mi-
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za jeden
mesec 1 gld. 10 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
1 • ^
Naročnino in oznanila (inserate)fvsprejema upravništvo in ekspediclja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semenlšklh ulicah št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 97.
V Ljubljani, v soboto 28. aprila 1894.
Letnili XXII
Dolenjsko — v nevarnosti!
(Konec.)
II Še gorje!
A to še ni vse! Nov Žid, ali bolje cel zbor Židov se nam obeta, ki se naseli v dolenjski metropoli, v Novem Mestu. Nekdanja vojašnica se bo dne 30. t. m. na dražbi prodala. Nekateri so hoteli, da bi jo kupilo mesto in priredilo v nji stanovanja za zasebnike, katerih je res silno potrebno. To je bila pametna misel. Kam neki pojdejo dosedanji prebivalci vojašnice, ako se jim bo treba neutegoma seliti iz nje in narediti prostor novemu gospodarju? Sicer se v mestu sedaj marsikaj zida, a to še nikakor ne bo zadostovalo, zlasti ne, ako se vresniči nad«, da železnica privede kaj tujcev. Že lani na ponesrečenem Šukljevem volilnem shodu v Novem Mestu je neki uradnik opozoril meščane na nedo-statek dobrih, primernih stanovališč. Kako koristno bi bilo za mesto, ako bi si vojašnico prilastilo, temeljito jo popravilo in jo dalo v najem raznim strankam. Mnogim družinam bi bilo s tem ustreženo, in mesto bi bilo imelo vsako leto gotove dohodke.
Tako so mislili nekateri in pri občinski seji glasovali za to, da mesto kupi poslopje. A k neki poznejši seji je prišel kot pooblaščenec nekega vi-rilnega glasu v odboru mož, ki je vse preje, nego Slovenec, čeprav je v Novem Mestu igral že važno ulogo. Ta je s svojim govorom večino mestnih očetov pregovoril, da so glasovali za to, naj se mesto kupčije niti ne udeleži, da poslopja nikakor ne kupi, četudi se proda le za 15.000 gld., češ, poslopje je tako slabo, da bi poprave preveč veljale.
—	Z večino glasov je ta predlog obveljal. Kupovali bodo v kratkem rajše palače, katere jim bo sezidal
—	žid.
Pred par dnevi so si trije tujci ogledali vojašnico, bojda vsi trije židovi! Kakor se čuje, kupi jo najbrže ljubljanski žid Koppmann z nekaterimi tovariši izraelskimi, ki napravijo tu predilnico. Da bodo pa iz Krke dobili dovolj vode, pogovorili so se z mestom, da se jim proda tudi mestni mlin. In mesto je rado ustreglo tej žel|i, ker pri mlinu ima mesto bojda vsako leto zgubo. Tako torej smo zagotovlieni, da s 30. aprilom t. 1. dobimo v deželo novo židovsko gnezdo.
Cuje se, da se nekateri jako vesele, da dobč v mesto kapitalista, ki bo začel veliko podjetje, ki bo vsaj kaj zidal in življenje v mestu prenovil in dal ljudem kaj zaslužka itd., sploh, ki bo dolenjsko metropolo menda kar čez noč preosnoval v blaženi Jeruzalem, po katerem se bo cedil med in pretakalo mleko!
Kaj naj rečemo na vse to?
Žalostno znamenje je, silno žalostno, ako dobimo res novo židovsko postojanko v deželo, a neprimerno žalostnejše je, da ljudje na krmilu, vse to mirno gledajo, vse to puste, da vse to celo žele Tožna nam majka! Kdor res vse to ravnodušno gleda in dopušča vkljub temu, da bi na kak način mogel zabraniti to nesrečo, o takem si ne moremo druzega misliti, nego da ga je Bog udaril — s slepoto! Kdor le količkaj pozna sedanji skoro do cela požideni svet, zgroziti se mora pred židovsko močjo in oblastvom. Povsod se jih branijo, povsod jih odrivajo, povsod jih napadajo, ker njih na-silstvo se ne d& več prenašati; le pri nas so nekateri tako napredovali v moderni humaniteti, da se Židov vesele, da jih skoro vabijo med-se. Dobro vemo, da si tudi židje žele k uam, ker vedo prav dobro, da jim bo lepa Slovenija še — obljubljena dežela!
Nekateri se sicer tolažijo, češ, ta bo pošten žid, ki bo imel le tovarno, drugih posestev ne bo
kupoval, ta bo dajal le zaslužek, ne bo si lastil naših pravic. Torej žid bo naš vrhovni dobrotnik? Da, zidal bo mnogo, toda ne za nas ..gojimo", temveč za-se in za otroke Izraelove. Njim bo pripravljal pot med nas, nam pa bo kazal pot iz do-movja, v kolikor nas ne bo potreboval. Ali res kdo meni, da bo uprav ta žid zatajil svojo židovsko naravo? Poglejte v druge države, v Rusijo, na Poljsko, Nemško, Francosko itd.! Poglejte, kako tam židje izvršujejo ulogo »človekoljubnih odrešeuikov"! Vzlasti pa si oglejte okolico brnsko na Mora vi, kako neizrekljivo revno žive tam vzlasti tkalski delavci. Nobeno delo se tako slabo ne plačuje, kakor ravno preja in tkanje po tovarnah. S prediluico v židovskih rokah se sezida tovarna za proizvajanje revščine, ognjišče za stradanje in--socijalizem !
Ni treba, da bi bil prerok, ako napovem že naprej, kaj se bo zgodilo v prav kratkem času. Ako žid ne bo imel cenejih delavcev od drugod, imel bo domače, katerim bo plačeval tako, kakor sploh židje plačujejo. Dobička bomo imeli le toliko, da bomo prej ali slej doživeli kak štrajk. Kakšen „dobiček" bo imelo mesto z okolico vred v moralnem oziru, ne da se niti dovolj pregledati. Enak bo gmotni položaj. Ljudje si bodo pri njem iskali posojila in tako bodo zagazili v njegovo oblastvo, ko sami ne bodo vedeli kdaj in kako. Naenkrat bodo čutili, da so jim roke zvezane. Kakor bo on godel, tako bodo morali plesati. Hišo si bo prilastil za hišo, napravil proda-jainice, krčme in začel vsakovrstno trgovino. Vsi njegovi delavci in dolžniki bodo morali pri njem kupovati, in tudi drugi ljudje bodo k njemu zahajali, ker židovsko blago bo ceneje nego vsako drugo. Tako bodo polagoma vsi domači trgovci, obrtniki in vsi mali mojstri ugonobljeni. A židovski vpliv se ne bo čutil le v mestu. Kjerkoli bo na prodaj kaka grajščina, kaka velika kmetija, kdo bo kupil, ako ne žid? Tako bo povodenj židovstva kmalu prepla-
LISTEK.
Dve sestri.
(Povest. — Slovaški spisal Sv. Hurban Vajansky.)
IV. Maškarada in drama.
(Dalje.)
Celo v tiho domovje Vidinske prišla je ta novica. Ana je zarudela ko potonka in pobesila glavo. Na misel ji šine prostovoljna obljuba divjega jezdeca. Nečuven nemir razburi njeno srce. V nekem junaškem svitu pojavi se ji postava neobičajnega moža.
„To ni prozoren kristal," premišljuje, „to je zagonetka, nepredorna globoka voda." Trudi se od-gonetiti to uganko.
»Slavna je ta rodbina," prične teta, „dedi Va-žeckega sedeli so v visokih uradih. Nekdaj, seveda je temu že mnogo let, pobirali so nasilno davek od potujočih kupcev. Pozneje je bil Andrej Važecky kraljevski točaj, njegov sin postal bi bil palatin, toda nastali so nemiri iu vstaje, v katere se je baje tudi on vmešaval. Na kraljevo povelje bil je obglavljen." Vidinska je bila živa kronika okolnih rodbin.
Dolgo je pripovedovala Ani o starih in novejših razmerah rodbine Važecke. Še slutila ni, kako
draži fantazijo svoje nečakinje, kako tone srce mlade deve, itak vnemljivo za romantične sanjarije.
Vzburjena, nemirna hrepenela je Ana po čistem zraku. Kotftaniev drevored razprostiral se je blizu letiueaa domovja. Deva ogrne preko pleč svoj plašč in odide iz sobice, da se okrepča v drevoredu. Steze in klopice bile so pokrite z rumenim, odpalim listjem. Veter je trgal nove liste, ki so se vrteli v zraku in padali na tla. Roj gimnazijalcev šel je iz šole. Veselo so ščebetali mladeniči in uganjali burke. Siromašna starka s piskercem gre mimo. Ana seže mehanično v žep in ji da desetico. Rahločutno srce je nagnjeno do miloščine.
Kakor bi bil skočil iz zemlje, stal je pred njo Ferdinand Važecky. Nehote se ustavi, na to pa krene na desno, da se mu ogne. Spoštljivim pozdravom obrne se proti nji.
»Ne, gozdna vila, tako nebrižno se mi ue umakneš," pravi suho in pristopi k nji na levo, „ morda hočete poklicati redarja? Ti postopači popivajo po krčmah!" Važecky se sili s sarkastičnim smehom, toda iz očij mu je plamtelo nekaj druzega, nego posmeh.
Ubogo Ano spreleti mraz. Brez sveta gre tik baroua. Glas ji zastaje v grlu.
„Brez šale," nadaljuje Važecky s tihim glasom. „Kdo da sem, veste, za to so skrbeli prijatelji moji.
Toda stvar je taka. V srcu mojem gnezdi od de-tinstva bol nad našo ničevostjo."
Ana se ujunači.
„Velecenjeni gospod, nisem vas vprašala po vaših bolih. Vi kot kavalir ne boste silili ženske, da se z Vami razgovarja o takem predmetu."
»Stojim tu ko prošnjik I Vi kot ženska ste iz-vestno usmiljena." Glas njegov je izgubil rezkost; skoro bi dejal, da se je tresel.
„Ali mi obljubite, da je to zadnjikrat?"
»Obljubim! Saj veste, da držim obljubo." In tako je deklica proti svoji lastni volji privolila, da posluša tujega moža. Sama sebe se je bala in hudo očitanje je težilo njeno vest.
„Vetrič nagaja," de Važecky, „kratek bo govor moj, samo tri minute. Odpustite, nisem govornik, jaham naravnost do cilja, ue oziraje se na zapreke.
V zlobni boli nad svojo ničevostjo zapravljal sem življenje in moči pozuatim načinom. V najdivjejši prostopašnosti čul sem v svojem srcu zdrav glas, a nisem ga razumel. V senci jelševja pojavi se mi krasna ženska in v hipcu sem razumel tajni glas. Vsa bajna moč nedolžnosti, proste krasote padla mi je na razburjeno dušo. Presenetil sem vas pri reki in tajni glasovi vesti premenili so se v jasno govorico. Nič ne skrivam pred vami, nič. Prebrodil sem mlako vseh grehov, valjal sem se v nji, popijal sem,
^ L VI
vila našo deželo. Hudourniki so že odprti. Zato pozor Slovenci!
III. Žalostna bodočnost
Hvalimo se in ponašamo se radi Slovenci, da smo se probudili v duševnem oziru. Resnične so pesnikove besede, da „misel se sveti iu duh slovenski ua zraku Evrope." Narodno probujeni živimo kot narod. In kdo nam je k temu pomagal? Lastna moč, lastna pridnost in vstraj-nost, nobena tuja pomoč ! Zmagali smo sami, čeprav neznaten narod, vse neštete trume so-vragov. Pospeli smo se na površje v duševnem življenju.
Kaj pajeinboznamivgmotnem oziru? To vprašanje je sedaj pri nas gotovo najvarnejše. Samo narodnost nas ne bo živila. Ako ne bomo trdno stali v trdnih domovih, ako gmotne razmere ne bodo zdrave, porušilo se bo vse. Bomo li v gmotnem oziru zmagali z lastno močjo ? Sedaj ue odgovarjam ua to prevažno, temeljno vprašanje; vsakdo naj sodi sam! Ali ni v rokah slovenskih domačinov toliko kapitala, da bi osnoval na Dolenjskem kako tovarniško podjetje vzlasti sedaj, ko steče železnica? Ali ne kaže samo vsiljevanje Židov v tem času mej nas, da bo sedaj za taka podjetja ugodna doba? Ali bi ne kazalo osnovati Slovencem velikega gospodarskega društva, ki bi pazilo, da kos za kosom lepe slovenske domovine ne pada v žrelo tujcu-židu? Cemu se borimo, čemu delamo ako le v korist — tujcu? Ako pa res potrebujemo tuje opore, kje naj je iščemo? Ali pri Židih? Je-li žid jedina pomoč, ki nas more rešiti propasti? Razsodnim ljudem odgovarjati na ta vprašanja, bilo bi odveč. Uči nas zgodovina, uči nas vsakdanja skušnja; kdor zna kaj misliti in soditi, sodi sam. Bili so že židje na Kranjskem pred stoletji, a marali so pobrati svoja kopita in odriniti; naši častiti pradedje niso trpeli takih ljudij med seboj, ker židovski in slovenski značaj sta si kakor noč in dan. Jeden se mora umakniti. V prvič so se umaknili židje; se bodo-li tudi sedaj, kadar jih bomo siti, kadar jim bomo veleli ? Prazna nada 1 Ako se enkrat vtaborč med nami, držali se nas bodo kakor klopi in pijavke. Našim dedom so gospodovali oblastni tujci po grajščinah, našim potomcem pa bodo ukazovali desetkrat hujši gospodarji — židje. Ti nas ne bodo le bičali in zaklepali v temnice; ti bodo izganjali in izpijali narodu življensko moč.
Zato pa pravim kar naravnost: Ako res ni druge pomoči in opore nam ubogim Slovencem nego žid, bodisi krščen ali nekrščen, potem pa pustimo tudi to! Bolje je, da častno propademo v boju svobodni tisoč let preje, nego kot sužnji pod peto ži-dovstva tisoč let pozneje! — A smelo tudi dostavim : Kdor pozna moč slovenskega duha in žilavost slovenske dlani, ta ne obupuje, ta niti ne dvomi, da se otmemo. Božja pomoč in lastna pamet nas je rešila že marsikdaj; rešila nas bo tudi iz slabih gospodarskih razmer. Ako pa smo zašli že tako daleč, da se sami mečemo židovstvu pod noge, potem pa nismo vredni, da životarimo.
Zato, Slovenci, boj na vsej črti vsem sovragom naše sreče, našega blagostanja, — boj pred vsem
pragu, z jedno nogo bliža s prijaznim po-
; židovstvu, pa že v
ki
Pahoimo ga nazaj brez usmiljenja, pahni-da se mu ne bo več zljubilo prinašati
streljal ljudij radi neumnosti, ženske sem smatral za igrače hipne strasti. Valil sem se v propad pregrešne sile, kar ugledam vas. In zdaj vam povem, česar še nihče ni slišal in slišal ne bo. Drznost moja je premagana, na kolenih sem preklečal težko noč pokore. Odurno moje obličje močile so solze Slekel sem obleko norca. Z možato resnostjo prisegam, da je v iskreni ljubezni vzplamtela duša moja do vas! Tu je roka moja," in lahno podaje Ani svojo žiljavo, močno roko, »verjamete li, da govorim resnico, vsprejmite jo."
Ani se vrti glava. Sila in železna volja klili ste iz bitosti tega človeka. Srce dekličino utriplje glasno, nogi se ji šibite. Usede se na klopice pod kostanj, pokrito z rumenim listjem. Oddaljen od nje usede se baron in iz žepa potegne uro.
„Še jedno minuto je časa! Obljubujem, da vas ostavim. Verjamete li besedam mojim?"
Ana molči Rumen list pade ji v naročaj, ona ga prime in vrti med prsti.
„Pol minute," reče tiho Važeckj.
„Z Bogom!" dostavi, obtane s klopi, z dvema prstoma vzame deklici rumen list, ne dotaknivši se nje roke. Prožnim korakom hiti doli proti bregu. Ano zaboli v srce. Potok solzi se ji udere po bledih licih.
Ustane in urno odide proti domu. (Dalje sledi.)
stoji na našem hiši. Čeprav se nam ljubom, ne dajmo se slepiti; njegov poljub je iška-rijotski I mo ga tako,
svojo kramarsko humaniteto med Slovence! Zve naj enkrat za vselej, da med nami ni zanj prostora. Na delo takoj, ker skrajni čas je; sicer bo zamujeno za
vselej!
Kdor pa pri vsem tem vendar-le meni, da to ini mogoče, da bi bilo narodu v kvar, Žide odganjati, prosimo ga, naj iz ljubezui do domovine vsaj miruje, naj vsaj Židov ne vabi k sebi! Ako je on zdvojil nad slovensko močjo, pokazali bodo že drugi možje, da se narod slovenski tudi brez židovskih odrešenikov" lahko odreši, osreči in zveliča!
Te odločne besede se utegnejo komu zazdeti preostre, prečrn^glede. Sodi, čitatelj, kakor ti drago;
če sodiš, ne slepari sam sebe, ker to ti ne bo nič pomagalo, niti narodu koristilo! Žid in Slovenec, to ne gre vkupe I
Marsikdaj se čita v novejšem času v naših časnikih vprašanje: „Kam jadramo?" Doslej še ni nobeden jasno in določno na to odgovoril. Ne vem, zakaj ? Ali si nobeden ni upal odločno to povedati, ali pa si nobeden sam ni znal in upal prav odgovoriti : Ker sodim, da omahovanje nam je le v škodo, izjavim kar naravnost: „Luki židovstva se bližamo s svojo barčico, ako se nismo že v nji ustavili I"
To torej je končno naše zavetje v burnih valovih sedanjosti, to je naš spas, da se ne vtopimo ? 1 Židje bodo poslej naši krmarji, naši varuhi, naši — gospodje ?!
In kedo ve, v čegavi službi so ti židje? V službi krščanstva, omike in slovenstva gotovo niso. „Siid-mark", „Šulferajn" in „Lega nazionale" so krotke ovčice proti temu gospodarskemu nasprotniku našemu, ki nas bo potrl brez kulturnega boja s silo svojega mejnarodnega kapitala.
Slovenci! »Naš čolnič otmimo!" Dixi!
Ako pa kdo vkljub vsemu temu obsoja ne Žide, temveč te vrstice, češ, bilo bi neolikano, surovo, ko bi se »človekoljubni, požrtvovalni dobrotniki" tako nehvaležno odrivali izpred praga; ako kdo meni, da Slovenci ostanemo mračnjaki in nazadnjaki in sae-cula saeculorum, ko bi se postavno branili modernih Židov; ako kdo resno sodi, da drugače nikakor ne postanemo „moderni", če ne zavlada tudi pri nas moderna mizerija; ako slednjič kdo res le v tem »izvoljenem" narodu vidi jedino rešitev Slovenstva; ako torej med nami zavlada misel, da druge pomoči
nam ni nego židovska--bodi! Udajmo se na
milost in nemilost, saj te židovske krivokljune lastovke (recte pustovke!) bojda Slovencem ne oznanjajo viharja, temveč — le srečo prinašajo pod streho!
Srečno vožnjo pod židovskim krmarjem !! —
Mi drugi pa, nepoboljšljivi in nestrpljivi sovražniki vsakega tujstva na domovinskih tleh, — zapuščeni od lastnih rodnih bratov, in zato preobladani od židovstva, pevali bomo na trhli barčici Slovenstva: Nobeno ped Za celi svet Ne damo več, Ne damo prefi Slovenske zemlje naše! . . .
Državni zbor.
Dunaj, 27. aprila.
Budgetna razprava.
(Štirinajsti in petnajsti dan.)
Pred obravnavo o državnem proračunu bil je danes rešen nujni predlog glede državne podpore za pogorelce v Novem Sandecu, Ogerskem Hradišu in Kostelcu. Obveljal je predlog, ki vladi naroča poizvedovati o teh požarih, in če dotične preiskave pokažejo, da j« vsled teh požarov im-d prebivalci nastala velika beda. za katero podpora občin, dežele in nabiranje milih darov ne zadostujejo, naj vlada potrebno ukrene in zahteva v ta namen potreben kredit. Skoda v omenjenih kra;ih je menda silno velika in samo v Sandecu baje znaša par milijonov goldinarjev.
Ko je bil v prvem branju potrjen še nujni predlog Schauerjev zaradi zidanja nove jetnišnice v VVelsu, nadaljevala se je razprava o visokih šolah.
Južnotirolski poslanec Catnpi se je potezal za italijansko visoko šolo v Trstu in predlagal resolu
cijo v tem pomenu. Ker je bila za njim razprava zaključena, govorila sta še glavna govornika Bian-kini in Fournier. Prvi je zahteval, da se Dalmatin-cem ne delajo zapreke gledl obiskovanja zagrebške visoke šole; drugi p« je govoril o vseučiliščnih študijah sploh. Po končni besedi poročevalca dr. Beera je bil proračun za visoke šole potrjen.
V razgovor so prišle srednje šole, pri katerih je bilo zopet oglašenih mnogo govornikov, ki pa niso prišli vsi k besedi.
Dr. Tu ček je tožil o pomanjkanju čeških srednjih šol na Moravskem, Miskolczy pa je priporočal vstanovitev nove spodnje gimnazije z nemškim učnim jezikom v Seretu in strokovne šole za lesno obrt v Radotcu. Kurz je razpravljal šolske razmere na Češkem ter priporočal v Starem mestu v Pragi ustanovitev višje realke s češkim učnim jezikom. Siegmund je tudi govoril o šolskih razmerah na Češkem in se pritoževal, da so sobe v nemških šolah navadno pretesne in jako slabe, ali poslanec Sokol mu je v dejanskem popravku dokazoval, da je v Pragi za nemške otroke veliko več šolskih sob, kakor bi jih moralo po šolski odredbi biti.
Za Sigmundom je bila razprava zaključena in je prišel kot glavni protigovornik na vrsto poslanec Spinčič, ki je obravnaval srednje šole na Primorskem, kjer ima peščica nemških prebivalcev 6 srednjih šol, Italijani 3, Slovenci pa nobene, dasi so v večini, dasi tudi za nje obstoje državni temeljni zakoni, dasi spolnujejo svoje državljanske dolžuosti in tudi plačujejo primeren znesek k stroškom 5,750.000 gld. za šolstvo. Opozarjal je na svojo lani nasveto-vano resolucijo, ki pa še ni izvršena. Potem je razpravljal srednješolske razmere v vsaki deželi posebej in sklepal z opominom, da naj se srednje šole vrede, kakor je priporočal lani v svoji resoluciji.
Glavni zagovornik, vseučiliški profesor R o s z-kowski, je priporočal večjo skrb za zdravstvene razmere in predlagal resolucijo, ki vladi naroča ozir jemati na zdravstvene potrebe po šolah in povsod nastaviti šolske zdravnike.
Ob koncu seje oglasil se je k dejanskemu popravku tudi grof Pininski in je poročevalcu dr. Beeru odgovarjal, da se mu ni treba še le od njega učiti, kaj poročevalec sme in kaj ne sme; on to sam dobro ve. Dr. Beer je namreč Pininskemu očital, da bi ne bil smel pri centralu kot poročevalec govoriti o verski šoli. Beer tega svarila ni hotel mirno vtakniti, ampak je v končni besedi odgovarjal, da ni imel namena Pininskega podučevati, in da se tudi ni hotel v izgled postavljati drugim poročevalcem; 21 let že izvršuje svoj posel, ali nihče mu ne more očitati, da bi se bil kdaj povzdigoval.
Pri obrtnih šolah, ki so potem prišle na vrsto govorili so včeraj trije govorniki. A d a m e k se je oziral na obrtne šole na Češkem in v Šleziji, dr. Gregorič pa je vladi priporočal, da naj na šoli za mizarstvo in rezljarstvo, katero hoče iz Marijana prestaviti v Gorico, napravi italijanske in slovenske razrede in da naj se ne ozira na ugovore, ki so se Culi v centralni obrtni komisiji, češ, da je Gorica italijansko mesto in da naj bo tudi omenjena šola italijanska, Slovence pa naj raje pošiljajo v ljubljansko šolo.
Danes sta govorila o obrtnem šolstvu še Le-w i c k i in M e n g e r , potem se je pričela razprava o ljudskem šolstvu, pri katerem sta kot prvi in drugi govornik govorila štajerska slovenska poslanca dr. G r e g o r e c in R o b i č. Prvi je dokazoval v prvem delu potrebo verske odgoje, v drugem pa je razpravljal šolske razmere na Šta-jarskem in Koroškem in zbornici vnovič v spomin klical krivice, ki se glede šolstva gode slovenskim prebivalcem na Koroškem. Govor je bil miren brez pretiravanja, dejanski dokazi dobro izbrani, zato je pa tudi govornik ž njim napravil večji vtis, kakor s katerimkoli prejšnjim govorom.
Poslanec R o b i č je razpravljal šolstvo s strokovnega stališča, omenjal pomanjkanja učiteljev in sredstev, kako bi se dalo v okom priti temu pomanjkanju. Nekateri v ta namen priporočajo ustanovitev tretje učiteljske pripravnice, ali govornik opozarja, da je treba v tem slučaju za novo pripravnico izbrati mesto, ki bode ugajalo svojemu poklicu, kar pa po storjeni skušnji na Gorenjem Štajarskem ni mogoče. Dalje priporoča pregled in preuslrojo šolskega in učnega reda, znižanje tedenskih ur za učitelje, pa tudi za otroke, zlasti za deklice, ki morajo v šoli posedati po 30 do 32 ur na (eden. Dokazoval je potrebo mater-nega učnega jezika in zagotavljal, da ni le nepe-
M \
■dagogično, ampak ludi nepolitično zatirati materni učni jezik. Slovenci niso zoper učitev nemškega jezika, kjer je vsled posebnih okoliščin potreben; ali prej je treba temeljito znati materni jezik, ku-kor trdijo najimenitnejši pedagogi n. pr. Disterweg in drugi. Pravijo sicer, da se ljudska govorica pre več loči od pismene slovenščine, nli imel je kot šolski nadzornik priliko nadzorovati tudi nemške šole in se prepričati, da se nemški ljudski dialekt veliko bolj loči od pismenega jezika, kakor slovenski. Sklepal je s priporočilom, da naj učni minister ustreza kulturnim potrebam vseh narodov, ker si bode na ta način na šolskem polju postavil enako nevenljiv spominek, kakor si ga je njegov rojak Dunajevvski postavil v finančnem oziru. Živahna pohvala je sledila tem besedam. Ko to sklepam govori Salvadori. Danes bode učno mi-nisterstvo menda dovršeno. Prihodnja seja bo zaradi grških velikonočnih praznikov v torek dne 1. maja.
Govor poslanca dr. Ferjaiiciea
v državnem zboru dne II. aprila 1894. Šolske stvari.
Visoka zbornica! Ce tudi v tej skupini, kateri jaz pripadam, v generalni proračunski debati ni prišel nobeden govornik do besede, vendar hočem govoriti jako na kratko.
Pri posvetovanju o budgetu hočemo se ravnati po načelu, katero smo izrekli v decembru. Mi ne odklanjamo vsega proračuna, temveč dovoljujemo sredstva, ki so potrebna za nadaljevanje državnih peslov. Le o postavki, katero sedaj obravnavamo, smo drugačnega mnenja, ker ta točka se je vedno sma trala za nekako zaupno postavko za vlado.
Naj torei v kratkih besedah utemeljim naše postopanje v tej stvari. Ne morem, da ne bi omenil posvetovanj v odseku in posebno še posvetovanja o naših stvareh. Res je, da vlada v odseku ni osorno zavrnila naših tirjatev, temneč v marsikaterem oziru se je pokazala celo jako naklonjena.
To je bilo pri več resortih. Tako je učni minister skoro za gotovo obljubil, da se obnovi gimnazija, ki se je leta 1887 bila nenadoma odpravila. Želeli bi, da se ta gimnazija v Kranju že prihodnjo jesen otvori. ker sta ljubljanski gimnaziji prenapolnjeni. Očetu je težko, poslati svoie otroke v ta zavoda, ker mora biti v skrbeh za njih zdravje. Gimnazija v Kranju bode gotovo nekoliko pripomogla, da v Liubljaui ne bodeta tako prenapolnjeni. Tudi ni potrebno, da bi se z otvorjenjem čakalo. Tu so prostori opuščene gimnazije in gimnazija se bode tako-le sukcesivno osnovala. Z ozirom na ljubljanske zavode je jako želeti, da se že jeseni začne z ob-novljenjem kraujske gimnazije.
Tako odločuo pa minister nam ni obljubil, kar mi zahtevamo za gimnazijo v Celju. Toda jaz nočem vprašanje tukaj uatančno razpravljati.
Mislim, da se je učna uprava prepričala, da je treba odpomoči na tej šoli, če tudi so ugovarjali nasprotniki. Jaz mislim, da se še jeseui preosnuje ta šola, ker se težave, ki bi ee morda pokazale, lahko v kratkem odpravijo.
V odseku je skupina poslancev, ki se je omejila pri razpravi naših zahtev na ti dve točki. Prepričan sem pa, da tudi ta skupina ni niti pičice popustila od neobhodno potrebnih stvarij, katere smo mi tukaj leto za letom naglašali In baš zaradi tega, da bode ta skupina mogla pri prihodnjem budgetu staviti daljše predloge, moramo želeti, da se hitro, vsaj pred posvetovanjem druzega budgeta, to izvrši, kar se je obljubilo. Tudi mi, ki ne pripadamo tej skupini, ne zahtevamo, da bi se moralo kar vse na-krat preobrniti. Tudi mi smo zadovoljni, da le polagoma pridemo dalje. Jeden članov skupine, kateri jaz pripadam, je v budgetnem odseku sprožil še več daljših teženj in jaz sem nekako prisiljen, da spregovorim o tem.
Govorilo se je o nekaterih nepovoljnostih na goriški gimnaziji. Te nepovoljnosti in težave se pa lahko odstranijo, ako se osnujejo slovenske in italijanske paralelke.
Minister j« izrekel načelo, da je povsod pripravljen odrediti premembe, kjer to zahtevajo poslanci, bodi si tudi v deželnem zboru. Ce pride na vse poslance, ali pa na deželni zbor, nimamo upati, da bi se premenilo kaj na korist nam Slovencem na Štajerskem, Koroškem ali v Trstu. Pa baš gledd na Gorico bi se to načelo lahko izvedlo. Deželni
zbor, pa tudi poslanci sami s.., kakor sem prepričan, mojega mnenja.
Gospod učni minister je tudi gledč na ljudske šole izustil načelo, za katero smo se mi vedno potegovali kakor za pravo, da je namreč treba, da je v ljudski šoli inateriničiua podlaga pouku. Ce se on drži lega načela, našel bode dosti dela na Koroškem, ozirati s« bode p* tudi moral ua šolske razmere v Gorici iu Trstu, v kolikor pride slovenska mladina v p. štev.
O tem bodemo še govorili, ko bode govor o šolskih razmerah, ali veudar bi že danes opozoril učnega ministra, da naj bode previden, kar se tiče predlogov šolskih oblastev. Neki novejši dogodek bode dobro pojasnil, kako potrebna da je ta previdnost.
(Govornik je tukaj navajal slučaj, da je okrajnim šolskim uadzoruikom za š'iiohorski okraj imenovan učitelj, ki je v jako slovenski narod žaleči pismi proslavljal „parteitag" v Celovcu, katero stvar smo mi že dovolj pojasnili v našem listu ) (Dalje sledi.)
Politični pregled.
V L ju bij a u i, 28. aprila.
Civilni zakon na Ogerskem. Pred včeraj so se v odseku gospodske zbornice pričela posvetovanja o civilnem zakonu. Od 79 članov odsekovih jih je prišlo 52 k seji, katera udeležitev se mora imenovati za izredno z ozirom na navado gospodske zbornice. Proti vladni predlogi je zlasti nadškof Sa-massa navajal jako utemeljene pomisleke. Predloga nasprotuje svobodi vesti in verskemu prepričanju. Tako važne reforme se tudi ne smejo tako hitro sklepati, temveč je vse treba dobro premisliti. Parlament tudi ni vselej pravi izraz javnega mnenja, pravi državn k Pitt. Kardinal dr. Schlauch je pobijal trditve nekaterih govornikov, da se je cerkev povsod drugod zadovoljila s civilnim zakonom. Cerkev je vedno pobijala civilni zakon in ga bode tudi v bodoče, ker nasprotuje cerkvenim dogmam. Pravosodni minister je seveda zagovarjal predlogo, pa ne posebno srečno.
Bolgarija in Turčija. Vsled prizadevanja bolgarske vlade in pa eksarha je turška vlada ustregla bolgarskemu narodu glede šol v Makedoniji. Izšla je v tej stvari posebna sultanova irada, s katero so odpravljene samovoljnosti turških oblastev. Eksarhu se je tudi dovolilo, da imenuje dva nova škofa za Makedonijo, osnuje v Carigradu bolgarsko semenišče. Mej Bolgari je zaradi tega veliko veselje in bolgarski časopisi proslavljajo bolgarsko vlado in turškega snltaua zaradi tega vspeha. Vsekako bode ta vspeh utrdil še bolj mesto S ambolovu in v nič se bode izkadilo vse upanje tistih, ki so se nadejali, da kmalu odstopi. Največjo nevoljo bode pa sultauova irada vzbudila v Belemgradu, ker s tem, da se je dovolila večja svododa bolgarskemu šolstvu v Makedoniji, se je jako otežila srbska propaganda v tej deželi. Radi ali neradi bodo Srbi morali se odreči vsem nadam, da bi kdaj se utrdili v Makedoniji.
Italija. Odsek za novo postavo o civilnem zakonu je sklenil, da se tisti, ki se samo cerkveno po-roče, kaznujejo z globo od 60 do 1000 lir, poleg tega zgube pa tudi vse pravice, katere so odvisne po zakonu ali pa po določbah moža od samskega ali vdovskega stanu. Duhovnik, ki koga poroči pred civilno poroko, kaznuje se z 200 do 2000 lir globe, in v drugič z ječo od 14 dnij do šestih mesecev. Hkrati se mu ustavi plača najmanj za jedno leto. Priča pri taki poroki se kaznuje z globo 200 lir in v drugič z zaporom do dveh mest cev. V odseku pač drugačnega sklepa ni bilo pričakovati, ker je v njem šest prostozidarjev in jeden odpali duhovnik. Zbornica bode ta sklep pač tudi odobrila, ako pride pred razpustom še ua vrsto, ker imajo tudi v njej prostozidarji glavno besedo.
Razgled po slovanskem svetu.
Poljska liga v Ameriki.
Poljak, kjerkoli živi, se nikjer ne odtuji svojemu rodu, svojej »kochanej ojczyzny". Nov dokaz te poljske kreposti je »Poljska liga v Ameriki", katero sedaj snujejo poljski občani v Zjedinjenih državah. V severni Ameriki nahaja ee blizu dva milijonov Poljakov; večinoma so to imoviti, inteligentni iu zavedni občani, važen iinitelj v družbinskem in politiškem življenru. Toda doslej bili so brez trde organizacije' iu še le povodom svetovne izložbe v
Cikagu porodila se je skupna poljska ideja v Ameriki. ki bode oživotvoriena z omenjeuo »ligo" ; namen ujen je, kakor slčve dotični poziv odborov, »ohranjenje poljske celokupnosti v Ameriki iu vzdr-žev anje vedne dotike s prvotno domovino, kateri hočemo služiti z vsemi močmi: skupno delovanje v korist občne blaginje v kulturnem, verskem in gospodarskem oziru". Posamezniki, korporacije in društva prispevati imajo po svojih močeh v to svrho, pred vsem tudi z gmotno podporo; projektovan je dalj« nekak narodni davek; vsak amerikauski Poljak plačati ima mesečno vsaj jeden krajcar v blagajn co poljske lige, iu da bo tim načinom vzrasla velika denarna moč, ni dvojbe; saj imajo amerikauski Poljaki svoje lastne dobrodelne zavode, na stotine raznoterih društev, 180 fara, 100 farnih šol in 20 večjih in manjših časopisov. »Poljska liga" zasnovala se bode v četrtek dne 3. maja t. I. na občnem poljskem shodu v Cikagu, a dan jubileje slavuosti narodnega junaka Kosciuszka, ki se je pred sto leti junaško bojeval za svobodo. Na ta shod bo poslala vsaka poljska fara svoje zastopnike, vsako društvo svoje odposlance. Ofici|alni zastopniki na shodu so ureduiki poljskih časopisov (jeden za vsak časopis), učitelji (jeden za vsako šolo) in upravniki javnih zavodov, dobrodelnih in gospodarskih. — Iz-vestno je to važeu korak v narodni organizaciji poljski, ki je posnemanja vreden i med našimi slo-ven-<kimi roiaki v Ameriki.
Cerkveni letopis.
Spanj ski romarji v Rimu.
Iz Rima se nam poroča: Tukaj je sedaj na tisoče španskih romarjev, vsi čvrsti ljudje prikuplji-vega obraza. Sv. oče so jih posebno odlikovali. Dne 18. t. m. so sv. oče darovali sv. mašo v baziliki sv. Petra; navzoči so bili romarji, diplomatje raznih držav, več članov španskih viteških redov in 19 kardinalov. Po sv. maši je kardinal Sanz y Pores, nad-škol seviljski v španskem jeziku prečita! adreso, katere vsebina je ta: »Navzoči romarji so iz vseh španskih škofij in pokrajin. Med njimi so škof,e, duhovniki, učitelji, dijaki, plemenitaši, tovarnarji in delavci. Večina jih je, ki si služijo kruh v potu obraza in so prišli ob troških onih, ki sami ne morejo priti. Priili so, da pokažejo svojo vero, udanost do sv. stola in otroško ljubezen do sv. očeta. Zgodovina priča, da je bila Španija trdna v veri, udana najvišjemu pastirju in stanovitna proti sovražnikom posebno proti mohamedancem. Katoliški Španci hočejo nauke sv. očeta vtisniti si v srce, posebno pa delavci iu delodajalci. Obžalujejo tužuo stanje sv. stola in prosijo Boga, da bi skrajšal dneve stiske in žalosti.
Sv. oče so odgovorili z nagovorom v španskem jeziku, ki ga je prečital msgr. Merry de Val. Bistveno slčve: »Velikanski je prizor, ko je zbrana vsa Španija po svojih odposlancih pred grobom apostolov-prvakov in najvišjim pastir,em. Ta slovesna vaša izjava trdne vere in udanosti je veličasten konec vseh slavnostij, katere so slavili verniki povodom Naše petdesetletnice. Tudi drugih narodov dragi sinovi so prihiteli izražat svojo udano ljubezen, toda nobena izjava ni bila tako velikanska, kakor je ta.
Nato naštevajo zasluge slavnih Špancev za cerkev in državo : »Vse to uvažujoč boli srce, ko vidimo, koliko škode so vašemu narodu napravile prekucije v zadnjem stoletju in posebno v zadnjem času. Pomislite, dragi sinovi, da je slava Španije bila vedno v tesni zvezi s sv. vero vaših prednikov in da je v prvi vrsti izvirala iz sv. vere. Torej narod naj se poživi v načelih, v duhu sv. vere, da si opomore ter se reši propada. V naših okrožnicah najdejo delavski stanovi mogočno sredstvo, s katerim si morejo olajšati stanje ter vzdržati socijalni red. Prava vera uči pravice in dolžnosti raznih stanov med seboj. Vsi katoliki morajo biti prepričani, da vera zahteva od njih jedinost iu slogo. Politične strasti ki narod razdvajajo, naj potihnejo, vsi dobromisleči naj se združijo proti sovražnikom družabnega reda v blagor cerkve in države. Podite pokorni svetni oblasti, in to smemo od vas zahtevati s tem večjo pravico, ker je na čelu vašega plemenitega naroda verna in cerkvi udana vladarica. To so očetovski opomini, katere govorimo do vas in vsega naroda španskega."
Zadnjo nedeljo je bil v baziliki sv. Petra blaženim proglašen Jakob iz Kadiksa; slavnosti se je vdeležilo nad 6500 Špancev, ki so po sv. opravilu združeni peli več španskih cerkvenih pesmij v navzočnosti mnogobrojnega ljudstva iz Rima in okolice.
Sv. Družina.
.Nikomur ni neznano, da je i zaseben i občen blagor posebno zaviseu od domače vzgoje", tako se pričenja pismo Leona XIII., s katerim ustauavljajo družbo sv. družiue. Bes je vsakemu znano. Toda sovražniki, ki so prisegli podreti altar in prestol, znajo to resnico veliko boljše praktično uporabiti, oziroma zlorabiti, kakor se sploh misli. Ugrabili so družinam najvažnejše sredstvo vzgoje namreč šole. Le nekaj ur so še pustili pri nas za krščanski nauk; to pa Ie zato, da slepe kratkovidne katoličane, ki potlej kažejo ua šole, rekoč: ali niso to krščanske šole? V resnici pa sedaj šole za krščansko vzgojo ne morejo nič storiti. Le še v ljudskih šolah ima katehet precej vpliva, to pa največ zato, ker mu doma starši pomagajo, ki po večini otroke dobro vzrejajo. Na srednjih in višjih šolah pa se dijaki odtegnejo vplivu starišev. Dasiravno pa stariši ot oke dobro odgojujejo, vendar otroci prav težko dobijo krščansko prepričanje. V šoli se navadijo smatrati krščanski nauk za predmet, ki je na isti stopinji z drugimi.
Kavno ta indiferentizem je posebno škodljiv. Eo bi naravnost izključevali veronauk, potem bi ka-toličaui napravili svoje šole, sedaj pa se zadovoljijo s polovičarstvom. Ko bi se veri ugovarjalo, bi se ustavili, sedaj pa se mirno molči in srka polagoma strup indifrrentizma. Od šol uimamo sedaj nič pričakovati.
Zato pa je vse odvisno od družin. V teh je treba katoliškega duha in trdnega prepričanja, da se nadomestijo nedostatki šol. Družinam še niso brez-verske postave podpisale, kaj morajo misliti in kaj učiti svoje otroke v domači hiši. Brezverci se pa trudijo na vso moč razkristjauiti družiue po slabih knjigah in časopisih. Od tod preti jako velika nevarnost. Druga nevarnost so otroci, ki prihajajo iz indiferentnih šol; vsak rod postati mora bolj mlačen v veri. Tretja nevarnost pa je sploh brezverski, posvetni duh časa, ki se javlja v zasebnem in javnem življenju, ki je prodrl že popolnoma v mejse-bojno občevanje. Zato pa je ua vso moč potrebno, da se družine v katoliški veri utrdijd. Res pri nas katoliško življenje še lepo cvete, a lahko se začne rušiti in marsikje je že kaj slabega. Kako velika je nevarnost, da začne ljudstvo zmatrati vero za kaj nebistvenega; in bode li stalo trdno v nevarnostih, katerim se bližamo urnim korakom. Ljudstvo mora biti trdno v katoliškem prepričanju. Za to mora se pred vsem skibeti. Toda človek sam ne opravi nič; pomagati mu mora Bog. V ta namen so priporočali Leon XIII. družbo sv. d r u ž i n e, ki naj bi bila vzgled krščanskim družinam. Gotovo si bodo vsi duhovniki prizadevali, jo upeljati. Sv. Oče vedo, kaj je potrebno v sedanjih časih, zato pa se le brez pomisleka ravnajmo po Njihovih nasvetih. Koliko en-ciklik so že izdali! Ko bi se bili katoličani, kot zvesti otroci ravnali po njih in jih izpeljali, koliko bi bili že dosegli. Tako pa se le malo doseže, ker se malo na nje ozira. Leon XIII. so rekli pri neki priliki svojim kardinalom, da se morajo katoličani v teh zmešanih časih natanko ravnati po navodih rimske stolice. Ne sme se preslišati tedaj nobeden nasvet, nobeden klic. Zato pa le brez pomisleka vpeljati družbo sv. družiue. Mil. knezoškofa ljubljanski in lavautinski, dobro znajoč potrebe času vpeljala sta jo v svoji škofiji in se sedaj že razširja. Veliko druzih bratovščin je že sicer mej ljudstvom, toda za cele družine jih je menda kaj malo. Družba sv. družine pa je za cele družine. V vsaki hiši naj bode podoba sv. družine, ozaljšana s cvetlicami. Bode naj nekako domače svetišče, kjer se bodo vsaki dan zbirali vsi udje družine. Tu naj molijo rožni venec, ali kadar so zadržani z delom vsaj molitev, ki je odločena za sv. družbo. Potlej bode tudi sv. družina delila krščanskim družinam svoj blagoslov, katerega zamore dati in ga hoče dati onim, ki jo prosijo.
Slovstvo.
Najnavadnejše jezikovne napake učencev ptujskega okrajnega glavarstva in kako je naj učitelj iztrebi. Govoril dne 7. avgusta 1893. pri uradni uč. konferenciji v Ptuti Anton Kosi, učitelj v Sre dišči. Ponatis iz .Popotnika" za leto 1894. V Mariboru 1894 Samozaložba. Tisk tiskarne sv. Cirila. Cena 12 kr. Str. 11. — Jako srečno misel pričel je s svojim govorom gosp. Kosi. V uvodu pojasnjuje, kako važen je jezikovni pouk za ljudske šole. Zatem v I. delu po vrsti našteva glavne napake ptujskega
narečja in v II. delu uavaja sredstva, katera naj učitelj vporablja, da jih odstraui in sicer ta-le: 1. Cist učiteljev jezik. 2. Prijazen opomin. 3. Pri vsakem učnem predmetu se uaj pazi, da otroci govore pravilno. 4. Tolmačenje slovuiških pravil, vzlasti tistih, ki so nasprotna govorici v narečju. 5. Marliiva gojitev spisja. 6. Pri pouku nemščine opozarjaj o priliki na č-sto slovenščino!
Koledar
za 18. teden leta 1894.
Nedelja. 29. aprila: 5. povelikonočna, ev.: Jezus uči o moči molitve. Jan. 16 ; Peter m. Ponedeljek, 30 aprila: Katarina Sij. dev. Torek,
1.	maja: Filip in Jakob ap. Sreda, 2. maja: Ata-nazij, šk. Č e t r t e k , 3. maja : Vnebohod Kristusov. Petek, 4. maja: Floriian m. Sobota, 5. maja: Pij V. m. — Lunin sprem in: Mlaj 5. maja ob 3. uri 39 minut popoludne. — Solnce izide 1. maja (b 4. uri 52 minut: zaide ob 7. uri 3 minute. — Dan zraste v mesecu maju za 1 uro 13 minut.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. aprila.
(Škofovsko obiskovanje in birmovanje v ljubljanski škofiji 1. 1894.) Prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski bodo delili zakrament sv. birme letos po nastopnih duhovnijah : od 27. maja do 17. junija v dekani j i kočevski, semiški, ž u-žemberški, trebanjski in litijski: Kočevje, Reka (Rieg), Fara pri Kostelu, Osilnica, Ba-njaloka, Mozelj (Mosel), Spodnji Lok, (Unter-Lag), Stari Trg pri Poljanah. Nemška Loka (Unterdeutschau) Koprivnik (Nesselthal), Stara Cerkev (Mitterdorf), Polom (Ebeutbal), Stari Log (Altlag), Topla Reber, (Unterwarmberg), Hinje, Smihel pri Žužemberku, Ambrus, Zagradec, Ajdovec, Dobrniče, Primskovo, Sela. — Koncem junija iu začetkom julija bode sv. birma po kamniški, moravški, litijski iu leskovški dekaniii: Kamnik, Spodnji Tuhinj, Motnik. Cemšeuik, Moravče, Vače, Šmartno pri Litiji, Zagorje, Boštanj. Koncem julija in začetkom avgusta vribniški in cerkniški dekan i j i: Dobrepolje, Struge, Lašče,. Sv. Trojica, Bloke, Draga, Loški Potok, Gora, Sodražica. — Slednjič v prvi polovici meseca septembra v kranjski, radovljiški, starološki in idrijski dekani j i: Smlednik. St. Jurij pri Kranju, Cerklje, Radovljica, Kranjska Gora, Jesenice, Bled, Bohinjska Bistrica, Kropa, Stara Loka, Železniki, Poljane, Žiri.
(Duhovniške spremembe.) Čast. g. Valentin Aljančič, župnik na Dobravi pri Kropi je prezen-tovan za župnijo Železnike. Premeščen je č. g. Ant. Hribar, kapelan v Košani, kot kapelan na Dobrovo pri Ljubljani, na njegovo mesto pride č. g. Ivan Abram, kapelan v Mokronogu.
(Iz Rima) se nam poroča: Preč. gosp. Ivan Ev. M a r i n i č , inful. prošt in dekan v Doberli-vasi na Koroškem, ki se je te dni na povratku iz Jeruzalema mudil v Rimu, je od Jeruzalemskega patrijarhata imenovan vitezom sv. groba.
(Na ljubljanskem c. kr. učiteljišču) se bodo prihodnji teden vršile sposobnostne skušnje za učitelje in učiteljice.
(Romarjem k Mariji Pomagaj na Brezjah) naznanja župni urad v Mošnjah, da se s 1. majnikom zopet prične redna sv. maša ob 10. v ondotni romarski cerkvi, tako da se ie bodo lahko udeležili romarji, ki pridejo z zjutranjim vlakom ob 7» 9 v Otoče.
(Vožni red na državnih železnicah.) S 1. majnikom bodo prihajali vlaki na ljubljanski državni oziroma južni kolodvor: S Trbiža zjutraj ob 5. uri 53 minut in ob 11. uri 25 minut dopoldne. Popoldne ob 4. uri 48, zvečer ob 9. uri 21 minut. Odhajali bodo z južnega kolodvora na Trbiž ob 7. uri 10 minut zjutraj, 11. uri 50 miuut dopoldne, 4 uri 14 minut popoldne in ob 12. uri 5 minut po noči. — V Kamnik bodo odhajali z dr-žavuega kolodvora ob 7. uri 23 minut zjutraj, ob
2.	uri 5 min. popoldne in ob 6. uri 50 min. zvečer. Iz Kamnika bodo dohajali ob 6. uri 56 min. zjutraj, ob 11. uri 15 min. dopoldne in ob 6. uri 20 min. zvečer. Nedeljski vlak ostane uespremenien — V Kočevje bodo odhajali vlaki z južnega kolodvora ob 6. uri 7 min. zjutraj, 11 uri 41 min. dopoldne, ob 6 uri 30 min. zvečer. Iz Kočevja bodo priha jali ob 8. uri 6 minut dopoldne, ob 12. uri 44 m. popoldne in ob 8. uri 34 min. zvečer.
(Oltarni svečniki.) Včeraj smo imeli priliko, videti pri ljubljanskem pasarju g. Fr. Kregarju dvanajst oltarnih svečnikov, ki so namenjeni za župnijsko cerkev v Boštanju. Svečniki so bronasti in bogato pozlačeni, narejeni so v renesančuem slogu, visoki po 87 centimetrov. — Nekaj izrednega je pri teh svečnikih, da imajo na stojalu v niši po-srebrene podobe 12 apostolov, kar napravlja jako prijeten vtis na gledalca. Tako je zopet z lepim delom domačega uma iu domače dlani ueumorno delavni župnik boštanjski, č. g. Ivan Zlat. Lavrenčič, oskrbel nov kras za svojo župuijsko cerkev.
(Nein;ki ,schulverein\) S Koroškega : Judeževe groše schulvereinove je sprejela občina Anabihl pri Celovcu za povekšanje šole in šola v Železni Kaplji za nakupovanje knjig. — Podružnica v Grab-štanju se je ra/pustila, ker so se udje preveč — »zauimali" za njo ! Da bi ji kmalu sledile vse druge, potem bo vsaj mir v deželi! — Podružnica v Ve-likovcu zida nemški otroški vrtec, da se bodo v njem slovenski otroci prikrojili v nemške .kulturtriigerje", kakor jih je nedavno opisal »Slovenec". Stal bode 5000 gld.; iz „rajha" so dobili nad 2000 gld. za drugo sedaj moledujejo. Denar bi se pač mogel pametnejše porabiti !	—m—
(Kako se troši deuar socijaluo-demokratiškili delavcev) poroča delavski list »Frankisches Arbeiter-blatt«, in sicer se njega poročilo dostaje 10 milijonov mark, katere prispeva vsako leto dva milijona nemških delavcev na socijalno-demokratiško propagando: Služnina 50 prvih voditeljev znaša na leto po 20.000 mark, vkupe torej 500.000 mark. Daljših 300 načelnikov drugega razreda dobiva na loto po 5000 mark, vkupe tedaj 1,500.000 mark. Za potovalne prireditelje predavanj določena je letna plača po 3000 mark, kar znaša za 500 potujočih 1,500.000 mark. Dnevščine socijalno-de-mokratiških državnih poslancev znašajo na leto 120.000 mark. Za volilne agitacije v 359 volilnih okrajih je na leto za vsak okraj odmerjeno 10.000 mark, to znaša vkupe 3,590.000 mark. Za časopise, knjige, brošure, letake (Flugblater) in štrajkc računi se na leto 1,880.000 mark. Tedaj vkupna svota 9,090.000 mark. Iz ostalega milijona mark plačane so še tolpe delavcev, ki se sicer nazivljajo delavce, v obče so pa samo delavski zaplečniki ali liztini. — Napominani list poudarja, tla so podatki njegovi resnični. Ta seznam bil je tudi objavljen v mnogih nemških listih brez ugovora. Stvar zasluži, da se opozarja nanjo i slovenske delavce; saj se z delavskimi novci gospodari slično i po drugih deželah.
(Nemška cesarica na Trsatu.) Citamo v „0b-zoru" : V ponedeljek 23. t. m. obiskala je nemška cesarica s princi in princesami glasoviti hrvatski romarski kraj Trsat. Z ladijo .Christabei" došla je okolu 3. ure popoldne na Reko iu od tam dojde pet kočij na Trsat. Lep razgled že po potu je cesarico kar iznenadil. Kočije se ustavijo pred cerkvijo, kjer se cesarski obitelji predstavi kr. kotorski predstojnik in seji ponudi za voditelja. Cesarica stopila je s spremstvom v cerkev ter si ogledala i čudo-tvoruo sliko, katera se je dragovoljno odprla, čemur se ni mogla cesarica i spremstvo zadosti načuditi. Iz cerkve kreniii so v stari Frankopanski grad, ki je zdaj lastnina grofa Ant. Nugenta. Tu je pregledala cesarica mavzolej maršala Nugenta in njegove soproge. Z enega kraia v gradu je krasen razgled na Kvarner iu Reko. Cesarica se je tej prirodni lepoti kar čudila in rekla : »To je divua slika, katere ne bom tako hitro pozabila." Pri odhodu obdarovala je bogato siromake iu nakupila mnogo medaljic in svetih slik. Okoli 6. ure došla je zopet v Opatijo.
(Nezgode.) S Koroškega: Tudi na Koroškem je bilo zadnji čas več požarov. Na Suhi blizu Beljaka je zgorelo dne 16. t. m. trem posestnikom vse pohištvo (11 poslopij) in nekaj živine. — Due 15. so našli v .Zablatah pri Medgorjah mrtvega ubožca Habuarja. Umrl je vsled oslabelosti in pogrešali so ga 14 dnij. — Dne 24. t. m. se je zgrudila v Celovcu 42-letna perica pri obešanju perila nauagloma na tla ter takoj obležala mrtva.
(Za škrlatico iu vratuico) je v preteklih štirih tednih v logaškem okraju zbolelo 27 otrok.
(Pomoč zoper gosenice.) Okoli drevesa povij s smolo dobro namazani papir, kateri brani gosenicami na drevo. Kmalu se nabere okrog papirja mnogo gosenic, katere lahko pokončaš
(Mladolaško !) Zadnji »R i s v e g 1 i o" ima resno voljo pokazati svetu, da je nasprotnik cerkvi in papežu. Toda revka ie pokazal samo svojo neumnost.
O tej njegovi lastnosti naj svedočiio te le njegove besede, ki jih je zapisal o prihodu španjskih romarjev v Rim. Piše namreč: .Romarji pri-šedšivRim,seniso mogli dovolj začuditi, ko so videli, da vsa glasovita bajka o vjetništvu papeževem, o njegovi celici z gnjilo slamo, s suhim kruhom iu z vrčem vode ui druzega nego velikanska laž."
(Liberalna svoboda.) V Milanu je hodila do nedavno ueka deklica delat v ueko tovarno. Letos se je imela pripravljati za prvo sv. obhajilo. Prosila je, naj se ji dovoli, da bi smela vsaj za kako uro izostali iz tovarne, da bi hodila k nauku. A prošnjo so ji odločno odbili. Da je m gla opraviti spoved v dan pred sv. obhajilom, se je naredila bolno in je ostala djma. Drugi dan je kar najlepši prosila predstojnike v tovarui, naj jo vsaj tretiino dneva oproste. Tudi tega ji niso dovolili. Zato je izostala sama in je opravila svojo pobožnost. V petek zjutraj pa že pri vratariu izve, da je nemudoma odpuščena.
(Košutov pogreb.) Mažarski komedijantje so s svojim košutovaujem zapravili nebrojuo denarja Samo Pešto je stal pogreb 30.000 gld. Iu ujihov narod marsikje nima ni poštene strehe, ui hrane! — — — Absolutna norost!
(Vojaška godba) bode jutri v nedeljo svirala ob navadni uri v .Zvezdi".
(Cirkus Aniato) dospeje prihodnje dni v Ljubljano in se v to svrho gradi že velikanska koliba na cesarja Jožefa trgu.
(Semnji po Slovenskem od 30. aprila do 5. maja.) Na Kranjskem: 30. apr. na Vrhniki, v Tržiču; 1. maja v Bohinjski Bistrici, za živino, v Svibnju, Mirni. Planini pri Črnomlju na Travi v kočevskem okraju; 2. maja v Boštanju; 4. maja na Jesenicah; 5 maja v Velikih Brusnicah, za živino, Št. Gothardu, Poljanah, Ložu, Kočevju, ua Krškem, v Litiji, na Dobručab. — Na Štajerskem: 30. apr. v Dolu, Rogatcu; 1. maja v Ljubuem, pri sv. Filipu, v Muti, pri sv. Barbari, v Hajdiui. v Velenju ; 2. maja v Konjicah, pri St. Lovrencu, v Slov. Goricah, Braslovčah; 4. maja na Vidmu, v Št. Jurju ob juž. žel., v Podsredi, v Loki, pri sv. Križu, v Selnici, na Ptujski Gori, v Slov. Bistrici. — Na Koroškem: 1. maja v Frežah, Kupli, 4. maja v Št. Andražu, v Zgornj, Dravbergu, v Rotičah, Labodu, Podkloštru. — Na Primorskem: 2. maja v Herpelju; 3. maja v Sežaui; 4. maja v Ajdovščini.
Društva.
(Načelstvo .okrajne posojilnice v Mokronogu") prosi tem potom vse vnanje zadružnike, da se ob priliki kakšnega opravila v Mokronogu prijavijo pri zadružnem tajniku, g. Ravnikarju, da jim izroči zadružne knjižice in zadružna pravila. Ob jednem jih tudi prosi, da naj ne pozabijo poravnati deležev. Vsem rodoljubom polagamo prav toplo naš mladi zavod ua srce, da ga blagovole pri ljudstvu priporočati.
Telegrami.
Opatija, 27. aprila. Vojna ladija Moltke je danes ob 1. uri popoldne mej streljanjem topov ostavila Opatijo in odplula v Pa-lermo.
Praga, 27. aprila. Davkar selčanski je izneveril 75.000 gld. in pobegnil. Okrožno sodišče v Taboru ga išče. — Anarhista Vid-lička, kateri je po obsodbi v večletno težko ječo pobegnil, prijeli so te dni na Bavarskem in ga pripeljali na mejo, kjer so ga izročili avstrijski žandarmeriji. Peljali so ga v kaznilnico v Pankracu.
Praga, 28. aprila. Dopoludne je bila poroka vojvode Madridskega s princesinjo Rohan vpričo visocega plemstva in sorodnikov. Poročal je kardinal Schonborn.
Budimpešta, 27. aprila. Odsek gospodske zbornice je v splošni razpravi vsprejel vladno predlogo o uvedenju civilnega zakona s 35 proti 15 glasom. Potem se je zakon vsprejel tudi v podrobni debati nespremenjen.
Atene, 28. aprila. Včeraj ob četrt na 10. uro zvečer bil je zopet hud potres. Več hiš je poškodovanih, več ljudij pa ubitih.
Ponarejena črna svila. ^/Efe.t
takoj spoznaš ponaredbo. Prava, čisto barvana svila so tikoj (.kodra, hitro ugasne in pusti malo pepela prav svetlorujave barve. — Ponarejena svila pa, ki sh hitro uraaže in zlomi, počasi gori, posebno pa daljo tle nekatere niti, ue je blago zelo barvano, in pusti črnorujav pepel, ki se ne skodra, ampak zvije. Ce stareš iepel prave svile postane prah, ponarejene svile pa ne. Svilarnioa O. HENNEBERG (c. in kr. dvorni založnik), Ziirioh razpošilja rada vzorce prave svile vsakemu in pošilja po naročilu blago v hišo poštnine in carine prosto. Pisma veljajo 10 krajcarjev, dopisnice 5 krajcarjev v __13 (7—2i 5
Davčna reforma v Bolgariji. Bolgarska vlada si prizadeva, da izvede reformo direktnih davkov in misli pri tej priliki olajšati obdačenje zemljišč. To je mogoče, ko se reformuje carinstvo, kar je formalno toliko pripravljeno, da drugo leto stopi v veljavo. Organizacija kmetijskega kredita, ki se' tudi pripravlja, bode z nameravanimi davčnimi olajšavami krepko pospeševala ugoden razvoj bolgarskega kmetijstva. To je tem večjega pomena, ker Bolgarija izvaža največ kmetijske pridelke m tu torej zboljšanje kmetijstva jako vpliva na razvoj trgovine, ko je že tudi lani se po vrednosti več izvozilo, nego uvozilo.	96 1
Gališko zemljlfiko-kredltno društvo v Levovu.
Iz letnega poročila tega društva za leto 1893 posnemamo, da je imelo blagajničnega prometa v gotovini 341,796.367-22 gld. in efektih 5o7,750.003'48 gld. To izredno visoko število prihaja od tod, da se je letos izvela konverzacija 4l/> od stotnih zastavnih pisem. Druga lela je promet seveda manjši, ko je gališko kreditno društvo čisto zastavnopisemski zavod in se ne spušča v druge bančne posle. Zatorej na zavod ne vplivajo gibanja denarnega trga in dajo zasebnim posestnikom zastavnih pisem največjo varnost, ki se misliti more. 96 1
Umrli so:
26. aprila. Anton Hribar, delavec, 59 let, Kravja dolina 11. jetika. — Jožef Požlep, gostač, 68 let, Kravja dolina 11. sušica v možganih.
Tržne cene v Ljubljani
dnč 28. aprila.
Pšenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, „ . Leča, likti. Grah, „ . Fižol, „ . Maslo, kgr. Mast,	„
Špeh svež, „
gl. [kr
Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, . . Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. Telečje
Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ . Piščanec . . . .
Golob.....
Seno, 100 kgr. . . Slama, 100 „. . Drva trda, 4 kub. m. „ mehka, 4 „ „
gHlfaJ
66 76 2 101 64; 60 64 40 60j 20 2 861 2 32! 5 90 4 60
Vremensko »poročilo.
Dani	Cas	Stanje				> O u a 3
				Ve ter	Vreme	tU S
opazovanja		zrakomora	toplomera			•g SI s s g
		t mm	po Celziju			
	7 u. zjut.	731-2	12-0	si. jzapad	oblačno	
27	2. u. pop. 9 u. zvee.	7344 733.4	20-4 li-6	si. zap.	n n	0-00
Srednja temperatura 15'7 .za 5-1 nad normalom.
KATOLIŠKI SKLAD.
Za „katoliški sklad" prejeli smo nadalje od p. n. domoljubne gospode nastopne darove:
Frančišek Peterca, trgovec in posestnik v Ljubljani, letnino za 1894 gld.	30'— Janez Oblak, mestui kapelan pri sv. Jakobu v Ljubljani, mesečnino za februvarij in marec .... „	5 — Janez Brence, župnik pri sv. Gregorju, mesečnino za martc ... „	1'— Janez Plevaneč, župnik vSjteski .	10"— Iz ob lj u b e........ .	10'—
15 — 6-— 5 —
4 —
3 —
3-— 2-—
5 — 5 —
50
15-
•50
1-
6,— -•50
14-— —•50
Andrej Kalau, stolni vikar v Ljub-l|ani, mesečnino za marec, april in
maj...........
Anton Jamnik, župnik v Sorici . Josip Lavrič, župnik v Ambrnsu F1 r a n č i š e k Perpar, župnik v Zt-
gradcu ... ......
Janez Zupančič, župnik na Topli
Rebri..........
Josip Kos, farni upravitelj na Sdlih pri Šumbregu .... . . Josip Žagar, kapelan v Hinjah Josip Sterbenc, duhovnik v p. v Ljubljani, letnino za 1894 . . . Lav renči j Krištofi č, župnik v
Kovorju..........
Dober namen.......
Frančišek Bartol, posestnik pri
Sv. Gregorju, 1 krono.....
Anton Zupančič, profesor bogoslovja v Ljubljani, mesečnino za
april, maj iu junij......
Rabaaas, 1 krono......
.Čisti dobiček" od Sv. Gregorja Marko Vales, samostojni vikar v Branici na Goriškem, za prvo polovico leta 1894 .......
Zbirka od Sv. Gregorja, 1 krona Janez Kl.juu, župnik v Šmartinu v
Spodnjem Tuliin u......
„Lesničuik" 1 krono .... Neimenovan, mesečnino za jauu-
varij, februvarij in marec po i gld. . 3"—
Mili Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem tisočero ter jim obudi mnogo posnemalcev!
V Ljubljani, dne 21. aprila 1894.
Josip Šiška,
tajnik „izvršujočega odseka".
Darovi za „katoliški sklad" naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: Josip Šiška, knezo&kojijski tajnik v Ljubljani.
:xxx:
Vsakovrstne
venčke za birmance
po najnižji ceni pri
Rozaliji Podkrajšek
Špitalske ulice. 258 1
fyyyvvwww>
kAAAA/NAAAAAA'
Išče se mladenič,
ki bi znal cerkvenikovo službo opravljati,
zraven pa tudi pri kmetiji pomagal.
Več se izve pri Janezu Avšič-u, mežnarju v Zadobravi, fara pri Dev. Mariji v Polju. Pošta Zalog.	249 l—i
w
m
MATIJA HORVAT,
L*
Čevljarski mojster,	m
v LJubljani, sv. Petra cesta št. 32, W
priporoča se prečast. duhovščini in si. občinstvu v A obila naročanja raznovrstnega	[44
v
nn m -rmes A
katera izvršuje cen<5, pošteno, iz zanesljivo trpežnega k blaga in po zahtevi od najfinejše do najprostejše L' oblike.	16 12—K H

ZJ^JS.
►s
33(5
^HSHSHSHSHS?
a
a si p S
M
r p
S
g* (iS
•>tr<
O
HH«
nj
a.
c
o.
H
9
s
a

M Potrti zvezek nPomladnih X glasov" upa, da sc bode 8ji vsestransko močno priljubil slovenski mladini in mla-dinoljubom po svoji mi-kavni in različni vsebini V}j (življenjepis Valvasorjev, s ^ sliko slavnega moža, mičnu i 5y| narodna pripovedka v ver- |
zih, več povestic, med njo K! uvrstene pesmice, daljša fcj; otroška igra), zlasti pa so jvj, nadtja prijateljev zaradi letos mnogo lepše zunanjo oblike, (nove črke, barvan in precej večjega kakor druga leta.
Primerno darilo so
KX| okvir) is' obsega
Sumi
^ISSi
flona mehko vezanemu iz-^ vodu jo 25 kr., trdo vezanemu pa 35 kr., po poŠti 5 kr. več.
W4
Naročnino sprejema Ivan Štrukelj , l>0|f0sl0V0C v Ljubljani, in Katoliška
Bukvama *
II. in III. zvezka
je tudi še nekoliko izvodov na razpolago, intihko vezan po 20 kr., trdo vezan
po 30 kr. *
Založili sotrudniki.
Tiskala Katoliška Tiskalna v Ljubljani.
1894	______
Lepa mladinska knjižical • S- |!!!!!!! !
•v
""fr" Lepa mladinska
nllllllllllllllllllllllllllllllllltlllltlllllltllllMIllllllllllllfllllllllllfnilllllllllllllllllllllMIlllllllllllMlllItlllllllllMIllllllllll lllllllllir:
Vsi stroji za kmetijstvo
vinarstvo in moštarstvo!
lHitilnlcs, viti«, trleura
Eistitiie mline u Mo rezaluire na kruu
|	A vt»iunCt£nl
aparate proti peronoiptri
tlaiilnlce za vino
• tlačilnice za sadje
„ . .	oilin« za sadje
predmete » klad, aosalmoo » ne namena.	v
. občo. vse atroje za kmetijstvo, vinarstvo In mottoratvo
rupollj, , njJoov^Jih, najboljiih koutiuMjrt
IG. HELLER, DUNAJ
2/2 Praterstruse Nr. 49. -mm
)	lisasr^ss^"-'" •
[ Najkulanlno/tl pogoji. — Jamstvo,
Cene m it zm znilale F
- Stroji seJa)o na po«kotn|o.
Pretaporilčem matej pijjiip
193 15-1
K
V Kamniku, Kranjsko (postaja drž.železnice)
neippovo zdravišče.
IVestno, individ. zdravljenje pod vodstvom špe-cljalnega zdravnika, ki je tekom poslednjih 4 let dosegel najboljše vspehe. — Zdravišče je odprto od 1. maja do 15. oktobra.
Ilustrovani slovenski in nemški prospekti se dobivajo pri Ig. pl. Kleinmayr in Fed. Bambergu v Ljubljani, natančneja pojasnila podaja zdraviško vodstvo. 201 3 — 1
Službo cerkovnika in organista
Janez Ferlič V Štabnji (St. Štefan), pošta Prezid
na Koroškem, katero more tudi takoj nastopiti.
Ponudbe naravnost njemu.	214 (3-3)
Zahvala in priporočilo.
Spoštovanemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem ostavil gostilno „pri črnem medvedu". — Zahvaljujem se vsem dozdanjim cenjenim gostom za njih obisk ter priporočam v obisk svojo novo
gostilno na Martinovi cesti st. 35
v lastnej hiši, katero sem
o tvoril v nedeljo dne 15. aprila 1.1.
Jamčim za najboljša cena jedila in pijačo ter točno postrežbo. Pristna domača vina in Auer-Jevo marono pivo po 9 kr. pol litra. — Z odličnim spoštovanjem
Fran Poljšak,
222 (3-3)	gostilničar v Udmatu.
.52
® > -s
■si
s*: i —
H 1. >
s
-G>o s 16'» » «3= -M
■si*
OS 8-
?
-m o £
Q> r "i u, i
>—I w
TJ N
najboljše dijetičnc in osvežujoče pijače,
preskušene pri želodčnih in črevesnih ka-tarih, oblstnih in mehurnih boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno atST podpiralno sredstvo TEJt pri karlovovarijskem in drugih kopelišklh zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po 51 13 kopeljih v trajno porabo. (VII.)
Henrik Mattoni, Karlove vari in na Dunaju.
Zgubljena je.
Zlata broža z bisernico in safirjem zgubila se je te dni v mestnem okrožju. Ista je v podobi brenceljna, nosi na perutih safirje in bisernico z briljanti.
Najdec je prošen, isto na Turjaškem trgu štev. 3 proti dobremu plačilu oddati.	2o7 3—1
France Pavšner
P|	krojač v L;jubljani
ff^ naznanja preč. duhovščini in si. občinstvu, da se je
| preselil v Dijaške ulice št. 9.
Šjp/ Ob jednem se prav toplo priporoča v izdelovanje
H talarjev, sukenj, havelok in |H	razne obleke 182 26-4
i^ft ler zagotavlja trajno delo in uljudno postrežbo.
mimsmmK,
Tovarna o«*rlivetie oprave.
Preinovana	1873, 1881.
Jožef Deiller,
tovarna cerkvene oprave in iztleloval-nica paramentov, Dunaj , VII., Zieglergasse 27.
Zastopnik: Franc lirilckuer.
Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor:
pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, bandera itd. itd., pa tudi cela mašna obleka v najpravilnejši obliki. 54 26-7
Cerkveni paramenti.
y

Jožefa Cotman-a vdova
priporoča svoj
100 12—11
ter sprejema vsakovrstna v ta obrt spadajoča dela v mestu in na deželi po najnižji ceni.
fiC

| Mnogoletno, prelzkuSeno teSIlnb domače sredstvo.|
|i37 Kwiadov fluid proti protiim 20-3 |
Okrepčujoč za vribanje po dolgotrajnem tekanju. I
| Kwizdov fluid	-	proti protlnu |
| Cena 1 steklenici 1 gl.	3K	Cena 1 steklenici 1 gl. |
| Kwizdov fluid		proti protinu |
| G. se dobi v 2		vseh lekarnah j
H® Podkrajsefe
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 9.
priporoča si. občinstvu izborno svojo zalogo
nogovlo, rokovlo, ovratnikov, zapeatnlkov za gospode, najraznovrstnejše čipke, gumbe
in vsakovrstne	269 1
0V potrebščine za šivilje,
m:
250 2-2
vsaj 24 let stara, se sprejme takoj za prodajal-nico pri J. Modic-u v Novivasi pri Rakeku.
Podfosfornasto-kisli
apneno-železiii sirup
prireja lekarnlčar Julij Herbabny na Dunajl.
Ta že 22 let z največjim UBpehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje priznani in priporočani prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pfit, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redilnost, telo Jačl in krepi. Železo, Ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem. pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostlj. Cena steklenici Her-babnyjevega apneno-žeieznega sirupa je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr, več za zavijanje. (Polovičnih steklenic ni.)
SviirilftT Svarimo pred po-l.Itl e naredbami, ki se pojavlja:o pod jednakimi ali podobnimi ime ii, a so vendarposvojl sestavi ln svojem učinku po-Sj polnoma različne od našega origi-S; nalnega 22 let obstoječega pod-fosfornasto kislega apneno-žeieznega sirupa. Zahteva naj te sorej vselej lzrečno Herbabny-Jev apneno- železni sirup. Pazi naj se tudi na to, da je zraven stoječa oblastveno protokoliravu varstvena znamka na vsaki stekleniol in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti z druzlml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe! 599 20—20 97 10 20
Osrednja razposiijalnica za provinmje: na Dunaju, lekarna „zur Barmherzigkelt" JULIJA HERBAB-mr-Ja, Neubau. Kalserstrasse 75. Prodajajo ga gospodje lekarničarji: V Ljubljani J, Svoboda, Gab. Piccoli, Ubald pl. Trnkoezy, \V. Mayr; dalje ga prodajajo v Celju; J. Kupfer-sehmied, Baunibachovi dediči; na Reki: J. Gmeiner, G. Prodam, A. Schindler. Ant. Mizzain, lekarničar. F. Prodam, M. Mizzam. drog.; v Brezah: A. Ruppert; na Sovodjem (Grniind): E. Miiller: v Celovt-u: P. Hauser, P. Birnbacher. J. Ko-metter, A Egger v Novemmestu: A. pl Sladovicz; v Št. Vidu: A. Reiehel; na Trbi/.u ; A. Siegl; v Trstu: E. Zanetti. A. Sut-tina. B. Biasoletto, J. Seravallo, E v. Leutenburg. P. Prendini, M. Ravasini; v Beljaku. F. Si-holz, dr. E. Kumpf; v Crnomlji: J. BUiek ; v Velikoicu: J. Jobst : v Wolfsberg<i : J. Huth.
104 8
| Glavno zalogo ima Okrožna lekarna v Korneuburgu. |
Na Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega veličastva. Bogato oskrbljena po c. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov zajamčena
XXIX. državna loterija
2	za civilne dobrodelne namene.
3135 dobitkov v Vkupnem znesku 170.000 gld. in sicer: I glavni dobitek s 60.000 gld. z dvema preddobitkoma in dvema podobitkoma k 500 gld., I glavni dobitek s 30.000 gld., z I preddobitkom in I podobitkom po 250 gld., 2 dobitka po 10.000 gld., 10 dobitkov po 1000 ald., 15 dobitkov po 500 gld., 100 dobitkov po 100 gld. naposled serijski dobitki v skupnem znesku 30.000 sld. — Žrebanje se bo vršilo nepreklicno dnč
21. junija 1894. — Srečka stane 2 gld. avstr. velj.
Podrobnejša določila ima igralni načrt, ki se dobiva brezplačno s srečkami pri oddelku za državne loteriie Dunaj. I., Riemergasse 7, II. Stock, im Jnkoberhofe, kakor tudi po mnogih prodajalnicah. — Srečke se pošiljajo poštnine proste.
Na Dunaju, v marcu 1894.	176 6—3
C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov,
oddelek državne loterije.
Ivan Kregar, f
izdelovatelj cerkvenega orodja in posode ?
v Ljubljani,
Poljanska cesta št. 8
poleg Alojzijevišča
dovoljuje si opozarjati veleč, duhovščino, cerkvena predstojništva in cerkvene dobrotnike na svojo dobro urejeno
pasarsko delalnico
zagotavljajoč, da bode vselej postregel le z dobrim * trpežnim blagom, natančnim in zanesljivim delom po možno nizki ceni. Naročila izvrševal bode kot »X, doslej po vposlanem uzorcu ali lastnem okusu in načrtu.
PrizntjUna pisanja so na razpolago. Izvršeno blago pošilja skrbno zavito poštnine prosto.
St. 3724.
Oklic.
260 1
C. kr. deželno sodišče v Ljubljani daje na znanje, da se je vsled prošnje Nolli Srečko-ta, oskrbnika zapuščine dne 22. aprila 1898 v Smartnem brez dedičev umrle Henke Katarine, dovolila
v zapuščino spadajočih zemljišč:
a)	na 6500 gld. cenien« hiše št. 5 v Rožnih ulicah v Ljubljani,
vložek 241 katastr. občine mesto Ljubljana in
b)	na 40 gld. cenjenega travnika na Ilovci, vlož. š'. 537 katastr. občine Karlovsko predmestje, in določil dan v izvršitev dražbe na
25. junija 1894 ob lO. url dopoldne pri c kr. deželnem sodišču v Zatiškem dvorcu, U. nadstropje v Ljubljani s pristsvkoni, da se bodeta zemljišči le za ali nad ceniluo vrednost prodali.
Pogoii in izvod iz zeral|iške knjige morejo se pregledati v uradnih urah pri tem sodišču.
V Ljubljani, dn4 21. aprila 1894.

Zaradi prezidanja in izpraznenja mojega prodajalničnega prostora v
Cjrleclišltili nlicali št. 4
^ v hiši gospoda Josipa Lenčeta („Prl belem volku") bode
^	od 28. dne aprila do 23. maja
mojega stekla, porcelana, beloprstenine in razkošnega blaga, zrcal, podob, okvirjev, petrolejskih svetilnic po neznansko nizkih cenah.
Vsled tega se bode tudi v moji drugi prodajalnici
na Marijinem trgu šter. 4
nasproti frančiškanski cerkvi	S^
vse blago prodajalo po znižanih oenah, dokler se Si; ne odpre nov prostor. Velespoštovanjem	W
«, Bernarda mleiiife &
Julij Klein v Ljubljani. 256 12-1
DomaČa zanesljiva tvrdka !
Tovarniška zaloga pristnih švicarskih izdelkov!
Najboljše ln najccnejše
žepne
ure::
ure 1» ml i 111 i <• o
zlate, srebrne in nikelnate verižice, medaljone, prstane, zapestnice, naprsne igle prodaja in ima v zalogi
Fr. Čuden
v Ljubljani Mestni trg, nasproti rotovžu.
Popravila tudi najtežavnejša izvršuje tekom 14 dnij. — Za blago pri njem kupljeno istotako za natančno popravo jamči.	158 7
Ceniki s podobami so franko na razpolago.
lotsl
podobar in pozlatar
v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 8
opozarja prefast. duhovščino in cerkvena predstojništva na svojo dobro urejeno
podobarsko in pozlatar sko delalnico
v katerej izdeluje vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela natančno, vestno, po poslanih narisih ali lastnih načrtih po možno nizkih delu primernih cenah.
V zalogi ima vsakovrstna razpela, pripravna za misijone, procesije, šole in zasebna stanovanja.
Naročila na krlževa pota izvršuje prav ukusno in lično. 114 40—10J
m
1 pi
i
n
s
m
srazis
gjiTTvra
Novo!
bogato založeno skladišče
oblaga za ženske oblekel
M ii
m
n
m
1 m
levantine, zephira, plisa, batista, ajour-blaga, batista za bluze itd.,
blaga za obleke za gospode in dečke
po najnižjih cenah ima
J. Orobelnik
JHeMtaaem	Mt. 3«
v Ljnl>ljani. 240 3—3
Vzorci na željo franko in zastonj. Vitanja naročila vrSč se z obratno pošto.
m
1 si
i H
311
m
m
m
al
M
ii
m n
ae
m ii
Primerna priložnostna darila!
Friderik Hoffmann,
u r a r
620 26-20
Ravnateljstvo mestne hranilnice v Novem Mestu daje na podlagi sklepa z dne 21. marca 1894. št. I., na znanje, da bode hranilnica začela poslovati
dne 1. maja tekočega leta
ob 10. uri v mestni hiši.
Od tega dneva se bodo prejemale vloge. Prošnje za posojila pa se lahko vlagajo že od 15. aprila počenši.
Uradni dnevi so vsak torek in petek od 10.—12. ure dopoldne.
Ravnateljstvo mestne hranilnice v Novem Mestu,

dne 30. marca 1894. Adolf Pauser, Fran Ferko,
predsednik ravnateljstva.	pisarnični ravnatelj.
206 4-4
na Dunajski cesti v Ljubljani,
priporoča svojo zalogo vseli vrst
mr žepnih ur
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu,
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in budilnih ur
in le dobre do najfineiše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. OŠ" Poprave se dobro in solidno izvršujejo.
Dr. Schegula,
podpredsednik ravnateljstva.
Znižane cene!
Kovači!
1IBB. DRUŠKOVIČ
trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9 in 10
prodaja kakor bi bila
vse potrebno za stavbe, kakor cement, traverze, železniške šine za oboke, kovanja za okna in vrata, lopate, krampe, štorje itd. itd., vsakovrstno kuhinjsko orodje, poljedelska orodja, posebno v veliki izl)Gri
HTdrevesa (pluge) ""^jg
štedilna ognjišča in njih posamezne dele, pozlačene nagrobne križe
in sploh vse v njegovo stroko spadajoče.
Posebno pa opozarjam gg. krčmarje na svojo veliko zalogo vsako vrstnih ledenic (Eiskasten) za pivo in jedila in gg. posestnike žag na izborne vodne žage in pile, za kojih jakovost se jamči.
Zunanja naročila se takoj in vestno izvrše. Kar bi ne ugajalo, se radovoljuo zamenja, istotako se kupljeno blago radovoljno pošilja na dom ali na napovedani kraj.
Ceniki pošiljajo se na zahtevanje brezplačno in franko.	159—7
Tu kupujete železo najceneje, pri pošteni vagi
in prijazni postrežbi. Poskusite, in se bodete prepričali I
CARB0L1NEUM!
Najboljši in najcenejši vir naknpovanja
kmetijskih strojev in orodja
Strojev za vinarstvo
vsakovrstnih
H O H 11 1 li
pralnih strojev
ovljalnlkov, zr&vn&lnlkov perila
patentovanih
m 1 i n o t
za domačo uporabo,
289	na vitle, vodno ali parno gonilo itd. je pri	(52-2)
Avgustu Kolb, tovarna strojev
Dunaj, II., Pasettiatraase SO—31.
Prijazna poštena postrežba. — Ugodni plačilni pogoji. — Jamčenje.
BW Ilustrovani ceniki zastonj in franko. ~M
po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah
Zaloga in zavoj za izvršite? civilnih is duhovniških oblek za pMto duhovščino
„pri rudečem križu"
Viljema ikarda
623 52-19
IV., VValtergasse 1, Dunaj, IV., Favoritenstrasse 28
priporoča za pomlad in poletje 1894:
Civilno in duhovniško ter redovniško obleko za duhovnike
kot: Havelook. vrhne suknje, duhovniške saknje itd.
Liturgično opravo
natančno po cerkvenih predpisih izvršeno:
blrete, kolarje, naprs-nice, vsakovrstne duhovniške čeploe.
Paramente preskrbuje j>o najnižji ceni.
Izvršuje se točno, iz najboljšega. trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga-jajoče vzame se nazaj.


Plačuje se tudi na obroke. — Blago po meri je na razpolago. Ceniki in vzorci na zahtevo brezplačno. ~£9&
XXXXXXXXXXXX
Preselitev kamnoseške obrti in priporočilo.
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi javljam, da sem flV preselil in popolnoma prenovil svojo
kamnoseško delalnico
s sv. Petra nabrežja v
Poljske ulice štev. 49 v Ljubljani
(nasproti učiteljišču in poleg Hafnerjeve pivarne)
kjer bodem izvrševal vsa v kamnoseški obrt vštevajoča se dela vestno, iz dobrega, trpežnega različnega kamenja po možno nizki oenl. V zalogi imol bodem še v večji izberi vsakovrstne
nagrobne spomenike
naročene pa izdeloval po izbranih obrisih ali načrtih po želji cenj. naročnikov.
Zahvaljujoč se za dosedanjo mnogostransko naklonjenost priporočam se i nadalje osobito prečast. duhovščini in stavbinskim podjetnikom v izvrševauje
cerkvenih umetnih in stavbenih kamnoseških del.
Velespoštovanjem	254 12—1
lo-no^ii Pamomil/ kamnosek, v Poljskih ulicah
Ignacij namerni k, štev 49 v £JubIjaili
f — I
uljudno U| f
i
M
Primerna darila za Binkošti in sv. birmo
po dokaj znižani ceni, kakor bi bila



razprodaja
velike zaloge najnovejših zlatih, srebrnih in nikelnastlh
žepnih ur in verižic,
vsakovrstnih zlatih in srebrnih uhanov, zapestnio, prsta-

Je'
nov, naprsnih igel in naj-raznovrstnejših okraskov.
O priliki binkošlnih praznikov vabi v prav obilno nakupavanje vse botrce in botre
l^ra n P ril 1 c\ an urar in trgovina r IdllC ^UUtJll, z zlatnino, (255 4-1)
v Ljubljani, na Mestnem trgu nasproti rotovžu.
Povsem nova zaloira!
M
M
M
M
[hi
s*
v ivilnatem blagu
za cele obleke in bluze.
flV Vzorci so franko 1111 razpolago, m
Solneniki
istotako
najnovejše blago za lišp,
čipke, pajčolan in trakovi, cvetice in peresa.
Velika izber srajc za turiste, nogovie za gospe in otroke, obujkov za gospode, rokavic, kravat in najtrpežnejših srajc za gospode, ovratnikov in manšet
priporoča	241 5—3
i-7 i i Porcrho Stolni trg poleg rotovža JZIJ rer&entJ,	v Ljubljani.
[h;
M M
[hj
Dunajska borza.
Dne 28. aprila.
Papirna renta 5 v 1(5% davku	98
Srebrna renta ~>%. 16% davka . ,	98
Zlata renta 4%, davka prosta	120
avstrijska kronina renta, 200 kron	97
Akeije avstro-ogerske banke, 600 gld.	1000
Kreditne akcije, 160 gld. ...........353
London, 10 fantov stri..........124
Napoleondor (20 fr.)..........9
Ctsarski cekini ...	5 Nemških mark 100 . . 61
eld
50 Ur.
30 „
n
75 . 25
85 . 93 . 90 „ 17 V,
Dn6 27. aprila.
Ogerska zlata renta 4 % Ogerska kronina renta 4%, 200 kron 4« državne srečke 1. 1854.. 250 gld. o% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . Državne srečke 1,-1864., 100 gld. . . Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % 4 lo kranjsko deželno posojilo .... Kreditne srečke. 100 gld. . . St. Genois srečke. 40 itld.....
119	ifld.
95	",. 147 „ 158 „
197	. 98 . 97 „
198	. 71 ,
05 10 50
50 50 60 75
50
Kr.
4% srečke dunajske parobrodne družbe	142	gld.
Avstr, rudečega križa srečke, 10 gld.	18	„
Rudolfove srečke, 10 gld, . .	22	,
Salmove srečke, 40 gld..........74	„
Wald8teinove srečke, 20 gld..........50	.
Ljubljanske srečke	......23	,
Akeije angio-avstrijske banke, 200 gld, . .	150	.
Akeije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2990	.
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . .	105	.
Papirnih rubeljev 100 ............134	„
75 50 75
25 75
25 12'/,
Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju
najmanišeza dobitki K u I a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„H E R C 1J R"
Nollzeile it. 10 Dunaj, liriahilferstrasis 74 B.
Sf Pojasnila "Jfctt v vseh gospodarskih in flnančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrekovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.