK*-OGLEJTE SI GA VSI! PRIDITE VMj NAD VSE ZANIMIV SPORED PRIHODNJEGA TEDNA OBSEoA: V PONEDELJEK in TOREK „ZNANOST PROTI SMRT1" V SREDO In ČETRTEK raz gibani kolonizatorski film . V SOBOTO in NEDELJO . . ..GOSPA MINNIVER" OGLEJTE SI JIH! PRIDITE Ob nedeljah In prazn. se začnejo predstave ob 16; ob delavn. ob l8* KRZNARSTVO MERMOLJA (jvdt ut, C/MLtČA 1 ~Lete4A*t, Meri h* *apt(3čaa nas potem ko si nam dai use, kar si imel, tudi svoje Muljenje. Ostal boi v našem spo-minu kot vzor značajnega, skrom-^ga, borbenega in delavnega borca za ideale delovnega Ijud-‘tva, ki ne zapusti položaja niti v najtežjem trenutku. Tudi tedaj, ko so Te gonili na-(Utišni rablji po zloglasnih koncentracijskih taboriščih, do smrti hnučen in smrti zapisan, niti te-nisi popustil. Trdovratno M vztrajal na načelih, za katere se te borilo Tvoje ljudstvo v domačni. Ko so Tvoji sotrpini po tabo-nfčih pešali pod težo trpljenja, ** bil Tl, Boris, ki si jim vlival Poguma in jih bodril k vztrajnosti. Nikoli nisi klonil za svoje idea-** in takega smo Te poznali tudi Tvoji novi tovariši v naši htri. Kot živ okostnjak si se vrnil v '°obodno domovino, z edino že-,0, da nadoknadiš pse ono, česar *W mogel doprinesti med tem, ko ®° Te ubijali po taboriščih. Kot •J *e čutil krivega, da nisi prispeli toliko, kot so prispevali Tvoji ki so se borili z orožjem ^ roki, si se kljub izmučenosti VrBel na delo v prve borber. 3 Vr>te. Na Primorsko v Tvojo ožjo domovino Te je vleklo srce. Tu smo J® srečali,' spoznali in vzljubili. Ni oa kraja, ni je ure, da bi Ti, ®rl*> ne bil med našim ljud-*fuom, ga učil, bodril in dvigal, svoje sile si posvečal brat--l in napredku naše Istre. Svojo največjo skrb si nedvom-Posvečal kulturnemu napred-"** Istre in naše mladine. Naša posvetna društva, naši pevski , 0ri. naše knjižnice so Tvoje de-”< Boris! tisti, ki smo poznali fašistii-dediščino v naši Istri, lahko ^■-njujemo Tvoje delo. Naše ^antske skupine, pevski zbori, Ijižnice, stremljenje istrskega t‘°veka po napredku, po kulturi izobrazbi je najbolj zgovorno ki sl ga opravil. Nikoli nisi imel časa zase, vse * Posvečal le skupnosti, bratstvu * Napredku naše in Tvoje Istre. naši dijaki bodo trpko ob-da ni več Borisa. Oče ne ?°re bolj skrbeti za svoje otroke, si Ti skrbel za naše istrske ‘jak:. Kot tajnik Dijaške mati-l:ot referent dijaških domov * da! celega človeka. Bil si naši ftdini vzgojitelj, organizator, JUSnl oče, bil si jim vse. Iz Haj-}Mega si dvignil našo mladino, 7* si ji smernice in odšel za i)ed-7°- Da! si vse, kar človek naj- lahko da, dal sl mlado življS-J?za lepšo in srečnejšo bodoi-svobodne Istre. bratje, sestra Anica, po-bodite na svojega Borisa. J«trž on ne bo umrl, med našim '"■dstvom bo živel večno. Bodite i kot je bil močan on. *r°dite prepričani, če bi mogel ^ r!» spregovoriti, bi nam dejal .besedami velikega borca Kaju-y‘ ».-Lepo je živeti, toda za kar 1)1 umrl, bi hotel ie enkrat , hvala Ti za vse! Pri na- nadaljnjem delu nas bo bo-11 spomin nate, neutrudljivega, Ranega, iskrenega borca za eaie delovnega ljud:Mua. Tvoj vrijottoli... r. , Rojstva, smrti in forOKe “"Brskem okraju ofl 15. do IS. t.m. t|Rodil0 se je sedem otrok, skle-zakonskih zvez je bilo pet, ftnih primerov pet, V ~°^i so se: Zerbo Aleksander i/injanu, Viler Stanko v Košta-Turko Rado v Potoku, Šaba-pedor v Sv. Ubaldu, Berdon v ^ino v Montinjanu, Turk Nadija > "ažonu in Cergol Nadija v Sv. "cijl. so se: Bertok Marij. krO-®ert°k6V s Krmec Angelo, u *j° v flettokih; Peroša Jožef, kij t lz Pomanjana z Babič Lidijo, iz Babičev; Vuk Klavdij, u-A n'k i* Sv. Lucije z Da?sardo j’r,5se, Mviljo iz Sv. Lucije; Stok? k'"1- uradhik i« Proseka z Vrh j 6r'r>, slaiSiCarko lz Kopra in Bor-Uh? Dujan, kmet iz Cežarjev z Fl-pi* Zoro, hišno iz Sv. Antona. k mrli so: Cernac Lilijana lz Sv. ' c‘ie; Santin Ana iz Ginjačev ^ *-i MRtJiiUi mia ni »-»kj-vv » > ne* n Marija i* Laborja; Bassa-•se Marija iz Fortece in Deber-rdi Ivana por. ttrevatln r~vei. C9H1 Kaši občinski svetovalci so predložili županu spomenico z najnujnejšimi problemi GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UftEDNžŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA ULICA 42 • TEL. 749 Majhen ogenj, velik poplah Okrog 12.30, ko .gredo delavci, uradniki in šolarji domov na kosilo, tudi vedno mrtve gorižke ulice malo oživijo. Prav v takem času so opazili mimoidoči, da sili iz trgovine Marelli na korzu Verdi 42 gost črn dim. Gospodar je odšel malo prej in prodajalka je zaklenila vrata. Takoj so se začeli zbirati in ustavljati pred poslopjem ljudje in, ko so prišli gasilci z briz. galno, jih je bilo že lepo število, ki so jim delali napotje in }ih ovirali pri delu. Gasilci so s silo odprli zadnja vrata in našli skladišče za trgovino močno zadimljeno. Takoj so se lotili dela in v pičli pol uri opravili svoje delo. Iz neznanih vzrokov se je zavojnina v nekem praznem zaboju vnela in tako je nastal ogenj, ki bi se lahko razširil še na ostale zaboje in radijske aparate. Tako pa je bila škoda razmeroma majhna iri Verjetno ne pre. sega 150 tisoč lir, posebno ker so gasilci pazili, da pri svojem delu ne pokvarijo drugega blaga. Tako ie gospodar popoldne lahko zopet odprl trgovino, kjer je le še oster duh po dimu spominjal na opoldansko nezgodo. Z e med tednom smo pisali o ustanovitvi posebnega kluba občinskih svetovalcev DFS, ki ima svoj sedež na Solkanski cesti (Montesanto 42). Prav tako smo poročali o obi. sku, ki ga .ic napravil vodja kluba tov. Paglavec pri županu dr. Ber-nardisu, in o pogovoru, ki ga je imel z njim. V zvezi s tem pogovorom so se v petek sestali naši občinski svetovalci na klubskem sedežu, kjer so sestavili posebno spomenico, v kateri naitevajo nekatere najnujnejše probleme, ki se tičejo slovenskih predelov goriške občine in ki bi jih morala nova občinska uprava takoj vzeti v pretres in rešiti. Besedilo te spomenice se glasi: G. županu dr. Bernardisu. Občinski svetovalci DFS žal ugotavljamo, da Slovenci goriške občine nimajo svojega zastopnika v ožjem občinskem odboru (Giunta), ki bi jim po številu in pomenu na vsak nsčin pripadal, zlasti zaradi kompaktnosti slovenskih vasi, ki obkrožajo središče. Smatramo za nujno, predložili Vam v čimprejšnjo rešitev najbolj pereče potrebe goriških občanov, katere ne bo verjetno nihče predložil, ker so v programu DFS. Danes popoldne vsi v Standrež! Za mir in bratstvo med narodi in proti vojnim hujskateml To Je gesio manifestacije, ki jo priredijo danes popoldne slovenske in italijanske žene. Vse demokratično ljudstvo se jim bo pridružilo v tej njihovi plemeniti težnji In se bo udeležilo tega zboro. vanja. Zato danes popoldne ob 14. uri vsi v Standrež, kjer bomo manifestirali za mir. Po govorih v slovenšEin! in italijanščini bo tudi kulturni spored s petjem, godbo in recitacijami. Gostovanje krminske mladine v Poagori V četrtek zvečer ob 20.30 je gostovala mladina iz Krmina v Pod-gorl, kjer je napravila kulturno prireditev v Bregantovl dvorani. Program so izvajali seveda v italijanščini in so imeli na sporedu godbo, solo petje s spremljanjem orkestra, recitacije in burko enodejanko. Najprej je zaigral nekaj pesmi orkester mladinske organizacije iz Krmina Nato so nekatere mladinke zapele nekaj pesmi in ena je recitirala pešem «Mati delavka«. Recitacija sicer ni bila slaba, vendarle je imela recitatorka premalo poudarka in ni recitirala z občutjem. V burki «Stara ljubezen« je bila v dobrih rokah zlasti vloga stare služkinje. Posebno navdušenje je žela partizanska pesem «Soffia il vento» po najpevu ruske «Katjuša» in ?o jo ttioraii ponoviti. Prav tako so morali ponoviti italijansko mladinsko himno, ki }o je zložil domač krminski skladatelj in je bila’ v Podgori felff'drugič 'izvajana. Občinstva, po večini Slovencev, ni bilo kakor navadno, vendar je bila temu kriva pomanjkljiva propaganda, ker mnogo ljudi ni bilo obveščeno o tej predstavi. V celoti pa je dobro uspela in je znaten doprinos k zbližanju in medsebojnem spoznavanju Slovencev in Italijanov v duhu bratstva med obema narodoma. f NOVI FILMI: j <•/£ «Seie ko je vojna v krajii, se zavedajo ljudje vseh njenih grozot ln težkih posledic,« pravi v Začetku tega filma njegov režiser Albert Lattuada. Dejanje poteka v Italiji, za častt anglo-ameriške okupacije, pa bi se kot pravi avtor sam, lahko godilo kjer koli v Evropi. Pred nami se vrstijo slike povojnega življenja in razbesnelih strasti, ko je cvetelo tihotapstvo v najbolj grobih oblikah in so ubijali ljUdi za vsako malenkost. Vzporedno a tihotapstvom pa vidimo žensko prostitucijo, to drugo tipično rakavo rano vsake povojne dobe. Karla Del Poggio, v vlogi mlade Ih zapeljane deklice Angele, ki išče brata v Livornu Ih se zaman upira pogubonosnemu objemu prostitucije, je dobro in z veliko naravnostjo podala svoj lik. Prav tako je John Kitzmiller dobro podal ameriškega črnca vojaka, ki se je junaško boril proti človeški zlobi in zahrbtnosti ter je končno podlegel, ko je izgubil svojo drago Angelo in z njo ves smisel za življenje. Režiser skuša V tej zgodbi praktično rešiti vprašanje odnosa ffied belo žensko in črnim ljubimcem v smislu stare civiliz&fcije, ki ne pozna rasne razlike fned ljudmi in jih tudi ne razlikuje po barvi njihove kože. Posamezne slike so zelo realistične in Včasih tudi močne, vendar imarrto vtis, da je Lattuada premalo izčrpno obdelal nekatere dele, ki sd zaradi tega precej nejasni, posebno čc primerjamo to njegovo delo z drugimi, kakor n. pr. »Ide&list Jakobi) ali «Zločin Ivana Sioiskopai), v katerih je bil bolj Učinkovit. Zato to njegovo delo ri€ podaja končne rešitve problema, ki ga obravnava. Vsekakor je pa film v celoti dober, kar priča tudi velik obisk občinstva v kinu «Centrale». Raisgava Živine v Krminu Na dan 3. decembra, ko je prvi petek v mesedtt, bodo odganizirali V KnrtihU na pobudo občine posebno živinsko razstavo. Goriški kmetijski inšpektorat je sklenil, da bo na ta dan tam okrajna plemenska razstava, za katero je določil posebne nagrade v znesku 100 tisoč lir. Poseben mestni odbor pa je določil 30 tisoč lir nagrad za pitane vole. Občina je povabila k udeležbi najboljše živinorejce iz okraja, kakor tudi najbolj znane trgovce. Istega dhe bo tudi sejem za prašiče za rejo, za perutnino in za razne kmečke potrebščine in >rodje. Telefon za taksije pred dnevi so opremili taksijsko postajališče blisu bara Tomadin s telefonskim aparatom, ki nosi številko 1122. Zapozneli potniki in drugi ljudje bodo lahko odslej kar telefonsko poklicali avto, kar jim bo ori^ranilo precej časa. Kolo so tima ukradli Včeraj j.e javila 60-letna Vižintin Ivana iz ul. Randaccio 14, da ji je neznanec odpeljal kolo pri zavodu za gluhoneme. Enaka usoda je doletela tudi 47. letnega Brešana Danteja iz ul. Scuola Agraria 27, ki so mu ukradli kolo, ko se je mudil v ul. Bala-monti. Policija je vzela prijavo tia znanip V nedeljo bo mikiavževanje Tudi v Gorici se pripr&vljatno fla miklavževanje in otroci že nestrpno pričakujejo, če jim bo Miklavž prinesel kaj daril. Že pretekli teden je bil sestavljen poseben odbor soriških Slovencev, ki bo organiziral za nedeljo 5. decembra dopoldne miklavževanje Y kinodvorani «Vit-torla» na Travniku. Sv. Miklavž bo tartl obdaroval pridne otroke, medtem ko bodo imeli hudobni opravka s parklji. KINO Ti problemi so: 1) mestna občina naj preskrbi dvojezične napise pri vhodih v ob. činske Urade, ki imajo stike z našim življenjem in naj namesti povsod uradniške moči, ki poznajo oba jezika občanov. 2) Cimprej naj se preskrbi šolska soba za slovensko deco v Loč-niku. Šolsko leto je že davno pričelo in pouka v slovenščini v Loč-niku. Šolsko leto se je že davno pri. manjkanja šolskega prostora. 3) Mestna občina naj poskrbi za napeljavo električne razsvetljave v St. Mavru. 4) Takoj naj se izvedejo pregledi zanemarjenih cest v okolici, predvsem v Oslavju, v Podgori (ul. Calvario, Attimis, Brigata Treviso in ul. Sv. Justa) ter v Standrežu. 5) Občina naj skrbi za zadostno zaščito naših gozdov, ki jih tatovi neusmiljeno pokončujejo, predvsem na Kalvariji. Predlagamo, da straža na soškem itiostu ti&tančneje pregleduje mimo. idoče, ki hodijo s sekirami in žagami v gozd in uničujejo tujo imo-vino. To je zlasti potrebno sedaj pred zimo. Zato naj budno pazi tudi gozdna milica. 6) Mesina občina naj preskrbi vasem Standrežu, Ločniku, Podgori, Pevmi, Oslavju in St. Mavru do-voljno količino zdrave pitne vode in pomnoži število črpalk. To so najnujnejši problemi, ki jih mora občina v najkrajšem času rešiti. Druge probleme bo klub občinskih svetovalcev DFS sproti dostavljal občinskemu svetu in ožjemu odboru. V Gorici 26. novembra 1048. Spomenico so poslali na županstvo in sedaj goriški Slovenci pričakujejo, da bo župan vzel te probleme v pretres, kakor je že obljubil v pogovoru s tov. Paglavcem in da se ne bodo brigali samo za središče mesta, ampak se bodo spomnili tudi naših davkoplačeval. cev in njihovih potreb. RoparsHi napad na gosiilničarhn v Gorici Po napadu na gostilničarko, ki vodi gostilno «Kikiriki» v Nunski ulici in do katerega je prišlo pred nekaj meseci, smo imeli v četrtek zvečer podoben primer roparskega napada v Gorici. Neznani tolovaji so si tudi tokrat izbrali za žrtev gostilničarko in so verjetno v obeh primerih eni in isti. V četrtek okrog 22 ure je 491etna Picul Marija, ki ima gostilno «Gyra» v ul. Oberdan, zaprla svoj lokal in se skupaj z natakarico Kumar Vido odpravila proti svojemu stanovanju v ul. Coronini št. 36. Tu sta se obe Ženski poslovili in Piculova je odšla sama v stanovanje. Piculova stanuje sama in, ko je stopila v kuhinjo, je položila svojo torbico na najbližji stol. V torbici je imela okrog 70 tisoč lir, uro, zlat prstan, nekaj bančnih knjižic, osebne dokumente in račune. Takoj potem se je obrnila proti štedilniku, da bi zakurila. V tistem hipu pa je neznanec planil od zadaj nanjo in jo vrgel po tleh. Da bi ne mogla klicati na pomoč, jo je z obema rokama stiskal za grlo. Zena je opazila blizu vrat še enega neznanca. Ko sta se polastila njene torbice z vso vsebino, sta jo naglo popihala. Piculova je počasi prišla zopet k sebi in takoj planila na cesto ter začela kričati na pomoč. Pritekli so sosedje, toda o roparjih ni bilo več duha ne sluha, samo neki mladenič je dejal, da je videl malo prej tri sumljive osebe, ki so dirjale kar so jih nesle noge po ul. Pavia. Verjetno sta bila oba vlomilca in tretji, ki je bil zunaj na straži. Gostilničarka ima več ran na bradi, prsih in na hrbtu in je morala v bližnjo bolnico, kjer ji je zdravnik nudil prvo pomoč in bo v dveh tednih zopet zdrava. Policiji ni vedela povedati o napadalcih drugega, kakor da sta imela oba elegantne rjave površnike, ne ve pa povedati, če sta nosila tudi masko. Preiskava je nadalje ugotovila, da sta napadalca prišla preko zidu na dvorišče in sta se skrila v temni veži, kjer sta potem čakala na svojo žrtev. Pri begu pa sta šla skozi hišna vrata, kjer sta vlomila zapahe. Priprave za sejem sv. Andreja Sejem Sv. Andreja v Gorici, ki je bil včasih tako znan po slovenski okolici, bo tudi letos, čeprav z majhno zamudo, ker se bo pričel menda šele v ponedeljek 6. decembra. Razne oblasti in ustanove mu hočejo dati vsakovrstne injekcije, da bi ga vsaj za silo ohranile pri življenju. Tako bodo v telovadnici AGI organizirali sejmsko razstavo, kjer bodo pokazali industrijske in obrtne izdelke. Obrtniško udruženje vabi Svoje člane, ki tiiso bili povabljeni, pa bi radi sodelovali pri tej sejmski razstavi, naj se Zglasijo na sedežu v Ul. Ristnondo št, 3 danes ali jutri dopoldne. ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU • ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. - TEL. 70 —- - • - — — - - . .- —- Občni zbor okrožnih ES STO-ja v Izoli'Ufepoboiisijiui tihotapci ---------------------------- delajo neprilthe obiaslem in sebi nesrečo VlTTORTA. 15: «Cudež zvonov«, A. Valli in fr. Mac Murray. VERDI. 15: ((Veliko poslanstvo«, T. Power In L. Darneil. MODERNO. 15: «Cas se je ustavil«, R. Millfin in C. Laughton. EDEN. 13: «Nab»longa», B. Crabbe-ln B. M Lnne. CENTRALE. 15: «Brez usmiljenja«, K. dej Poggio in J. Kitzmiller. Tista najmočnejša organizacija, ki objema vse delavstvo, ki je ie veliko pred pričetkom NOB vodila odločno borbo za svoje pravide, im§ danes v Izoli svoj okrožni občni zbor. Po pretresih, ki so nastali v tej organizaciji v Trstu po objavi krivične resolucije Informbiro-ja, je nastalo tudi v Istrskem okrožju nekaj motenj od strani nekaterih odgovornih elementov, ki pa so bili takoj razkrinkani in izključeni na izredni skupščini dne 18. julija 1948. Budnost najzavednejših tovarišev je preprečila vse razbi-jaške nakane tudi v Izoli in Piranu, kjer so bili izključeni trije razbijači, ki so hoteli na vsak način sabotirati in zavirati ustvarjalno delo delavskih množic našega okrožja. Le budnosti najzavednejših tovarišev iz nafodno-osvobodilne borbe se je zahvaliti, da je ostala organizacija delavcev, ki ustvarjajo velike Stvari, nedotaknjena. Vse pridobite NOB se razvijajo ln utrjujejo naprej. Veliki uspehi, doseženi v dvomesečnem tekmovanju in kot zaključek razstava gospodarske delavnosti, so živ in zgovoren dokaz požrtvovalnega dela ljudstva v naSem okrožju. Na tem občnem zboru bodo delegati dobili jasen vpogled v delo ln dosalene uspehe, ki rtiso majhni. POsebfej pa bodo nakazane naloge za nadaljnje delo in razvoj. Že do-sedaj je pač vsakemu posameznemu delavcu več kot jasno, da je vse, kar imamo, ljudska oblast in dobrine, plod požrtvovalnega dela vsega ljudstva in da bi tega ne imeli, Se ne bi delali. Prav tako je tudi jasno vsakemu delavcu, da smo Vse to pridobili le z našo složnostjo in bi tega ne imeli, če bi nasedali govoričenju razbijačev, hi bi radi izboljšali položaj le s klepetanjem. 2eli bi radi, a hič sejali. Tako imamo konkreten dokaz Izboljšanja življenjskih pogojev in tudi zaslužka prav pri delavcih gradbenega podjetja «Edilit», ki ima največ Udarnikov. Dobro vedo vsi delavci, da je to možno doseči ie - utrjevanjem svoje organizacije in z delovnim doprinosom. Kampel - Salara Danes in jutri bomo na našem sektorju, ki obsega vasi Kampel— Salaro, Triban, Manžan, Bosama-rin, Pademo in še druga manjša naselja, imeli masovno udarniško delo. Pripravljali bomo kamenje za zadružni dom, katerega gradnjo bomo pričeli Cim prej. To naše udar* hiško delo bo obenem na čast V. obletnici zasedanja AVNOJ-a v Jajcu, ko so bili postavljeni temelji novi Jugoslaviji. Zvečer bomo imeli masovni sestanek, kjer bodo predlagani tovariši v iniciativni odbor za gradnjo našega zadružne, ga doma. Kot pomoč, da bo delo res imelo uspeh, smo ustanovili tudi mladinsko delovno brigado, ki šteje čez 90 članov. Tako mislimo, da se bomo nal-lepše oddolžili ljudstvu nove- Jugoslavije, ki je doprinašalo med borbo težke žrtve tudi za osvoboditev Istre. Baletni nastop tržaške opere v Kopru Danes zvečer ob osmi uri bo v dvorani razstavnega prostora baleini nastop tržaške opere. Vstopnice bodo v prodaji v kavarni «Loggia» od 9 do treh popoi. dne. Eno uro pred pričetkom pa tudi pred vhodom v dvorano. Nova avtobusna proga Z 29 novembrom prične obratom vati nova avtobusna proga Koper— Divača. Avtobus bo počakal v Divači vlak, ki prihaja iz Ljubljane ob 5.25 in odpeljal iz Divače ob deveti uri. Iz Kopra bo odhajal ob 13 uri in počakal v Divači vlak, ki prihaja ob 16 iz Ljubljane. Tako bo olajšano potovanje raz. nim potnikom, ki do sedaj niso imeli prave in takojšnje veze z drugimi avtobusi. Novo progo bo vzdrževalo avtopodjetje Zaha-rija. Delitev nakazil A za čevlje Odsek za trgovino in preskrbo okrožnega LO za Istro je dostavil vsem krajevnim in mestnim LO bone A, da omogoči na ta način nabavo čevljev potrošnikom, ki so v posesti nakaznic ID-1, ID-2 in IG, a nimajo kuponov Za obutev. Krajevni in mestni LO so dolžni izdati bone A prvenstveno šoloobveznim otrokom in najpotrebnejšim potrošnikom. Kopovalec mora poleg bona A predložiti prodajalcu tudi odgovarjajoče število točk. Ti boni so veljavni samo do 25. 12. 1948. Po tem datumu neizkoriščeni boni izgubijo svojo veljavnost. Hkrati odsek za trgovino in preskrbo obvešča, da si potrošniki lahko nabavijo čevlje od št. 39 do 38 tudi v prodajalnah proste prodaje. Z bonom A, oziroma s kuponi in z odgovarjajočim številom točk, dobijo deške čevlje v trgovini «Om-nia» iz proste prodaje po nižji ceni. Tudi prodaja teh čevljev bo le do 25. 12. 1948. Vozni red avtobusov in parnikov v Istrsko okrožje Promet avtobusov tvrdke Caharija: Odhod iz Kopra: v Trst ob 8.30, 10.00, 17.50, 18.00 in 18.80; v Piran ob 13.30, 16.30 in 20.48; v Buje ob 18.00; v Novi grad Ob 8.00; v Divačo ob 8.10. Prihodi v Koper: iz Trsta ob 7.50, 13.50, 16.30, 17.80 in 20.45; iz Pirana ob 7.15, 7.45 in 17.45; iz Buj ob 8.00; iz Novega grada ob 17.15; iz Divače ob 17.30. Avtobusi vozijo samo ob delavnikih. Ob nedeljah ni avtobusnega prometa. PROMET PARNIKOV Ob delavnikih odplOve iz Kopra v Trst: ob 5.40 parnik Italia ali Vettore Pisani: ob 6.15 parnik Ita-lift ali Vettore Pisani: ob 7.30 barka Levante; ob 8.45 parnik Italia ali Vettore Pisani; ob 12.15 barka Levante; ob 18.15 parnik Vettore Pisani; ob 13.45 parnik Italia; ob 16.00 parnik Italia ali Vettore Pisani; ob 18.10 barka Levante. Ob delavnikih odplove iz Trsta v Koper: ob 6.40 parnik Italia ali Vettore Pisani; ob 10.15 barka Levante; ob 11.20 parnik Vettore Pisani; ob 12.05 parnik Italia; ob 15.00 parnik Italia ali Vettore Pisani; ob 17.00 barka Levante; ob 17.40 parnik Italia; ob 18.10 parnik Vettore Pisani; ob 19.30 barka Levante. Ob nedeljah, odploveta iz Kopra v Trst: ob 6.30, 9.00, 13.00, 17.00 gori imenovana parnika izmenoma. Ob nedeljah odploveta iz Trsta V Koper: ob 7.45, 11.30, 14,15 in 18.30 zopet izmenoma že imenovana parnika. PROGA PULJ—TRST PO MORJU Odplove iz Pulja ob 6.30; iz Rovinja ob 8.45; iz Vrsara ob 9.40; iz Poreča ob 10.30; iz Novega grada ob 12.25; iz Pirana ob 14.25; iz Kopra ob 15.35; prihod v Trst ob 16.30. Odplove iz Trsta ob 6.30; iz Kopra ob 7.45; iz Pirana ob 8.50; iz Novega grada ob 10.45; iz Poreča ob 12.30; iz Vrsara ob 13.25; iz Rovinja ob 14.25; prihod v Pulj ob 16.30. benega. Odtuji si in spravi na beraško palico družino in mnogokrat postane žrtev strela in ropa. Zato je treba tihotapce razkrin: kati in oblastem pomagati, da jih najdejo in vzgledno kaznujejo. Javnost pa se mora zavedati, da so tihotapci na j večji zajedavci družbe, ne samo od danes, temveč od nekdaj. Zato niso vredni nobenih ob-žirov! Istrsko okrožje leži res ha mejah dveh ali celo treh držav Jugoslavije, Trsta z ožjo okolico ln malo naprej ali pa čez morje tudi Italije, kar deloma pojasnjuje tihotapsko strast nekaterih ljudi. 2 njim po obsegu lahko tekmuje edinole črnoborzijanstvo. Značilno je, da so V ta prestopek vpletene večinoma Vedno ene in iste osebe. Tu in tam se pridruži naenkrat kak nbV člen te verige, ki so ga glavni storilci vpeljali in pritegnili v sVojo zločinskb družbo. Odpade pa od te družbe redko kdo in najsi je bil že tolikokrat in še tako hudo kaznovan. Tihotapec ne popusti. Tihotapci skušajo zdaj pa zdaj opravičevati svoje protizakonite korake a potrebo, brezposelnostjo in podobno. To so Vselej prazne marnje. Motiv ali razlog za ta delikt je samo pohlep po denarju; pri tem je obtežilno še to, da hoče priti tihotapec do bogastva brez dela in truda. Ves njegov napor obstoji v hoji, če jo je treba napraviti. Toda najžalostneje je, da postane vsak tihotapec največji delo-mrznež, kvartopirec, pijanec, razuzdanec. Prav tako pade morala ženske. Tihotapci postanejo tudi morilci, kajti v strasti, da uspejo v svojem tihotapskem načrtu vzamejo «lz previdnosti« s seboj orožje in I no izkaznico, 4500 jugolirami in ga proti obmejnim stražarjem tudi I 1000 lir bonov za vezane Cene. Po- Teletenski imenik za Istrsko okrožie Inšpektorat pošte, telegrafa in telefona pri Vojni upravi JA v Kopru, obvešča, da pripravlja natisk telefonskega imenika za vse Istrsko okrožje. Poziva vse tvrdke, ki hočejo imeti reklamni oglas, naj pošljejo najkasneje do 5. decembra t. 1. besedilo, obliko in velikost oglasa (cela stran, pol ali Četrt strani) na Inšpektorat FTT v Kopru. Cene oglasu so določene takole: cela stran 3.000 lir, pol strani 1.500 lir, četrt strani 800 lir. Cene so mišljene brez morebitnih slik ali posebnih okraskov. Izgubljenaosebnaizkaznica Tovarišica Bigolin Rosa iz Dajle je izgubila v Kopru listnico z oseb. uporabijo. Tihotapec zapravi na koncu še svoje premoženje in ne pridobi no- štenega najditilja prosi, da izroči proti nagradi najdeno na naši podružnici. Nenadoma nas je zapustil naš dragi tovariš BORIS ARKO referent z.a dijaške domove. Njegovo zvesto in predano delo za istrsko ljudstvo nam bo trajen, svetel zgled in vzpodbuda. Pogreb bo v Starem trgu 28. novembra ob 15. Koper 27. novembra 1948. PROSVETNI ODDELEK ISTRSKEGA OKROŽNEGA LO. Za vedno nas je zapustil naš dragi tovariš BORIS ARKO Bil je zase skromen, poln volje do dela, požrtvovalen ter je imel jasen pogled v bodočnost. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. OKRAJNI KOMITET KP KOPER. (Nadaljevanje iz včerajšnje šte- fiolelo me je, da moram tičati ®n-iena tu pod vrhom Snežnika ^ Varnem, dočim je medtem iz-fp.'1 odred, kot sem izvedela od . lr>cta. žc vrsto pogumnih dejanj V nakopičil dovolj hrane za ci-^‘ri0 taborišče ob hrvaški meji. Q*l° se ml Je, da Izgubljam Čas, v i8to da bi se izkazala in si prl-zasluženje za vstop v purtl- 4 ’ ®eprav me Je Slavec tolažil in Poved„vai, da bi ne vzdržala 0fc.rs,!v, dokler noga čisto ne 'dra v|. fla^arsikduj pa tem se Cisto prc-mislim na Iztoka. V mislih •to ,roma*** z® njim po njegovih *** 80 *>i*e 3ec*Bi nevidne W°" Nisem »e več upirala lju- S sladko bolečino sem sl s ie> *^8kala prsi nad srcem, ki m, t'0 prepolno koprnenja za j Dre in ure sem sanjarila k., Pttimi očmi in v mislih pre-a*a tiste pesmi, ki jih Je nai- Poslušal. Strmela sem na (t) 0 *asneženo grmado Snežniku ti **h°tol«, da bi prikorakal po SeL sveži belini k meni. Od daleč • "soj (n t!S0£ metrov daleč bi Poznala po njegovi hoji. »rdi Ponosni. w sto jutro pa sem ga v gozdu j^doma zaaledalH pred seboj. 110 ie prelepo jutro tik po sončnem vzhodu. Brez števila sončnih žarkov je prodrlo čisto rahlo meelleo vsekriiem med smrekami. Po praprotju in rr.a-hovju je zalesketalo tisočero kapljic rose. Vse je bilo nekaj takega kot v sanjah in zato se mi je zdelo prvi hip, ko sem ga zagledala, da sanjam ln da stoji pred mano le privid, ne on sam. Ko pa je stopil k meni in mi stisnil roko, nisem mogla spraviti nekaj hipov nobene besede iz sebe. Gledal me je sočutno, ne da bi spustil mojo desnico. «Zdravo„. te še kaj boli«, je vprašal. «Ne boli — pojdem s tabo naprej, danes naprej«, sem zajecljala, «Nq moreš... prišel sem gori z Aljošo, z Levcem in Sčutom. Gremo na posebno akcijo. Mimogrede smo vas obiskali — oni so ostali tam pri šotorih. Tam sem izvedel, da sl tu nekje. Ni dosti časa, bomo morali takoj naprej, toda videti sem te hotel, videti po dolgem času. Mislil sem dosti nate in sem se bal, da bi ne umrle Govorili so doli o nekem zastrup-Ijenju rane. Težko bi mi bilo. če bi nekoč pudel, ne da bi te videl poprej. Pojdiva, pri šotorih naju čakajo«. Rada bi mu zaklicala: Postoj vsaj za minuto, vsaj za hip — toliko časa se poznava sedaj in še TbOGOMIR MAGAJNA | IVIeri najlepši dan nikoli se nisva poljubila — tod:, že se je okrenil in šla sem za njim tiho in vdano in srečna vsa kot v lepih sanjah. Ob ognju so nam vsi štirje pripovedovali o vseh akcijah, ki jih je izvršil odred, odkar se nismo videli. Tovariši in tovarišice so poslušali vsi zavzeti, jaz pa sem strmela samo na Iztoka ln slišala samo tisto, kar je pripovedoval on. Kar prehitro je minila tistfl ura, ob koncu pa je Iztok vstal, stopil k šotoru ter prinesel oE tam mojo puško in municijo. Vzkliknila sem od veselja in zaradi upanja, ki me je zajelo, da pojdem morda lahko z njimi, toda Iztok mi je rekel: «BraSič pošilja tvojo puško ln municijo, ki so tl jo odvzeli, ko si se ranjena zgrudila. Ukazal jo je rešiti ne samo zavoljo pomanjkanja orožja, ampak ker ni hotel, da bi se Italijani hvalili s puško vrle borke. Ko ozdraviš, bo postala zopet tvoja zvesta spremljevalka. Na svidenje, tovarišica draga!« Veliko krdelo Italijanov je prišlo v bližino. Morali smo se pomakniti še bolj daleč ln više ter si ustvariti novo gnezdo. Nekaj dni zatem je prinesla tovarišica nazaj moje hlače iz vasi. Sedaj sem s<» kar težko ločila od tiste lepe večerne halje, v kateri sem srečala Iztoka in v kateri sem se mu takrat zazdela kot, neko pravljično bitje sredi gozda, kot se je izrazil pozneje nekoč, ko smo bili že na Primorskem, malo poprej kot je padel. Nisem več strpela na enem mestu. Spremljati sem začela Tineta in druge v vasi, pomagala iskati hrano In delila letake med prebivalstvo. Dostikrat sem prosila Petra, naj me odpusti nazaj v odred, pa se je še vedno obotavljal. Končnr pa sem ga le pregovorila. Tine se mi je ponudil za spremstvo. Ob slovesu je vsem postali težko, najbolj Srečku in Ziv ku, katerima so se celo zasolzi le oči. Ze po petih urah hoje sv; našla s Tinetom taborišče odreda Ležalo je v čudovito lepi dolini ci, polni orjaških zelo košatil dreves, katerih listje je bilo seda že čisto zlatorumeno. Italijanov ni bilo blizu, zato je plapolale večje število velikih ognjev. Pi odsekanih vejah so viseli veliki kosi volovskega mesa, iz velikih kotlov pa so pravkar vlačili kose kuhanega, kajti bilo je poldne. Sprejeli so me z vriskanjem in tovarišice so me povrsti objele. Vide pa ni bilo več med njimi. Težko me je zaskelelo v srcu. Bračič je sedel s prekrižanimi nogami med člani štaba in na obrazu se mu je zrcalilo veselje, ko sem pristopila k njemu. Vstal je in mi stisnil roko. «Menim. da ni nobenega v odredu, ki bi ne bil vesel, da si se vrnila. Narobe nam je hodilo, ker nimamo nobene, ki bi se bolj natanko spoznala tam v okolici Cerkniškega jezera. Bliža se pohod na Primorsko, kakor se mi zdi. Poprej pa bi rad preštei vse črnuhe in pa Petelinje repe po tej pokrajini, da bi imel komandant, ki pride za menoj v to pokrajino, lažje delo. Posel pa ne bo lahak. Mr-fioli jih tam črnuhov več kot škorcev po drevju ob jesenski blitvi. Ce bomo povsod zadržali tolika krdela Italijanov ln toliko časa, bodo rabili prekleto dol-:o, da priromajo do Rusije. To-ej, deklica draga, ko se okrepiš n začutiš sposobno, pridi ml po-edat!» «Ne bo treba priti, dragi Brn ič. ker sem že tukaj!« «Torej jutri zjutraj, deklica draga! Osem tovarišev in tovarišic si izberi in komandirala bo? ti. komandirala in odgovarjala za vse. Preglejte vso Loško in Cerk niško dolino. Lahko dva dni, lahko osem dni, samo da ne bo zaman. Vsak dan mi pošlji po enega nazaj da bo poročal — tako bo tudi bolj verjetno, da vas vseh ne obglavijo. S poročilom mi pa pridi ti zadnja!« Ne bom ti pravila, kaj vse sem doživela na tisti poti. Pomisli samo to, da se mtam blizu doma in da sem šla mimo rojstne hiše, ne da bi stopila vanjo. Bilo je nekaj zelo težkih in kočljivih ur. zlasti tam med Spodnjim in Zgornjim jezerom. V nekaj dneh sem izvršila nalogo, pripeljala nazaj tovariše žive in zdrave in z mojim poročilom je bil Bračič zelc zadovoljen. Ukazal ml je celo podeliti novo bluzo in nove čevlje Na Jej poti se je zelo odlikoval; tudi* Fanika in sem to Bračič' posebej omenila. Nekaj dni pozneje sva ravno ' Faniko čistile orožje, ko prid; nenadoma kurir in naju pozovr k Tesarju, namestniku političnega komisarja odreda. «Kaj neki mora to pomeniti«, sva si šepe- tali. Hitro sva se napravili kot je •treba za popolno pripravljenost. — «Verjetno nama bo naloženo nekaj prav posebnega, neka posebna akcija«. Tesar naju je čakal, sedeč na posekanih brunih v dolinici na samoti izven taborišča. Imel je vesel obraz, čisto drugačen kot takrat, ko je ukazal kako novo nalogo, in zelo prijazno nama je stisnil roko. V drugi roki pa je držal majhen blok papirja. Danes je bil Tesarjev glas nekam posebno svečan. Govoril nama je o partiji, Čisto preprosto, čisto enostavno, nič tako zapleteno, kot sem mislila sama tam pod vrhom Snežnika, ko sem prebirala literaturo: «Komunist mora biti vzor 'loveka. Biti član partije, pomeni liti član odreda za osvoboditev iveta. Njegova borba nikoli ne ireneha, ne preneha do smrti. Borba partijca je borba proti izkoriščevalskemu razredu, obenem oa borba za izpopolnjevanje samega sebe v znanju, tovarištvu in plemenitosti. Partija je nepre-lano dviganje v čim popolnejše življenje, v čim večjo širino, v cim večjo višino in po znanju in spoznanju v čim večjo globino. Kot ženski se ne bosta borili samo proti izkoriščevalcem družbe, ampak posebej še proti izkoriščevalcem žena ln otrok«. :— To in še mnogo drugega le- pega nama je tisto uro govoril Tesar. Nikoli ne bom pozabila njegovih besed. Na koncu pa je rekel: «Včeraj vaju je naš partijski aktiv sprejel v svojo sredo kot pravi članici. Dajta mi roko, da vama čestitam«. Stisnil nama je desnico, nato sva se s Faniko objeli in poljubili. To j.e bil za naju najlepši dan y življenju. Tesar je gledal najino veselje in postal tudi sam še bolj vesel. Stopil je h kupu brun in odmaknil deblo. Vzel je izza njega dva izvoda VKP(b) in izročil vsaki po enega. »Čuvajta knjigi! Niti vsak stari partije našega odreda nima te knjige, čeprav bi bil pripravljen dosti žrtvovati zanjo. Tisti, ki so spremljali te knjige na naše 0-zemlje, so napravili zelo dolgo pot in so čuvali knjige tako. kakor čuvamo mi mitraljeze«. — (Premnogo akcij sem naredila v naslednjih letih, toda knjiga je še danes pri meni.). Ko sva se vračali, je na pot-bočju vrh dolinice stal Iztok in se nama prijazno smehljal. Na vrhu nama ie stisnil desnici. «Ce-ititam vama, tovarišici; to je tudi zame velik dan«, je rekel. Potem smo napravili dolgi po-i.od na Primorsko, v oktobru 1942. KONEC. ŽIVEM FEDERDTIUIIfl LJUDSKA REPUBLIHA JUGOSLMIIJII Dva zgodovinska datuma v borbi za zgraditev Jugoslavije [1£T v giji li naši narodi v bo. Ti sklepi so orali biti tavodajne }a zasedati na-j po zaseda-u. anju AV-'o osvobodil- Borba naHh, narodov za ustvaritev in zgraditev držav-ne skupnosti je označena z dvema zgodovinskima datumoma: 29. november 1943 in 29. november 1945. Med njima sta dve leti, polni velikih sprememb v naši domovini in izven njenih meja. Vendar sta ta datuma neločljivo zvezana med seboj. Ustavodajna skupščina je imela nalogo, da kontno in nepreklicno potrdi, kar so naši narodi pred dvema letoma v Jajcii^^toltmitt^tot svojo zahtM^^n svoje s šče. Zgod^mski sklepi II. za-sedaniaJtVNOJ-a so iemel, (janiza so jasno i; katere s> osvobodil potemtake laga dela ščine, ki j tanč n ju Na NOJ-a medjrtliro, no borbo, so si slavije izjavil^fto svojih za-stopnikihjš^i kralju in mf* narhiji,Wlnejeli sklep o uredf.1 vi nove Jugoslavije kot fi rativne dr^me in naglasi pravičeno zchuevo po Kirku, vsega jugoslofotnskegtKokem-Ija. Ti zgodovinski pcfepi bili usodnega porruiua za n daljnji razvoj osvbS&dilne bor1 be naših narodov, za zgraditev nove Jugoslavije in za ditev njen&ga mednarodn ugleda in položaja. V času II- zasedanja AV-NOJ-a so dozoreli vsi pogoji, da je bilo mogoče postaviti na diievni red za popolno zmago ljudske vstaje vprašanja usodnega pomena in jih rešiti. Treba je bilo formulirati stališče naših narodov do monarhije, dalje dololiti oblike notranje ureditve naše večnarod-ne države in končno je bilo načeto tudi vprašanje združitve vsega jugoslovanskega o-zemlja. Žrtve v narodno osvobodilni borbi in nadaljnji razvoj zmagovite vojne proti oku patorju ter njegovim pomagačem so terjali, da se v vseh teh vprašanjih sprejmejo takšni sklepi, ki bodo izraz pravih ie-Ija ljudskih mnolic in temelj njihovega novaga Življenja. Ze v stari Jugoslaviji je bila monarhija glavni nosilec politike narodnega zatiranja, politike izkoriščevanja ljudskih množic• petokolonaštva in izdaje narodnih interesov. Med okupacijo sta se kralj in monarhija razkrinkala v oteh najširših ljudskih plasti kot odkrita organizatorja in podpihovalca bratomorne vojne ter izdajalske službe okupatorju. Borba za osvoboditev domovine izpod fašističnih zavojevalcev -je morala postati in je postala hkrati tudi borba proti tistim reakcionarnim krogom stare Jugoslavije, ki so bili na čelu s kraljem na isti liniji z zavojevalci, postala je tudi borba proti munar hiji. Tako je borba proti m o narhiji in vsem drugim izdajalskim ter reakcionarnim krogom stare Jugoslavije postala sestavni del narodno osvobodilne borbe• Za naše na rode ni bilo več vprašanja: monarhija ali republika. Jasno jim je bilo, da je monarhija njihov ogorčeni in nespravljivi sovražnik ter da bodo lahko le v republikanski ureditvi uresničili svoja demokratična hotenja in organizirali močno državno skupnost. Sklepi AVNOJ-a v Jajcu, S katerimi je bilo sklenjeno, da se prepove kralju Petru vrnitev v domovino in da se o monarhiji sklepa po končani__________ borbeno U(^^/E$&mZaših narodov ma^tadaljnjo borbo. Najvffa pridobitev narodno ilne borbe sta trdna enomost in bratstvo jugoslo-vaji&Hk rmrodov. TBn*L 1 em o-bratu m- bra 100.4 odstomo izvršiV plan v izdelavi barak. Letni plan proizvodnje so nadaV lje izpolnili naslednji delovni kolektivi lesno industrijskih podjetij: Cerknica, Straža, Slovenjgra-dec, Postojna, tovarna finega pohištva Tržič, tovarna pohištva Nova Gorica in kopitarna Sevnica. Do 2&. novembra 1948 pa bodo izvršili letni proizvodi plan tudi delovni kolektivi LIP-a Maribor in Ljubljana. BTP. TOVARNA UTENZILIJA Ta tovarna je dne 25. novembra ob 13 izpolnila svoj letni proizvodni in finančni plan. TOVARNA KOS IN SRPOV V TRZICU Kolektiv tovarne kos in srpov v Tržiču bo 29. novembra častno izpolnil zadano obvezo, katero si je kolektiv zadal na čast V. kongresu KPJ in ponovno na čast II. kongresu KPS, da bo do tega dne izpolnil svoj proizvodni plan in plan znižanja polne lastne cene. Obveza je bila izpolnjena, tako da bo proizvodni plan izpolnjen po asortimentu, količini in finančno. Prav tako bo izpolnjen povišan plan znižanja polne lastne cene, katerega je uprava podjetja povišala za 17 odst. od prvotno postavljenega plana znižanja polne lastne cene. Podjetje bo na dan pete obletnice ustanovitve republike proglasilo tiste, ki so se še prav posebno izkazali, za udarnike in najzaslužnejše tudi nagradilo in s tem dalo priznanje za zaupanje, ki ga je delovni kolektiv izkazal KP Slovenije, avantgardi delavskega razreda. TOVARNA KARTONA IN LEPENKE NA KOLIČEVEM Delovni kolektiv tovarne papirja, kartona in lepenke na Količevem se je v mesecu juniju zavezal, da bo izpolnil plan do 29. novembra 1948. Obveza je bila sprejeta kot odgovor na klevete InBirnibiroja in kot obljuba' zve'-stJbe in zaupanja našemu vod-stlu, naši partiji in tovarišu Titu. Jledaj pa je da bodo ViaiMlSJarfntški lanke na 5 odst-, ostale oprale na 0,5 odst. dočim bodo ude in ‘ popolnoma t)oprasni, rud, ipis^k^ znižanje polj0ijast! zadovoljevaMJ/Ia odst. so se zavezali, jo bodo Sle konca leta zniž^J^ za 8 odst. Dne 20. novembra ob 61 9 dni pred postavljeno obve jo — je kolektiv leNi proia plan izpolnil. Prav tbko sfl izvršene tudi druge Vjbveij med katere spada doseg po vrednosti, plan akumulacije itd. 6 odstotno znižanje polne lastne cene so dosegli že v sredini septembra, tako da bodo 8 odstotno obveznost do konca leta ne samo dosegli, temveč tudi presegli. Bolniški izostanki, ki so znašali pred obvezo stalno nad 7 odst., so padli sedaj na 5,2 odst., opravičeno izostajanje sedaj 0.5 odst., neopravičeno 0.01 odst. S. I. APNENICE RUDNIKA ZAGORJE Delovni kolektiv apnenice rudnika Zagorje je 24. nov. dosegel svoj letni proizvodni plan. Ob 7 zjutraj je bil plan ne samo dosežen, temveč celo presežen za 24 ton žganega apna. To veliko delovno zmago si je delovni kolektiv izvojeval samo na podlagi trdne delovne discipline in socialističnega tekmovanja. Slednje se je stopnjevalo posebno že zadnje mesece, ko so se vse tri tretjine kurjačev, njih pomagačev in apnarjev kosale med seboj, katera tretjina in peč bo imela večjo produkcijo in boljšo kakovost apna. Diagrami, napravljeni za vsako peč posebej, so to tekmovanje še bolj podžgali, tako da danes ne moremo reči. katera peč in tretjina je boljša od druge. TOBAČNA TOVARNA V ZADRU Dne 24. novembra ob pol 11 dopoldne je izpolnil delovni kolektiv tobačne tovarne v Zadru sVoj proizvodni plan za letošnje leto. Najboljši med tekmovanjem je bil oddelek za izdelavo cigaret, ki je izpolnil proizvodni plan s 120 odst. njem letu v ga petletnega goslovanske *f: • jtpdn j akč? icem anske-Načrt ju-,J$ke pr o ja-' :narfc%l,v.'raz-ž lanskim letom povečan za 61 odstotkov, a planske naloge v tem letu dosežejo 70.8 odstotka nalog, ki so predvidene za leto 1951. Uspešna izvršitev načrta v prvem tričetrtletju tega leta in pomembne delovne zmage kolektivov, ki so že izpolnili letne naloge, predvsem kolektivi podjetij v odločujočih jah jugosfcFTOjskega gfggE^ar-so pokfeffl£ kako rjalejj je plan za to leR) in kako velike so stvarne možnosti jugoslovanskega gospodarstva. Ze dosedanji rezultati neizpodbitno kažejo, da bo letošnji načrt izpolnjen v celoti tudi v odločujočih gos_podar-skih vejah ter da bo s tem ustvarjena solidna osnova za izvedbo načrta v prihodnjem letu. Primeri podjetij, ki so že izpolnila letne načrte ali pa se približala njihovim izpolnitvam, kažejo z druge strani, da je delovno ljudstvo Jugoslavije globoka. melo pomen petletnega na(^*“ ta liflLosnovo v borbi za iz^jrSd-njo sd^alizma. Vsaka rga-niziranim tekmovanjem, kaže, k a-, ko se v odločujočih vMah jugo-f slovanskega gospoda r«a plan-’ ske naloge lahko z u^fehom izpolnjujejo in presegajAz izvedbo plpna so rudarji Bre^Kpozvali na tekmovanje v izpol»vanju in preseganju planov konca leta vse premogovnike M Jugoslaviji. Ta iniciativa Kdarjev Breze pomeni obenem tul^^poziv vsem delovnim kolek ti vorn^^ Jugoslaviji, da sedaj proti leta še bolj okrepijo borbo za ločilno zmago, za uspešen in zml goslaven zaključek tega planske^ ga leta. Se so podjetja in to v nekaterih važnih gospodarskih vejah, kakor v rudarstvu in gozdarstvu. v katerih se načrti ne izpolnjujejo po stvarnih možnostih. Zato se mora poziv rudarjev Breze prenesti ne samo na premogovnike, marveč na vse delovne kolektive, ki zaostajajo v izpolnjevanju načrta, da podvza-mejo vse mere za pravočasno izvedbo plana. Onim pa, ki se bližajo izpolnitvi plana, je ta poziv dan z namenom, da napnejo vse moči in ga čim prej izpolnijo; kolektivom pa, ki so ga že izpolnili, da v borbi za presego plana ne zaostanejo. Tekmovanje v čast 29. novembra, praznika jugoslovanske narodne revolucije, dneva ustvaritve Jugoslavije in postavljanja temeljev novega državnega in družbenega reda, je še posebna oblika izražanja visoke zavesti delovnega ljudstva v tem pomembnem datumu njegove zgodovine. V tem tekmovanju so si delovni kolektivi prizadevali, da bi čim popolneje izvršili svoje obveze®o partije in tovariša Ti-ta.. S^alistično tekmovanje pa •j«; v ^fc^laviji že stalna meto-da dela, 'g^o ie nadaljnje nje tekmova^M%g|Mm pog^T da se v popolnosti izpoVruj^un žejo naloge letošnjega V* stalnem razvijanju in sirjenju" tekmovanja morajo delovni kolektivi čim popolneje izkoristiti vse možnosti za uspešno izvršitev ter presego svojih načrtov. Te možnosti v mnogih podjetjih niso izrabljene. V rudniku' Kreki na pr. bi se plan dela lahko izpolnil, ako bi se takoj priAipilo h krepitvi delovne disciplina stalnemu izboljševanju organizacije dela in če bi se pokazala večja skrb za delavce. V rudniki «Tito» bi načrt tudi lahko Pre' segli, ako bi se obstoječa mehanizacija bolje izkoristila. In Pr®v sedaj, proti koncu leta, je treba z nasveti v proizvodnji najti vj;L tiste rezerve, ki se lahko 100 _ lizirajo, da se nadomestijo za ostanki in da bi bili uspehi v tem letu čim večji. , Delo kolektivov, ki so že izP°' nili letošnje plane in se boriJ za čim večjo presego le-teh, na^ bodo živ primer in izkušnja, ka ko se vodi borba za plan, za _s0_ ilizem. Ti kolektivi naj slu*U liTjlitorimer visokega patriotizma. ja jugoslovanskega Patr10^ Eizma, ki se posebno odraza stalni in uporni ter vedno m lejši borbi za izgradnjo boljse? [jenja delovnega ljudstva, ;njo socializma v Jugos orba za stoodstotno izve boK presego dnevnih nalog fl* bg£> s pozivom rudarjev ,>a velika obveza vseh delo Rh kolektivov. 4012 zadružnih dnino' Ena izmed največjih delavnih akcij letošnje gradbene sezije je brez dvoma gradnja zadružnih domov, ki je mogočno razgibala kmečke množice, zlasti kmečko mladino in organizacije ljudske fronte v vsej državi. V akcijo za gradnjo zadružnih domov so se vključili milijoni delovnih ljudi, so spoznali ali pa so občutili, da‘vodi preko zadružnih domov potVfH samo k dvigu kmetijskega zaflružništva. marveč- tudi k dvigu ‘nVaa našega kmetijstva, k rekonstrukciji kmetijske proiz-1»JilMdlin ^ zboljšanju gmotnega " zlasti'njaUjj in srednjih 2e kmalu je razvilo mriojično tekmovanj* med gradi-aščit zlasti Jfetopnjevalo v tVJiCS^dl V. koflgresom KI P.rvi zadružni domovi pa so Jili zgrajeni že pied i. maieukJjlBkor v Cvenu in PreJlniej^NJvečini gradilišč so^fflWOrtelom šele v pota4*y, va^dar m v_ največ do- moye zgradyp*li stavili pod streho do praz^JJi republike, to je do 29. novembra, ko bomo letos slavili tudi peto obletnico zgodovinskega zasedanja AVNOJ-a v Jajcu. ApA i/lcGTedf^o/^ slaviji okrog 4000 zadružnih domov. To število se je med letom še povečalo, ker so kmetje v mnogih krajih izrazili željo, da bi že letos zgradili dom. Seveda pa so tudi kraji, kjer si niso znali o pravem času preskrbeti gradbenega materiala in letos zadružne^ ga doma ne bodo gradili. Nai temu je skupno število d^Tov, ki jih že gradimo ali pi^So že yii, pj^jgck^prvof^r na ■‘rt. ^^^^^^^szironiii v prvi dekadi novembra je bilo v vsej državi v gradnji ali pod streho 4012 zad.rui.niU domov. Pod streho sta bila 902 domova, streš- konstrukcijo pa so p> stavli3l pa streho pokrivali na S99 ih, tako da je bilo v 1300 d0' dc nem mov. .. novembra^: znatno povečal0-povsod hitimkda spravijo z§r ri0 praznik* že nad levilo pa se bo do 2 9- saj be pod streho republike. Po vembra oziroj bilo v pos, publikah aj nju dne i. 10. novembra J znih ljudskih 1 nje naslednje: Ivilo zadružnih dom°'r pod post. v grad-streho ostreS. no- . skup- J0JJ • 46& 0 330 a __________ številom ;adi največ Slovenija^ no tudi največ ■. Srbi :i80 235 1039 IIr\B ska 218 78 723 SloJ mja 149 21 296 Bos^ Herc. 92 — 408 Make T*»ja 48 59 223 Cm a ji-a 15 6 22 skupaj 902 399 2711 nis° Srbiji m ki 3ih nravem kSO o Pra\;-a ostresl* izmerju s valce ima sor jenih domi je mnogo dor mogli pokriti, ke1 času preskrbeli le? ali strešnikov. Le mi v Bosni je upoštevalo publiške upi a ve za gr knaj ® (sla: Ker soT>ile mnogim dodeljene večje količinj nega materiala, so v nih gradbena de^jBlllo dovala in so dq^rt>ogoji «D> puuilSKe upiave i- (ilj-ulnih dotio^^ns |k\j jcji s "sno adi^crl1 do domovi še čini pokriti. nje v Tku Item letu P° a k or rečeno, podatki na 5 . novembra. tem je bilo dograjenih že mn ^ nadaljnjih zadružnih domov- ^ Sloveniji bomo imeli v Kral e> pod streho nad 200 domov, v me je še dokaj ugodno kar goča članom Ljudske fronte MARŠAL TITO TER TOVARIŠA RANKOVIC IN DJILAS W KMEČKIMI DELEGATI IZ SRBSKE VASI RADAJ. hunththi b 111 Iiaa - Telefon it - UPHAVA: ULICA K. MANNA it. 29 - Telefonska itevllka 8351. UKEUN1S1VO ULICA MONIbcCHi st o. ur tiaa. ,tolpca: trgovski 40, flnantiio-pravtii 60. ostnrimce 70 lir. | Poitnl tekoči nCun za STU-ZVU: »zaiozms^o rrimorsm ar.evniK OGLASI: od 8.30-12 ln od 15-18, teL i7-847. Cene oHasov. Za vsak n.rn višine S’™ ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. - TRST. - Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska TržaSkl tiskarski zavod. I NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugollr; FLRJ; 55, 16b, 330, t>50 ^ Poštni tekoči r^čun za STO-ZVU: «ZaložnlStvo Primorski dt.evnik«. Trst 11" 74; za FLRJ: «Prlmorskl dnevnik«, uprava; Ljubljana 6-9060* ....^.11. CTAMTCl Air IJPMI/A _________ 'Tlcl/n fltU-l rtl/l radiih vet reza-po- o n>°' V Y\ celoti izpolniti častno nal°^’ jo je postavil maršal Tito od četku leta.