DELOVNI DOGOVOR V KS STARA LJUBLJANA
Vsak mora odgovarjati za svoje delo
V Krajevnl skupnostl Stara LJubljana Je bil sredi maja delovni pogovor, na katerem so sodelovala vodstva družbenopolitičnih organizaclj, samoupravnih orga-nov in delegacij krajevne skupnosti. Pogovora se je udeležll tudi predsednik MK ZKS Iztok VVinkler.
Po uvodni obrazložitvi in živahni razpravi, v kateri so opozorili na žgoče probleme te krajevne skupnosti, so med drugim ugotovili, da so bi)e v pre-teklosti močno blokirane pobude kra-jevne skupnosti in konstruktivni pred-logi iz vseh okolij na tem območju. To pa ni značilno samo za krajevno skup-nost Stara Ljubljana ampak za vse me-sto, kar je med drugim tudi vzrok za prepričVjivo odklonilno stališče Ijub-Ijančanov na preteklem referendumu za IV. samoprispevek.
Vrsta institucij, organov in organiza-cij je potiskaio problemekomunale in okolja ob stran, zadeve je razreševalo mimo želja in potreb krajanov in jih pustilo več let nerazrešene. Čeprav se vsi zavedajo, da je sredsttev premalo, je utemejjena zahteva, da to oviro kar najhitrqe odpravijo v okviru možno-sti. Podobno vejja za prenovo, kjer skrbno zbirajo sredstva iz žepov kraja-nov, zadeve pa potekajo neučinkovito, izjemno počasi in neorganizirano. V oceni neuspelega referenduma je med drugim tudi zapisano, da bo rezultat razreševanja teh problemov osnovno merilo za ocen sedanjega mandatnega
obdobja. Iztok Winkler je ob tem po-udaril, da se bomo morali navaditi na to, da bo moral v prihodnje prevladati kot kriterij za pozitivno oceno dela od-govornih posameznikov in skupnosti v določenem mandatu uCinek njihove-ga dela; odgovoriti bo potrebno na vprašanje, kakor in kdo je uresničil začrtane planske in druge naloge, ki se ponavljajo iz leta v leto.
Vsekakor pa se bo nujno potrebno lotiti sprememb nekaterih predpisov, odlokov, aktov in načrtov, če so v navzkrižju s širšimi interesi družbe in krajevnih skupnosti aJi pa so celo za-misel starih in preživelih mnenj in prakse občinskih in mestnih upravnih organov in institucij. Zahtevati bomo moraJi osebno odgovornost po po-smeznih področjih, ker ljudje sploš-nim obljubam že dolgo ne veijamejo več. Na prvem mestu mora biti stro-kovna odgovornost in tudi zaupanje vanjo ob čistih razmerjih in odnosih pri usklajevaruu laičnih in strokovnih pobud ter interesov občanov.
Na pogovoru so opozorili na tri naj-težje probleme Stare Loubljane. Gre za prenovo, ureditev grajskega pobočja
in promet. Vsi drugi problemi kot so trgovina, preskrba, poslovni prostori, turizem in drugo so povezani s temi tremi vprašanji. Ob tem je Iztok Win-kler predlagal, da se za vprašanje pre-nove v Ljub^jani čimprej oblikiye eno-vito delovno telo, ki naj bi skrbelo za zaščito zgodovinskih spomenikov. Očitno je, da za Staro Ijubljano in za HJeno oživitev ni doslej skrbel nihče -ali pa je bilo »skrbnikov« preveč — preveč je bilo tudi različnih interesov. Zato je usmeritev z enega mesta pov-sem upravičena.
Ob razgrnitvi prostorskih in plan-skih dokumentov naj bi organizirali sekcijo, med tem ko naj bi septembra in oktobra tekla beseda o vprašanjih prenove. Med osrednjimi nalogami so omenili prenovo gradu in ureditev grajskega hriba. Svet krajevne skup-nosti so zadolžili, da se takoj posvetuje z izvršnim svetom občinske skupščine o gostinski in turistični ponudbi v kra-jevni skupnesti, o njeni kvahteti in or:. ganizaciji. Svet krajevne skupnosti naj se tudi sam tvorno vktjuči v kulturno oživljanje krajevne skupnosti.
Posebej so se dogovorili, da bodo zahtevali strog nadzor nad prometom hkrati pa bodo zahtevali naj bi čimprej izdelali in postavili turistične table in obvestila.
Cez eno leto se bodo sestali v podob-ni sestavi in obravnavali izvajanje ti-stega, kar so se dogovorili.