GLAS NARODA
List slovenskih ^delavcev y Ameriki« *
Hm largest Slovenian Daily in the United Slates.
lamed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON™ CORTLANDT 2876. Entered a« Second Class Blatter, September 21, 1903. at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3. 1879.	TELEFON: OORTLANDT 2876.
NO. 299. — ŽTEV. 299.____NEW YORK. FRIDAY, DECEMBER 21. 1923. — PETEK, 21. D ECEMBRA, 1923.__VOLUME XXXL — LETNIK XXXL
LAKOTA IN POMANJKANJE V BERLINU
Petnajst oseb je umrlo vsled lakote, oseminosemdeset vsled pomanjkanja. — Sestradana učiteljica je tehtala šestdest funtov. — Velik vihar v Berlinu. — Nameravan napad na bavarskega diktatorja dr. von Kahra. — Zarotnika, ki je dospel iz Saške, so aretirali.
Berlin, Nemčija, 20. decembra. — Iz uradne statistike je razvidno, <la je pred kratkim umrlo nemškem glavnem motil jietnajst oseb lakote. Oseminoseindeset oseb je umrlo vsled pomanjkanja.
Med temi nesrečneži je tudi neka stani učiteljica. Ob nm>"jje tt-htala samo šestdeset funtov.
Žrtve lakote so večji del stare ženske brez zaslužka in brez sorodnikov.
Navedene smrtne slučaje navaja vladnb. statistika. Število jjodobnih slučajev je pa brez dvoma veliko Večje.
Berlin, Nemčija, 20. decembra. — Včeraj je divjal nad mestom strašen vihar, ki je povzročil velikansko škodo. Na vt*č mestih so bile telefonske in brzojavne zveze prekinjerta.
Berlin, Nemčija, 20. decembra. — Že več dni so krožile govorice, da snujejo Hitlerjevi pristaši državni preobrat na livarskem. Hitler je sicer zaprt, toda njegovi pristaši delujejo vztrajno v njegovem duhu.
Včeraj so hoteli predstavljati v monakovskem Narodnem gledališču opero "Tosea \ Pri tej priliki naj bi se vršilo glasovanje glede ponovnega prevrata. Policija je pa v zadnjem trenutku predstavo prepovedala.
Nadalje se je izvedelo, da so Hitlerjevi pristaši sestavili natančen načrt glede atentata na bavarskega diktatorja von Kahra.
Aretirali so igralca Hansa Bartliela, ki je dospel i? Saške. Po strogem zasliševanju je priznal, da je dobil naročilo usmrtiti von Kahra.
Monakovo, Bavarska, 20. decembra. — Ker je bila zavrnjena poverilna postava, se bliža Bavarski parlamentarna kriza.	^ *
Bavarska ljudska stranka, ki je najmočnejša v deželnem zboru, je predlagala, naj se parlament čimprej mogoče razide.
Pri novjh volitvah bi dobila stranka še več vpliva in ugleda.
Washington, D. O., 20. decembra. — Poslanec Hamil-1on Fish iz New Vorka, je danes predlagal, naj dovoli vlada dvajset milijonov dolarjev za, pomoč stradajočemu nemškemu prebivalstvu.
S tem denarjem bi se kupilo v Ameriki žito, mast in druge nujne potrebščine ter plačalo prevoz iz Amerike v Nemčijo.
Berlin, Nemčija, 20. decembra. — Prtmcosko časopisje ;je raztrobilo po svetu vest, da imajo nemški kapitalisti naloženih v inozemstvu na milijarde zlatih mark.
Kancler Marx je obljubil angleškemu ministrskemu predsedniku Poincareju, da mu bo dal vse potrebne informacije glede nemškega kapitala v inozemstvu.
OBHEGON ZMAGAL V ODLOČILNI BITKI
Trideset ur trajajoča bitka pri Tabasco se je končala z zmago federalnih čet. — Obregonov uradnik je zanikal poročilo o posredovanju Združenih držav. — Vsta-ški glavni stan je še vedno v Esperanzi. — Vstaši ho-; če jo zvabiti federalne vojake v past.
Mexico City, Mehika, 20. decembra. — Vstaši, ki so napadali Villa Hermosa, glavno mesto države Tabasco, so bili poraženi po bitki, ki je trajala celih trideset ur. Iz-, gabili so nekako dvesto mož ter dvakrat tako veliko števi-: lo ranjenih. Tako se glasi v oficijelnem obvestilu vojne-; ga departmenta.
Enrique Colunga, tajnik za notranje zadeve, je zanikal poročilo, da je Washington ponudil svoje posredovanje j med vstaškimi elementi ter vlado predsednika ObregonaJ Rekel je: —
"Mehika ni dobila ofieijelno tega predloga ter bi ga i udi ne sprejela, ker bi se s tem priznalo vstase kot vojskujočo se stranko.
Vera Cruz. Mehika, 20. decembra. — Časnikarski po-ročevalci so tekom včerajšnega večera brzojavili s fronte, da niso .Obregonove čete zapustile železniške proge in da se niso umaknile do postaje Muiioz, kot je objavil tukaj-šni revolucionarni glavni stan.
Poročevalci so tudi sporočili, da je ostal položaj ne-izpremenjen od torka ko so se vstaške čete ustavile po boju pri San Marcos. Vstaška glavna stana se nahajata še vedno v Esperanzi in Grientalu.
Naprej potisnjene postojanke pri San Marcos so še vedno v stiku z močnimi federalnimi četami, nastanjenimi pri Humantla ter Apizaco.
Prodiranje Obregonovili čet proti Puebli ima po mne-tnju poročevalcev namen pregnati vstaše iz tega mesta. S tem bi bila tudi odstranjena na varnost krilnega ali bočnega napada na Irapuato. Zavzetje Pueble pa bi tudi ugla-dilo pot za prodiranje federalnih čet proti Vera Cruzu.
Opazovalci so mnenja, da je izdelal vstaški glavni sten v Vera Cruzu načrt, soglasno s katerih hočejo vstaši zvabiti federalne čete naprej proti Vera Cruzu ter nato raztrgati njih fronto na dve polovici. Ti manevri so imeli ba-
■	j je za posledico, da ni prišlo dosedaj še do nikakih odločil-
■	nili bitk.
j V komunikeju, katerega so izdali vstaši, se glasi, da bo vstaška zmaga ob Oceanski železnici med Puebla in San , • Martin omogočila generalom Villanueva, Sarza in Pedro L Gonzales prodiranje proti mehiškemu glavnemu mestu. V ugotovita se g>a.si nadalje, da se je završil včeraj oster boj pri Apizaco.
Zgornja slika nam predoča zvezne čete napoti proti Vera Cru-. .zu. Na levi je predsednik Obre-gon, stoječ na stopnicah sve« jega privatnega železniškega voza. Spodaj je pogled na taborišče zveznih vojakov pri Vera Cruzu.
NEMŠKI POLICIST USTRELIL STROJEVODJO PARNIKA "ROOSEVELT".
Ko je dospel včeraj v Hoboken paraiik "President Roosevelt", je povedal kapitan časnikarskim poročevalcem naslednji dogodljaj: Bili smo v Bremerhaven. Na krov je prišel nemški policist tei-hotel aretirati mornarja L. Seege-
■	ra in Alexa Steubela, ker sta se
■	bila podala na suho, iie da bi dala vizirati potne liste. Odvedel ju
- je pred sodnika ki je prisodil vsa-1 kemu po pet dolarjev kazni. V i spremstvu policista sta prišla na-■ zaj na parnik po denar. Pri tej ^ (priliki sta se pa hotela izmuzniti policistu. Policist je videl nekega ! človeka, ki je tekel preko krova ter ga je smatral za begunca. Nanj je oddal dva strela. Pozneje se je izkazalo, da je bil nedolžna žrtev strojevodja.
SLOVEN. POSOJILNICA V CLEVELANDU OROPANA
Prvi ropar je zastražil uradnike	1 v sosednji sobi, drugi si je pa	1 polnil žepe s denarjem- — Pokradeni denar je popolnoma po-	(
krit z zavarovalnino.	'
_ 1
Iz "Ameriške Domovine" po- ' snemamo:	(
18. decembra popoklne okoli če- ; trt do tretje ure so se roparji ogla- 1 sili v poslopju slovenske posojil-j' nice na St. Clair Ave. in 63. cest i. j1 J)va sta prišla, in sicer morata' biti v svojem poslu dobro izvežba-'. na. Kden je skočil proti oknu v posojilnici, kjer je delal Mr. Žu- i žek, d očim je drhgi z grdo kletvi- : jo naperil revolver proti tajniku 1 posojilnice, Mr. Paxil Schnellerju ter mu zagrozil, naj vstane takoj in se umakne v zadnjo sobo in izroči denar.
V uradnih prostorih so bili ob 1 času ropa navzoči Mr. Paul Sehneller, Mr. Louis Žužek. Mr. Kren, knjigovodkinja in državni pregled o valee knjig. Vse te osebe je cn ropar z dvignjenim revolverjem naglal v zadnjo sobo. kamor jih je zaprl. Videti je bilo., da sta oba roparja deaperatna, niz-. ka zločinca, katerim je vseeno, če pre*treJijo par oseb. samo da pri-j dejo do denarja. Dočtm je eden roparjev strašil pri vratih, kamor so zaprli bančne uradnice, je dru. | gi tiaoil žepe s denarjem v preda-. ! ih '{k>hojilnega urada. V teh pre-j da lih je bilo ob čaan ropa kakih '
$6000 gotovega denarja- Roparja sta pustila srebro in vzela v papirju $4822.
Ves napad je trajal od 5 do 6 minut. Ko je imel ropar vse žep® IK>lne denarja, je namignil dru-pemu, da je čas, da gre«ta, nakar sta pobegnila, ko sta se zagrozila ostalim, da se drže mirno. Pred IKjsojLlnico sta zasedla Ford avtomobil m se odpeljala. Malo pred grocerijo Mihaljevich Bros. na 62. cesti in St. Clair Ave. sta zašla z avtomobilom ter nista mogla na prej. Z revolverji sta si priborila pot skozi in se odpeljala vzhodno po St. Clair Ave. do 55. ceste.
Več naših ljudi je videlo roparje na St. Clair Ave. ne da bi kdo kaj sumil. Če pa jih dobijo, je gotovo, da bodo spoznani. International Building and Loan Association je bila zavarovana za 25 tisoč dolarjev, za slučajno izgubo roparskih napadov- Ves denar, ki so ga roparji odnesli, je torej po-j pol noma krit z zavarovalnino, posojilnica torej absolutno ne trpi nobene izgube.
--T:~
8TRA&NE POSLEDICE POTRESA.
Bogota, Colombia, 20. decembra. Sem so dospela poročila, da se je pojavil strahovit potres na meji med Ecuadorom in Colombijo. Štiri mesta so baje popolnoma uničena, Življenje je izgubilo 30,000 oseb, 23,000 ljpdi je brez strehe. V bližini Tilcana je počila zemeljska površina. V razpoko je steklo veliko jezero Las Grandas.
VROČI BOJI MED GRŠKIMI REPUBLIKANCI.
Atene, Grško, 20. decembra. — Odbor, ki zastopa 4000 grških ar-madnih in mornariških častnikov, je poslal Venizelosu brzojavko, I naj pride takoj v Atene. To je ista skupina, ki je prisilila kralja Jurja k odstopu.
Razkol vrepublikanski stranki je bil danes še večji. Pristaši generala Paogalosa, atenskega vojaškega govemerja, zahtevajo, naj se stvori kabinet, kateremu bi načelo val Pangalos.
Nasprotnikom poveljuje general Conditis. On zagovarja čisto j civilno vlado.
KAKŠEN "TITEL" BODO DALI KRONPRINCU
Berlin išče nov naslov za kron-princa. — Nekateri ga imenujejo pruskega princa, a drugi so za to, da dobi naslov vojvode iz Oelsa.
Berlin, Nemčija, 18. decembra. Kakšen naslov naj dobi prejšni nemški kronprinc, da se izogne malo častnemu naslovu "bivšega" ali "prejšnjega"?
Sedaj ko je objavil svoj namen, da namerava živeti kot grajščak na deželi, na svojih šlezijskih posestvih, se predlaga, naj se ga imenuje vajvodo iz Oelsa, kajti ta naslov so nosili celih sedem stoletij vladarji šlezijske vojvodine.
Njegova lastninska pravica do teh posestev pa ni posebno trdno utemeljena, 'kajti ko je umrl vojvoda Viljem iz Brunsvika brez moških potomcev, je uveljavil v svoji oporoki razdelitev posestev. Obširne gozdne domene naj bi dobila kraljai z Saške in Vir-temberške, a bogato poljedelsko ozemlje naj bi pripadlo kroni, pod pogojem, da ga dobi "nemški kronprinc". Če bi hotel vsled tega kdo dokazati, da nima Viljem pravice do tega naslova, bi zgubil posestne pravice-
Ves vzradoščen vsled te bogate dedščine je dal kajzer urediti posestvo za svojega najstarejšega sina. Na tem posestvu je oživela prejšna kronprincesinja Cecilija tekom petih let izgnanstva njenega moža na otoku "Wieringen.
Tudi prejšni kajzer bo izgubil svoj dosedanji naslov ter bo znan splošnemu svetu kot pruski princ, kajti izdan je bil pruski ministe-rijalni dekret, ki daje kajzerju ta naslov in sicer z utemeljevanjem, da je bil rojen s tem naslovom.
Dvajset farm veleposestva je v rokah dosmrtnih najemnikov in le dve manjši parceli obenem z loviščem sta ostali reservirani za prin-čevo upravo. Princ Friderik Viljem je obljubil, da bo tekom prihodnjega poletja , parceliral na-daljnih 3000 akrov ter jih dal malim kmetom.
HENRY FORD NE BO KANDIDIRAL.
Detroit, Mich., 19. decembra. —-Henry Ford je izjavil danes, da ne bo pod nobenim pogojem kandidiral za predsedniško mesto, če bo Calvin Coolidge nastopil kot kandidat republikanske stranke.
VETTERJEV SLUČAJ JE PRED POROTO
Proti koncu obravnave je prišlo^ do par razburljivih prizorov. — Storey a so naslikali kot babje-ka. — Telegrafistinje so mu rekle "Storey z opičjo žlezo".
Ernest Vetter in njegova žena Marija, proti katerima se vrši1' proces radi umora po prvem re-' du, ker sta umorila prejšnjega lju bimca žene, Alfonzo Storeva, bosta kmalu izvedela za svojo usodo iz ust porotnikov.
V sredo so morali zopet začasno prekiniti obravnavo, ker je dobila obtožena Mrs. Vetter naipad histerije, potem ko se je onesvestil njen oče, Frederich Brunne-mer, ki je bil zaslišan kot priča.
Oče obtožene Mrs. Vetter je padel na stopnjieah vodečih na pri-čevalni stol, na kolena ter molil, dočim je zavladala v dvorani velika tišina. Nato je pričal v prilog svoje hčerke ter njenega moža, Ernesta Vetterja, ki sta obtožena! umora.
Brunnemer je majhne postave in čokat ter je nosil temnomodro navadno obleko. Težka zlata verižica mu je visela na telovniku, ko se je sklonil naprej, da boljše razume besede zagovornika. Pričal je z mirnim, močnim glasom, ki je napravil najboljši utis, vendar pa se ni pri tem niti enkrat ozrl na svojo hčer ali na Vetterja. Ta dva sta sedela kot ponavadi skupaj, na koncu zagovorniške mize in izgledala sta resignirana ter manj pozorna kot sta bila do-tedaj.
—	Povejte nam, kar veste o Alfonzu Storey, — je rekel zagovornik.
—	Poznal sem Storey-a tri leta, — je rekel Brunnemer. — Seznanil sem se z njim v hiši nekega prijatelja v Glendale- Pozneje se je pritožil nad svojo majhno sobo. katero je imel v Cosmopolitan hotelu in jaz sem mu ponudil vsled
. tega majhno spalno sobo v naši s hiši, na 24 Hanson Ave., Glendale t ter ga povabil naj pride k nam . ter stanuje v naši hiši. Moje po-• vabilo je sprejel in moja žena ga ) je sprejela ter postopala ž njim . kot članom družine. Delal je poz-■ no .ter prišel pogosto domov šele ► ob eni zjutraj.
Na vprašanje če je vedel da
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
•o potom mat banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po "i^irih
cenah:
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA
RazpoSUja na zadnje poŠte in Izplačuje "PoBtni črkovni zavod" in "Jadranska banka" v Ljubljani, Zagreba, Beograda, Kranja, Celja, Maribora, Dubrovnika, Splita, Sarajeva ali dragof* kjer Je pač za hitro Izplačilo najugodneje.
1000 Din.........$12.40
2000 Din.........$24.60
5000 Din.........$61.00
Pri nakazilih, k! znaiajo manj kot en tisoč dinarjev raSunlmo poMbaj po 18 eantov za poštnino in druga »troike.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: Razpošilja na zadnje poŠte ln izplačuje "Jadranska banka" ▼ Trato. Opatiji In Zadru.
200 lir........ $9 .90
300 lir........ $14.55
500 lir........ $23-75
1000 lir........ $46.50
Pri nakazilih, ki znaiajo manj kot 200 Ur raCunimo poaabej pe 1B eantov ca poStnino In druQ« otrolke.
Za peifljatre, ki prisegajo znesek pet ttsoi dinarjev ali po dva tiso« lir
dovoljujemo po mogočnosti ie posebni popart. Vrednost dinarjem in liram sedaj ni stalna, menja se večkrat ln nepričakovano ; lx tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne. ko nam dospe poslani denar v roke.
Glede IsptaHI v emerttkih dolarjih glejte posrfwn oglas w tem ttstn.
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Honey Order ali pa New York Bank Draft
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Oortlandt Street Tats cortiandt «sv New York, N. Y. Glavno zastopništvo Jadranske
_
-__________
Največji ali i iwslii dnevnik
v Združenih državah
Vetja ra vse leto • • •	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
je obstajalo razmerje med Sto-reyem ter njegovo hčerko, je rekel Brunnemer: — Ne, drugače bi sedel jaz sam na zatožni klopi.
Brunnemer je pričal, da je bilo v sobi Storey a kakih dvanajst slik, ki so kazale ženske v neprimernih. pozicijah. Te slike so bile predložene kot dokazilen materi-jal, a niso bile pripuščene.
Tekom direktnega zaslišanja je Brunnemer naenkrat omedlel na stolu in sodnijski sluge so ga morali odnesti z dvorane. Pogled na omedlega očeta je napravil velik utis na njegovo hčer. Omahnila je tudi ona na stol nazaj in tudi njo so prenesli v sobo za ma-trone. Očeta in hčer je spravil
zdravnik zopet k zavesti, a med medtem je sodnik odredil dve uri trajajoč odmor.
Zaslišanih je bilo tudi vee dragih prič, ki so izpovedale glečte Storey-a. Gdede donjuanskih razpoloženj umorjenega je izpovedala neka Minerva Hammond iz Brooklyna, Rekla je, da so se v Wester Union uradu v New Yor-ku. kjer sta bila ona in Storey za-poslena^ deklice vedno pritožev*. le glede poskusov Storeya, da jih napoti k prepovedanemu občevanju. Slično je izpovedala tudi ne-| ka Ana Nicholson, ki je rekla, da je bil Storey znan v uradu kot "Storey z opičjo žlezo".
"GLAS NARODA"
(•LOV t NE DAILY)
Owiwd and Published by
Slovani« Publishing Company
(A Corporation)
FRANK IAKUR, Pr**td«nt	LOUIS BENEDIK, Tr»iur«
Jugoslavia irredenta, a
S trpkim čustvom
»»loco of Buoinooo of tho Corporation and Addretoe« of Above Officers: t3 CertUwdt Stre«. Borough of Manhattan. Now York City. N. V.
čitajo Jueposinveni v Julijski K malini uradno vest, da je rimska vlada dovolila svat o f>00,000 lir za nakup poslopju v SplLtu v Ddma-eiji, v katerem se nastani italijanska & la. Tako skrbi R;m za itali-janske otroke v moeenistvu. Italijanska manjšina v Jugoslaviji uživa privllegiraax položaj, zLog katerega bi morala rimska vlada čutiti v st^bi moralno obvezo, da bi vršila temu primerno šolsko politiko med svojimi jugoslovanskimi državljani! Kulturna mora biti šoltika politika' Naučili minister profesor C!entile je pisal v svoji knjigi Pedasrogia eome eienofa" (vzgoja kot znanost), da je tradicija element zgodovine in da je šola brez tradicije šola ruz-tepenih duhov, ki blodijo oddaljeno od glavne ceste, na kateri so vrši pravi napredek človeka. Prav ta Gentile je pozabil na svoje pošteno izvajanje o tradiciji in ustvaril je v Julijski Krajini šole raztepenih -duhov, ki blodijo da-loč od glavne ceste, ki vodijo človeka do napredka. .
Kulturna slika iz Istre.
Na Duzetščini je bilo pred vojno živahno gospodarsko in kulturno življenje. D-igale so se zadruge. čitalnice, Narodni dom, cvetele ^o hrvatske »le, zdaj je vse preminulo. Životari le še stara sokol -ka godba pri Sv. Martinu. Posojilnice 'm kmalu konec. Na šolah ni več nobenega hrvatskega učitelja in ne ueiteljiee. Na hrvatski :-oli je lnilo prej f» učiteljev. danes ■ii nobenega. Otroci, ki pohajajo v tujo šolo. izgubljajo samo čas -šifer pa jii je malo število. Poprej so se V šolah nekaj učili, sebi j je prvi razred brez vsakega liaska. Otroci se nauče samo pozdrav "bon jorrnr'... Tako širijo Italijani kulturo med anekti-'ranim prebivalstvom!
"San Pietro e Paolo".
V Kašteliru v Lstri znonikuje neki izrod don Marco Zeleo (Želj-:-'o). Ta človek je fanatičen ua--proluik hrvatskega ljudstva. Ka k or hitro je prišel, je vrgel iz cerkve 1 rvatski jezik. Hrvatsko ljudstvo pocaia dobro samo takrat, kadar pobira pšenico, vino in drugo. !>a je ta človek tudi nekoliko pr:-mojen, o tem priča dejstvo, da ie dal napis na kipih slovanskih »ratov Cirila in Metoda izpreane-niti v "San Pietro e Paolo".
Fašisti v duhovski suknji
Na Labiuščini v Istri so duhovniki večinoma Italijani. Ošabni in surovi so ti gospodje. Cerkev jim ji malo mar. Oni se zavedajo, da o -poslanci v Istro v potujčevalue namene. V cerkvi imajo liame-to krščanskega nauka politične govore. Pričeli so pretvarjati tudi .jugoslovenske priimke v italijan-Ke: Ružič je Russi, Jelčič je Grelci Batelič je Hattclli, MiletLč Mi-letli itd.To so fašisti v duhovski uk nji. Ljudstvo zapušča cerkev in ima prav.
Župnik Vrbka izgnan iz Istre.
Dolgih 38 let je .služboval Ceh Vrbka v Istri. Bil je dolber, rodoljuben duhovnik. Sedaj so ga iz-_t:iali. Skrajno grdo so postopali / njan zadnje čase. dasi ni niče--ar zagrešil. Hotel je iti v Trst iz Lairšča, kjer je župnikoval, po vojih opravkih na ordinarijat. pa >-> ga karabmjerji prijeli in od-gnali domov. Ko je imel oditi iz I-tre, so ga gnali v Trst in vrgl> v policijski zapor, kjer je prebil Iva dni v družbi tržaških laških barab in izvržkov. Potem so ga
opremili do meje in pognali. ._____
na Slovence. Rej? želeti je, da se kmalu Dom sezida, tako da bomo imeli svoje središče, za katero bodo vedeli Slovenci po celi Ameriki. Imeli smo dve pevski društvi v Detroitu. a zdaj sta kar nekam potihnili. Želeti bi bilo, da društvo Slpv. Nar. Dom te pod svoje okrilje vzame :n pa tudi dramatično društvo istotako.
Društvo Slov. Nar. Dom bo priredilo veselico dne 29. decembra (soboto) zvečer. Kot zmerom, bo gotovo .tudi ta jako dobro obiskana. Konec starega leta se bliža. Posetite to veselico, da se Slovenci med seboj še bolj spoznate!
Z rojsskim pozdravoan
A. Jaaesich, tajnik za leto 1923.
Uradno poitalijančevanje z azili.
Okolica goriškega mesta je čisto slovenska. Sedaj se bodo lotili Itabjani odločnega dela za potuj čevanje Slovencev v mestnem o kro/.ju. Na vrsti sta bližnja Krajs Stamlrež in Šempeter. "Lege" bc tam postu.vila azile in sicer s po močjo vladnega prispevka 20,00( lir, ki jih je dobil predsednik Le gine podružnice v Gorici dr. Pi navčig. Tako morajo Slovenci pla čevati težke davke, iz katerih po vem vlada porablja znatne zneski /.a raznarodovanje slov. ljudstva.
Cerkve bede popravljali.
Odbor za popravo vojne škodi je imel v Trstu sejo, v kateri se ji odredila poprava cerkva v Bovcu v Vcičah, v 0ezsK>či, v Gorici (do datna dela pri sv. Ignaciju) in i Kalu na Kanalskem. Izvrše .se tud obnovila dela v stolnici v Goric in Tržiču. — Pri SeTšČu na pot Tolmin—Kobarid so zdradi kame nit most. v Komnu ljudska šola ii tudi v Katu na Kanalskem se po pravi tamožnja Šola.
Obglavljenje slovenskih sedniko1 na Goriškem.
j "Goriška Straža" piše: Te dn s> sprejeli mnogi sodniki goriške ga okraja dekrete, v katerih jil vlada nekako opozarja, da bo tre ba kmalu zapustiti službo. Svo, nastop proti njim utemeljuje via da na zelo originalen način: Ne katerim sodnikom oč.!la, da rad pijejo vino, drugi so v zasebnen Življenju nemoralni, tretji niso do Vf-lj brihtni, četrti trosfijo preve» denarja itd. Vsi ti sodniki smej* teknm 10 dni podati svoje mnenje katero se predloži posebni komisiji, ki jih preišče in odlogi, kdo sme «e ostati na dosedanjem mestu. Ta/ke dekrete dobili vsi slovenski sodniki v okraju z eno iz-jemo. Izmed Italijanov so dobili tak dekret f/etnik Clarici, Vinei in drugi. Ta dogodek je vzbudil v < ;<t'c: nep »pisno razburjenje in .'■•ph .-no ogorčenje.
Kake financarji postopajo s Slovenci.
Skrajno surovo postopajo italijanski financarji s .slovenskimi kmeti. Tako so v Grapah plrlskli i'.mete, da so morali podpisati izjavo, da je žganje, katero so dobili pri njih. kuhano letos proti predpis on, d;iM je staro. Grfazila so jim. da jih pretepi jo, nakar so podpisali, in sledila bo krivična kazen. Laška barbarska uprava!
Mnogi učitelji v Jul. Krajini
čakajo, da bodo zopet nameščena, kakor jim je to obljubljeno. Obljube se kar nočejo izpolniti, zato >.o dotični učitelji že prosili oblast, naj jim da odpustni dekret, ali Italijani jim ga nočejo dati. Naj-brže bi radi videli, da odidejo učitelji iz svoje volje, pa bi lahko rekli na pni mer v Istri: Mi smo hoteli nastaviti hrvatske učitelje, ali sedaj jih ni 1 Nesramna igra Lahov s kulturnimi zadevami!
Roparski napad pri Solkanu.
Kakor javljajo iz Gorice, se je 15. novembra proti večeru vozil 20Ietni s n solkanskega občinf*ke-'-'a komisarja ]>o kupšajskih opi-a-vilih iz Kana!a proti Solkanu. Nedaleč pred Dolgo njšvo so skočili pred voz trije v ženske preoblečeni moški, omamili z udarcem mladega voznika ter mu pobrali ves denar, nekaj nad 1000 lir. Potem > ga privezali na voz in pognali konja, roparji pa so zgrnili in ni ta. njimi nobenega .sledu.
Slcvcnrki tečaj v V*dura.
Kakor d'znava "Edinost", eo v teku priprave za otvoritev slo-venskega tečaja v Vidmu (Udiiie). Poučevalo se bo v prostorih vi-demskega "Institute teenieo" na Garfbaldijevem trgu. Zavodu je priključen tudi "Lieeo scientifi-co". ki bi s svojimi štirimi razredi • v-lgovžfrjal prejšnji višji realki, ozrrcma realni gimnaziji, in je edl:ii zavod, ki pripravlja srednje-š Ice za študij me-dietne, tehnike in realnih znanosti. V Gorici pa takega zavoda nimajo.
Tečaj za srbohrvaščino v Benetkah.
Na bene«ki visoki šoli za t-rprov-sko vedo je bil z letošnjim letom za časno otvor jen tečaj za srbohrvaščino. Tečaj jo^poverjen slovenskemu rojaku prof. Alojziju Resu.
Peter Zgaga
»GLAS NARODA' (Vele« of th* People)
Za cele i«u velja tlet
In Can ade .....
Z« pol lata .............
Za Cat rt lata ...........
leeuea Every Day Except Sunday« and Holiday«.
Ameriko ' Za	New York za lelo lets....................»7.0
....... W OO Za	pol leta .................................W-5
....... 83.00 Za	inozemstvo za celo lato	(7.0
....... 11.50 Za	pol leta ...............................13-5
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement.
"Glee Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemii nedelj In praznikov.
Doplet brea podptaa fn oaber.oetl m ne prloMujejo. n*-rar naj mm blagovoli po-•l!Jati po Money Or4er. Prt apr<-rr>*>mbl kraja naročnikov, {-roilmo. d* aa nans tudi prejir.jo bllvallA^e naznani, da hitreje najdemo ntulovnlka.
"GLAS NARODA" •> Cortlandt Street. Borough of Manhatttan. New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2878
i
\ HugnBitftmttHka
Ustanovljena L 1898
?«i f T (.v* i ' i j,'p
SCatni. 3lpbtmla
Inkorponrana 1. 190-
GLAVNI URAD v ELY, flIINN.
DEMOKRACIJA IN IMPERAUSTI
Glavni odborniki: PreaedrJk: RUDOLF PERDAN. »33 E. 185 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Fearl Ave.. Lorala. tt Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. Mian.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box 1,61, Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN llOVKRN. 413 _ utk At*. ---.
Dulutb. Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 803 American State Bank Bid«.. It* Grant St. at Sixth Ave.. Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbori
ANTON ZBASNIK. Room 306 Bakewoll Bid«., s or. Dtjimond ul Oramt
Streets, Pittabur«h. Pa. MOHOR MLADIC, 1334 W. 18 Street, Chicago. UL FRANK BKRABEC. 4823 Washington Street. Denver, Cola.
Porotni odbor.
LEONARD 8LABODNTK. Box 480. Ely, Minn.
GREGOR J. rOREXTA, 310 Stevenson Bide.. Puyallup. Wash.
FRANK ZORICH. «317 St. Clair Ave., ClevaUnd. O.
Združevalni odbor:
VALENTIN F1RC. 7*0 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULIN'E EUMENC. 3S3 Park Str.. Milwaukee. Wis. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CEJ-.ARC. 63S Market Street. Waukegan. IIL
---JedcoUno uradno slabilo: "Glas Naroda".	_
Vse rtvarl tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poiUJatvs naj se pošiljajo na glnvncea t&Jnika. Vae prltoibe naj se po&UJa na pre<l-•ednlka porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Uanov la bolnlika spričevala naj se poillja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska KatoHSka Jeonota te prlporofia vsem Jugoslovanom sa ibllen pristop. Kdor želi p«etatl član te organizacije, naj ae zglasl tajnike bližnjega. druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev se pa obrnite :a gl. tajnika. Novo druStvo se 2ahko vetanovl s 8 Clanl aH članicami.
i

Clovečanstvo spojeno z industrijo ustvarja Westinghouse družbo.
Poroča PAUL KONTOR, Emplo>7ut'iit Department. Westlngfaouse E'ei-tric i >Ianufacturing C'j.
East Pittsburgh, Pa.
Detroit, Mich.
Zopet *** <>t(lsšam iz Dotr»*ita. Razrmnv v Detroitu so pnecej ugodne iu mi«4un, da so nima ni-h^e kaj priti zevati, ee je le zdrnv. Seveda, dHati je treba. Dela\-,ske razmere so »e preeej upfKlne. Dela se »tsliio po v**5h tovarnah. A po januarju bo ie boljše in takrat bi bilo dobro, da se kaj več Slo-veneev naseli v Detroit. Za rojake, l»i nimajo rokodelstva, bi svetoval da se v Fordanre tovarne <#br-nejo .ker tam jim ni treba nič znati. ^amo dt-lati je treba. Kako. mu že In«**! pokažimo. I*!aea pri Fordu je pr\a <lva meseca p<) na vS ur, potem pa po JfsC.OO na 8 ur in 6 divi na teden celo leto. Se prav mal« k<laj ustavi. Za take, ki so pa rokinlelci, je seveda še boljše. Nokateri, ki delajo od koaa (piece work), prav dobro zaslužijo.
Je res žalostno, ko «e Slovenci še po premogov ih rovih mučijo, pa nimajo nikdar kaj pokazati. Kar Easlužijo, ko se dobro dela, pa potrt»šijo, ko pridejo »trajki. Strajlmv je vedno dovolj. Č*e si kdo želi svoj dom napraviti, nikdar ne ve, kila j l>o rov nehal delati. Takrat ko noliajo delati, ni dr-ni vrnden skoraj nae. Ce pa ima kdo otr-ke. ki m že čez recnuo 16 let, je pa »e slabše, ker jili nima kam poslati v dobre «nJe. Frim»^r-nih del pa ni tara po premocovni-kih. Drugega ne more upati, kot
Te dni bo predlagal neki poslanec v ameriškem kongresu, naj ->e tako skomandira, da bi kongres 1 ne smel napovedati vojne, ampak (! da bi se moralo vršrti po vsej de-. j želi splošno glasovanje, če naj bo i i vojna ali ne.
. | To je dober predlog, pa je tež-. j ko izvedljiv.
-; Edino na ta način bi šlo: spre-
-	jeta mora biti postava glede sploš-1! nega glasovanja. In v postavi mo-
I ra biti naiančno povedano, da bodo tisti, ki bodo za vojno glasovali, morali iti na bojišče. ? In če bi tudi vse druge države
>	na svetu sprejele tozadevno po-, stavo, bi vladal na svetu večni
■	mir.
* * *
1 Philadelpliijski milijonar Bok [ je razpisal stotisoč dolarjev na-1 grade, katero bo dobil oni, -ki bo napravil najboljši načrt za sve-tovm mir.
Bokovo vprašanje je tako kot če bi lovec vprašal zajčji rod: Po-T vejte, zajci, natančno povejte, kako vas love ljudje v zanjke, kje . vas slede, kako vas uničujejo. Odgovoriti morate pa vsi. In tisti, ki ^ bo najboljše odgovoril, bo dobil
zel nato glavo, j ln zajci bi povedali vse. kar vedo o vzrokih svoje prerane smrti.
Na tej podlagi bi lovec sestavil i nov načrt, kako je treba loviti in i streljati zyjee.
-t	* a *
"Kako se pride v Ameriko?"
>	— je nanlov uredniškega članka v , "Ameriški Domovini".
Rojak je prečital naslov in ni
*	čital dalje. Nažgal je pipo, malo " pomislil ter odvrnil:
—	Jaz sem prišel s šifom. Za ! druge pa ne vem, kako hodijo.
i * * *
j V veselo družbo, kjer ;,e bilo
dosti deklet, so povabili boječega fanta. Res je bil boječ- In vi so vedeli, da je boječ. Samo pijače se ni bal.
—	Le pij. le pij — mu je prigovarjal gospodar. — Nikar se ga
. ne boj. Kar pij!
■	— Nak. tega se pa že ne bo.;im, — je odvrnil. — Tega pa ne. Gh je premalo.
* ^ *
i * i Neki zvezni sodnik v West Vir-
>	giniji je takole razsodil:
t Proti prohibicijski postavi se ! pregreši tudi tisti, ki pove komu drugemu, kje se lahko dobi opojno pijačo. , Zadnjič se je z menoj razgevar-
-	jal rojak. Jaz sem kimal in duhal
>	duh njegovih besed. Besed nisem
•	razumel, le duh besed mi je razu-1 deval, da ga točijo na osmi cesti.
In če grem tja, in če me zalotijo, ali bo dragi rojak zaprt za-' strantega?
' Papež je zopet imenoval dva nova kardinala.
Oba sta Italijana, seveda.
Kot kaže, imajo Italijani pose ben nebeški patent. I Papež je Italijan, tričetrtinska večina kardinalov je laška.
Slovenci so pa že na tem svetu siti italijanskih nebes. Če ne bo-[ do na onem svetu boljša — hvala . lepa zanje-
* * *
i Grški kralj je torej šel — baje . na Romunsko. Ko se bo žlahte v Bukarešti naveličal, naj pride v Belgrad.
Za vzdrževanje, kvartir in ko-što bo že narod plačal. Saj rad, če gre za veličanstvo. 1 Tudi v Rusiji je plačeval, da je bil črn.
Čez noč se je pa začel tako sramovati da je rdeč postal.
In drugo jutro — good-bye — carska in knežja gosposka.
KOLEDAR
sfr leto 1924
&T STANE SAMO 40c
Nftro&te ga takoj, da ne boste brez nJega
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt St, New York
I	V
| Ce kdo slika veli/ko industrijal-no napravo, vidi ponavadi brneče kolesje, velikanske žerjave, velikanske peči, nagromadene zaboje ^ 7.0, odpošiljatev dolge vrste delav-cee. zaposlenih pri svojem delu. j Človeška stran industrijalne na-j prave je pa le redkokdaj nasli-' kana. Vsakemu črta tel ju je znana uspešnost moderne industrijah^* naprave, znano mu je, koliko lahko proizvede, malokdo pa ve, kak-; Sno skrb posveča svojim delav-! eem.
| O "Westinghouse Electric & ?\I"a-j nu fact urin g Company, ene naj-; večjih električnih družb na sv<_.-j t n. koje glavne tovarne so v Eas? j Pittsburghu, Pa., se lahko reče. j da se jako briga za varnost, I uspešnost in zdravje svojih delav-; cev. Njena skrb za delaivcc je baš 1 tako velika kot je njena skrb za produkcijo milijard električnih predmetov.
To ugotovilo je pa že znano, in vsi ed te ga hoče Westinghouse Com ' pany nuditi dokaze, kaj stori za svoje uslužbence. Ti dokazi so vsebovani v kratkem izvlečku, kaj se je storilo in kaj se dela za uslužbence.
Družba je bila organizirana leta 18S6- Izza onega časa uživa rekord harmoničnega sodelovanja s svojimi delavci. Družba se je večala in uspeh tega je. da je danes v East Pittsburghu. eni sami izmed številnih tovarn, zaposlenih 'iO.OOO mož. fantov, žena in deklet vseh narodnosti. To je posledica poštenega postopanja družbe n svojimi delavci- Iz tega je jasno razvidno, da je morala storiti družba dost iza svoje delavce.
Najprej je družba odredila, da se dela v soboto samo pol dne. To se je zgodilo v času. ko drugi delodajalci niso hoteli o tem ničesar slišati. Sedaj se splošno dela v soboto samo pol dne. Za ta korak je odgovorna "Westinghouse Com. panv.
Ena najboljših stvari, kar jih je ukrenila družba, je bila ustanovitev pomožnega in zdravniškega oddelka. Pomožni depart-mena je društvo uslužbencev, ki plačuje podporo v slučaju bolezni, poškodbe ali nesreče, pa naj s«? nesreča pripeti tekom delovnih ali 'zven delovnih ur. Podporo si lahko vsakdo zasigura, če plača na teden malenkostno svoto. Podporo se izplačuje do starosti 70 let. ko stopi v operacijo penzijski sklad.
{Zdravniški department je uslužbencem vedno na razpolago z nasveti in zaščito. Ta department je odpravil jetiko iz naprav ter skrbi za trpeče na tej bolezni.
Oni uslužbenci, ki so v službi mesecev, dobe brezplačno zavarovalninsko polico za $500.00.
Z nadaljno službo je mogoče to polico zvišati na $2000.00. Ustanovljen je tudi skupni konferenčni odbor, sestoječ iz uslužbencev, katere uslužbenci Izvolijo iz svoje srede. Ta odbor se posvetuje 7. uradniki družbe v svrlio ožjih od-n osa je v med uslužbencem in družbo. Ta odbor je reden posredovalec pri razpravljanju glede najvažnejših vprašanj, ki se tičejo dobrobiti uslužbencev.
Obstoji tudi poseben odbor, prr katerem se lahko pritoži odšlo v -ljeni uslužbenec, ali tak uslužbenec. ki je že prej delal za West;np-house, pa ga sedaj nočejo več sprejeti.
Uveljavljen je tudi nasvetoval-ni sistem. Vsakdo lahko svetuje glede izboljšanja delovnih pogojev, metod obratovanja itd. Sprejeti nasveti so nagrajeni z nagradami od $2.50 do $100.
Za začetnike je na razpolago nočna šola in tehnična šola. Te šole so v dobrobit uslužbencem, ki hočejo izpopolniti svojo izobrazbo.
Poleg šol je tudi poseben kurz za mlade moške, ki se hočejo izučiti za izdelovalce vzorcev, livarje, strojevodje, izdelovalce orodja, električarje, risarje itd.
Ko je človek sprejet na delo. so mu odkaže delo soglasno z njegovo izvežban ostjo. Neizvežbanim delavcem pomagajo inštruktorji. Fantje in dekleta dobe službe slov. pisarniških postrežnikov in druga lažja dela.
Iz navedenega je razvidno le par velikih stvari, ki jih je uvedla družba za svoje delavce. To dokazuje. da v električni industriji ni pozabljeno clovečanstvo in da Westinghouse Company ni niti preveč zaposlena niti prevelika, da bi ne skrbela za vsakega posameznega uslužbenca.
Ta družba uči delavce ter jim pomaga pri najhitrejše naraščujo-či trgovini na svetu, in je edina s krasno obetajočo bodočnostjo.
Nadaljne informacije v obliki knjižice se pošljejo na zahtevo.
__(Adv.)
Smrtna kosa.
V	Podgradu je umrl Josip Volk, trgovec in posestnik.
V	Gorici je umrl črkostavec Po-vodnik Ivan, socijaliM Tovari'1 so mu položili na krslo venec rdečih nageljČkov z rdečo zvezdo. Pri pogrebu pa je surovo nastopila policija in venec z zvezdo je moral izginiti s krste. Je -že tako. Kar ni fašisbovskega, ogroža javno varnost in nrrr!
•'A
Himen.
V	Ljubljani srta se 21. nov. poročila Pipsi KI in ar in Kari Oro-szv, dipl. inžemjer rz Apferbeeka.
• ■ .



■■ i 'd
<irški kralj in kraljica sta otresla prah jurske s svo-. ih ropat ter odpotovala na Romunsko, kjer bosta pri ljubi zlniiti počakala nadaljnih razvojev. Skrajno nevrjetno j«, ila bi ljubi otroci kmalu zopet poklicali nazaj kraljev-M\i' stari&e, in vsled bosta kralj in kraljica dobro storila, i c poišccta v Bukarešti primerno stanovanje, kjer bo-lahko ostala do prihodnjega preobrata na Grškem. i>i;.ri intrigant Yenizelos pa se bo medtem žc vrnil <«r-ko, da vstvari <;ačaMio vlado, ki bo nato mogoče iz-prernenjena v trajno, — po sklepu narodne skupščine gle de najbolj primerne vladne oblike za < irsko.
Kar se odigrava na Grškem — in sicer ne šele v zadnjih par mesecih, — je bo j, ki se obraea na zunaj proti monarhiji, v resnici pa proti angleškemu vplivu na grške zadeve. Kraljeva hiša je stala, kljub ozkim vezem so-
dn va s Hohenzollernei, vedno pod vplivom Anglije, ji zakladala Grško z sodelovanjem grških rojalistov z An-glijo pa je imelo zopet za posledico, da se je Yenizelos, ta «<stri in dosledni sovražnik grške kraljeve družine, približni Fi.iin-iji ter podpiral s svojo stranko liberalcev francosko i>olitiko.	i Na ta način stxi se borili Anglija in Francija za premoč v notranjih zadevah grške politike. Obe stranki sta dajali denar. Obe stranki sta delali s pomočjo intrig in političnih umorov. Ministrstva so bila strmoglavi jena. ministri umorjeni, kralji pregnani in zopet poklicani na-^.ij, a čeprav je bil uspeh ene ali druge strani različen, se je nadaljevalo z bojem, ki pa se je sedaj očividno končal s porazom Anglije. Ravnokar zaključene volitve so pokazale močno venizelistično večino. Narodna skupščina se izrekla za republikansko vladno obliko, in Yenizelos bo ]K)stal prvi predsednik grške republike.
V meščanskem časopisju bomo čitali v prihodnjih dneh dosti licemerskega čvekanja o prodiranju demokracije. kot razvidno iz odstranjenja grške monarhije. Nobena stvarni bolj neresnična in smešna kot taka trditev. Res je nasprotno, da je Francija uspešno izpodrinila Anglijo ter dobila s tem na Balkanu novo oporo, ki bo povzročila Angliji skrajne neprijetnosti. Francoska diplomacija dela zopet s tako veliko spretnostjo, — poleg velikanske' uporabe denarja in brutalnosti, da bo kmalu porazila x\n-gl i jo na eel i črti.
Zvezda Anglije je pričela toniti. Zvezda Francije pa' se dviga višje in višje.
la bo kot p renin gar. V moralnem <<zi*u mera tudi slabo biti v pre-' mogovih krajih za mladino. Ker' se jako nestalno dela, se polenijo, tako da ni<+o nikdar marljivi kot bi imeli biti.
Društev imamo v Detroitu do-j volj in tudi Narodni Dom bomo meii tukaj kmalu, če bo šlo tako! naprej kot je letos. Društvo Slov.; Nar. Dom je ustanovilo in in-korporiralo meseca maja 1923. Pri seji dne lfl, decembra se je izkazalo, da je bilo 14:j delnic do 1. decembra prodanih in da je imelo društvo S. N Dmii $740.00 čistega denarja za upravne .broške, ki se ga je napravilo na treh veselicah. Inventar je vreden čez iHOO.OO. Mislim, da je to precej lep uspeh. V tem društvu sodelujejo vsi vseh strank in mišljenja. Na de-eemberski seji se je volil ves od-'H*r m mislim, da bo še boljši uspeh imel kot ga je ta stari od-lw>r imel.
Tukaj so tri sloveaiska podporna društva in sicer SNPJ., SSPZ. n pa Slov.-Hrv. Zveze. Želeti je, da se še društvo Jugoslovanske Kat. Jednote tukaj ustanovi Kot sem slistal, se bo v kratkem tako društvo ustanovilo, kar jaz odobravam.
IV Joža j v Detroitu je tak: Pridejo Slovenci iz vseh krajev Amerike in ko sem pridejo, ne najdejo svojih društev, pa začnejo zahajati med tujee in kmalu pozabijo
Dopis.
Iz dnevnika prvega ameriškega premogarskega barona
Poroča Henry M. Propper.
Nekoč je živel premogarski baron. Imel je dosti lepega, bleste-iega se črnega premoga, in v njem ni bilo niti koščka kamna ali drugih ničvrednih stvari. Ta premog je odpeljal v veliko mesto, da ga proda tam dobrim ljudem, ki naj bi si ž njim ogreli in udobno napravili svoja stanovanja. Prosil je t«- dobre ljudi, naj kupijo premog in si ogreje jo domove. — a ti dobri ljudje »o ga spodili z mesta.
Ta bajka ima to čudno lastnost da je resnična. Pripoveduje natančno, kakšne vrtite Kprejem so priredili dobri prebivalci Philadelphije, kmalu po končani revoluciji. prvemu antracitnemu operatorju. Posrečilo se mu je uiti iz mesta malo predno ga je zasačila policija in ljudje »o se smejali njegovi "goreči skali", kateri j«* pripisoval toliko vrlin.
Ta nesrečnež pa ni bil edini, katerega so preganjali in smešili ljudje, ko je skušal uve.sti uporabo antracitnega premoga. Prvotna zcrodovina trdega premoga ni nič drugega kot dolga serija teikoč in razočaranj za pijonirje v tej industriji, in ta doba obsega cev k«<t štirideset let. Vso arogan-eo in vwe zaničevanje, katero se sedaj pripisuje premoparskim baronom v njih nastopu napram občinstvu. no morali občutiti v polni meri vsi oni, ki so skušali uvest: v spi. šno uporabo "zaklad Pen-n vlvanpe". Oglejmo si zapisk* »T^>iah White-a ter listine Erskine Ilazarda in iz povesti o težkočah, j s katerimi so se morali boriti, — lih ko črpamo tolažbo za sedanje izprrmenjene čase.
White in Hazard, kakor vsi oni.; ki so že prej poskusili isto, sta si' izbrala Pholadelphijo krrt prvo medo. v katerem sta skušala uve-1 sti uporabo antracita. Vsi ti pijo-, nirji so našli. p«>leg splošnega nev z;.unanja. ki je spojeno z uvedbo vsakega novega kuriva, dva glav-r.*t urovors proti uporabi trdepa premoga. Takrat kot aedaj so lju- j djc nasprotovali ceni tega premo, pa ter negotovosti dobave. Treba-lo je vkoro trideset let, da se premagalo te ugovore.
Ta doba sega nazaj do leta 1791 ' ko zadel neki lovec ter nastav-Ijalec pasti v takratni divjini o-krog Summit Hilla na kos črne skale. Pronašel je, da ta skala gori. in ko je obvestil o tem par trgovcev v Philadelphiji, je bila u-stvarjena kompanija, ki je dobila dovoljenje za 10.000 akrov. Napredek pa se je ustavil pri tej točki za nekaj časa, ko se je nesrečno končal prvi poskus, da se uvede v Philadelphiji antracitni premoč kot kurivo. Druge skupine ljudi ob drugih ča-sih so ponovile poskui. in nekoliko premoga, 24 ton v enem letu ter petdeset v dru gem, je prikapljalo v mesto.
Današnji konsumenti premoga bodo znali ceniti razloge, ki so napotili prebivalce Philadelphije, rla niso hoteli kupovati premoga. Premog je prihajal v mesto v mtv-l'h vlačilnih čolnih ali plavih, po Lehigh reki navzdol- Takrat ni bilo namreč nikakih železnic ali e*s sta in skozi divjino je mogel pri-' ti le posamezen človek. S čermi in skalami posuta struga reke pa je bila skoro nepremostljiva ovi- j ra. in le dva od šestih čolnov, ki so bili splovljeni, sta dospela na lice mesta. Takrat so prvotni pre-mogarski baroni pojasnjevali. — • prav kot delajo dane« njih potom- i ci. da so stroiki visoki, da so n*- ( varnosti velike in dobički majhni ' in da morajo dobiti vsled tega po en dolar za bušelj svojega premoga. ali $21 do $40 za tono premoga.
Vojna z Anglijo ki je izbruhnila leta 1812, pa je oživila zanimanje za to novo kurivo. Vedno lažje je bilo dobiti mehki premog iz Vir-' g"nije in par industrijalcev kroe 1 Philadelphije se je zopet pričelo i zanimati za "gorečo skalo" rt iz pennsylvsn.sk i h gričev. Ob o-nem času je imH Jo* i ah White s svojim partnerjem Hazardom majhno topilnico pri Schuykill Falls, v blirini mesta. Izdelovala sta žico in žeblje. Cula sta o antracitu ter sklenila poskusiti to novo kurivo, čeprav je neka prejšnja p«#-
šiljatev. s katero so eksperimentirale mestne vodovodne naprave, "le pogasila ogenj, nakar so prt-mog vzeli z peči ga razbili na majhne kose ter posuli ž njim ceste." Kljub temu pa sta kupila en voz antracita, po en dolar bušelj, a nista mogla proizvesti ž njim tolike* irorkote. da bi segrela peč. —-Kupila sta nadaljni voz ter porabila celo noč s poskušnjami, da ga užgeta. a s prav tako majhnim uspehom kot v prvem slučaju. — White, Hazard in pomočnik so nato končno zaloputnili vrata peči ter odšli domov.
Povsem slučajno se je nato u-gotovilo kurilne prednosti antra eita in glede tega nam pripoveduje Hazard z naslednjimi besedami :
—	Eden pomočnikov je pustil v napravi svojo vrhnjo suknjo ter se vrnil ponjo v teku pol ure. — Našel je vraja peči razbeljena in v peči sami belo vročino. Poklical je druge in obdelali so štiri kose železa, predno je bilo treba obnoviti ogenj. Peč so nato nanovo obložili. in ker se je prvi poskns ob-nesel, se je nadaljevalo s poskus* in vedno z istim uspehom.
Ta prvi/t ni uspeh je prepriča? oba partnerja o vrednosti antracit nega premoga kot kuriva in takoj sta osredotočila svojo pozornost nanj. posebno ker sta imela precej težkoe v svojem podjetju. White je prvotno prišel v Schuykill Palls, ker se je zanimal za vodno silo ter razvoj transporta-cije po vodi in vsled tega je prišel na misel, da bi bilo mogoče spraviti premog, nahajajoč se v gorenjih delih toka te reke, v mesto s pomočjo kanala. S Hazardom vred je vložil prošnjo pri pennsvlvanski zakonodaji za dovoljenje, da napravita v Schuylkill kanal za plovitev, a v zakonodajnih dvoranah so se smejali o-bema, ko sta govorila o bodočnosti tega kanala kot prevaŽalca premoga. Član zakonodaje iz prizadetega okraja je dejanski vodil opozicijo z naslednjo važno pripombo; — Čeprav imamo v našem okraju črn kamen, noče seveda goreti. —
Pijonirja sta nato obrnila svojo pozornost na Lehijrh. odkoder so prišle njih prvotne dobave premoga, in ravno pred sto in petimi leti, 1817. je prodrl Qhite v divjine, da preišče sklade premosra o-krog Summit Hills. To, kar je vi-dle. je napravilo nanj tako ugoden vtis, da je takoj po svojem po-vratku pozval Hazarda, naj se mu pridruži v načrtu, da pričneta izkopavati premog ter ga spravljati na trg.
Danes je le malo ljudi, ki bi ne mogli biti latsniki lepega privatnega premogovnika za ceno, katero je plačal "White pred malo več kot stotimi leti. V svojem dnev niku, v katerem obrazložuje načrt, pravi White naslednje:
—	Naša špekulacija je bila pridobiti si lastninstvo rovov in reke in s tem bi naš načrt samega, sebe podpiral. . . Nobeden naju ni imel takrat denarja, s katerim bi lahko razpolagal. Takoj Isva s*» lotila naloge, da dobiva najemninske pravice za dvajset let na Lehigh Mine Co's Coal Lands v obsegu 10-000 akrov za en storže*, koruze na leto. Po treh letih bi se obvezala poslati v Philadelphijo najmanj 40.000 bušljev premoga na najin račun, da na ta način u-, vedeva premog na trg ter uveljaviva vrednost rovov, ki so se do-sedaj izkazali za brez koristi za Lehigh Coal Mine Co.
Do te točke so se načrti dobro obnesli. White je dobil najemninsko pravico za 10.000 akrov najbogatejših premogovnih skladov v Pennsvlvaniji za dvajset let — proti plačilu "enega storžca koruze", če bi se ga zahtevalo. Obvezati pa se je moral le, da bo pošiljal po tretjem letu vsako leto po 40.000 bušljev premoga v Philadelphijo. Ko pa je skušal financirati svoj načrt, je zadel na tež-koče. Glavni del načrta je bil napraviti Lehigh reko plovno, kajti na ta način je hotel White rešiti važni transportacijski problem. To je bilo očividno kaj drago pod-
NJEN ENOINDVAJSETI OTROK
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
CForelen Language Information Service. — Jugoslav Bureau.)
- • — - - ___ _ » _ » •
Slika nam predstavlja Mrs. Lee C. Gentle iz Atlanta. Ga., ki je stara 42 let ter je pred kratkim rodila enoindvajsetega otro ka. Njen mož je star 62 let.
jet je, in ko je prišel iskati potrebni kapital, so se pojavili zopet stari dvomi. Nobenih partnerjev ni mogel dobiti, da bi se mu pridružili v Lehigh Coal kom pan i j i, katero je ustanovil, kajti finančniki onega časa niso imeli nobene vere v njegovo zmožnost, da na: pravi Lehigh reiko plovno in še manj vere v vrednost premoga, katerega bi spravil po reki navzdol, če bi reguliral njeno strugo.
Stephen Girard, ekscentrični milijonar onih časov, mu je na kratko povedal, da nima navade stopati v nikaka družabništva. in ko je bil stavljen isti predlog Jo-sephu Bonaparte, bratu velikega Napoleona, ki je živel takrat v Bordentown. N. J., je poslal tajnik Bonapante-a kratko obvestilo v katerem je odklonil ponudeno mu čast. Neki philadelphijski trgovec se je zanimal za načrt, a ni ničesar storil, in nadaljni, ki je dovolil Whiteju in Hazardu pogovor. se je opravičil po poteku petih minut z izjavo, da mora na neko domačo zabavo.
Končno pa sta oba družabnika vendar spravila skupaj denar, v celem $50.000. in White nam opisuje v svojem dnevniku, kakšnih nečloveških naporov je bilo treba za to. Pričelo se je torej delo, da se napravi reko varno za navigacijo, plovno- Ta kanalizacija Lehigh reke je predstavljala glavni problem, kajti izkopavanje premoga je bilo dosti bolj enostavno kot je sedaj. Celi akri na Summit Hillu so bili pokriti s črno skalo. Ta skala je predstavljala izrastke žil na dotičnih mestih, in pre-mogarjem ni bilo treba drugega kot odstraniti vrhnjo plast zemlje ali humusa ter pričeti z izkopavanjem premoga, približno na način, kot se dela še danes v kamnolomih. Šele krog leta 1844., je bilo treba narediti v globino rove in takrat se je pričelo izkopavanje premoga kot ga poznamo danes.
Kanal pa je nudil dovolj pro* blemov ter zahteval vso pozornost White-ja, Hazarda in njih družabnikov. Opravila so imeli namreč z delavskim problemom, katerega so poeneje izročili svojim dedičem nezmanjšanega. Od po-četka ni bilo znano, koliko ljudi bodo mogli dobiti, ki so bili pripravljeni iti na delo v divjino. — Potrebovali pa so dvesto do tristo mož vee kot se jih je kedaj preje uporabilo pri enem samem načrtu. Končno so dobili te ljudi, in po dveh letih dela in kljub neprestanim razočaranjim ter ponovnim izjalovitvam, je prišla prva pošiljat ev premoga, obsegajoča 364 ton. v Philadelphijo.
Prihod tega premoga in cena, katero se je zahtevalo za tono, — namreč $8.40, nista povzročila takrat niti približno toliko senza*. cije, kot bi jo sedaj. Čeprav je bila cena za najmanj 150 odstotkov nižja kot so jo zahtevali za premog predhodniki Whiteja, niso kazali prebivalci Philadelphije nobenega posebnega navdušenja, da kupujejo in sežigajo premog. White pravi v svojem dnevniku žalostno, da je bila ta <cmnožina premoga več kot zadostna**. V naslednjem letu se je ponudilo
J1073 ton za isto ceno. Druž*ne
Philadelphiji pa niso hotele ku-' povati premoga in nekaj tega premoga je bilo treba prodati tvorni-eam. da se zmanja preveliko zalo-
go.
Čeprav se je poraba antracitnega premoga tekom teh let polagoma večala, se je šele leta lb"24 v resnici uveljavilo antracitni premog kot kurivo ter zagotovilo uspeh drznemu podjetju Whiteja.
—	Leta 1823, — je pisal White v svoji zgodovini antracitnega premoga, — je bilo poslanih po Leliigh reki navzdol 5825 ton antracita in nekako tisoč ton tega premoga je ostalo v skladiščih neprodanih.
—	V pričetku poletja 1S24- so managerji iz Philadelphije obiskali premogovno polje, in ob tej priliki se je vršil sestanek, na katerem naj bi se določilo, koliko premoga kompanija lahko varno pošlje v Philadelphijo. Managerji so bili soglasno mnenja, da je dva do tri tisoč ton premoga popolnoma zadosti zaloge s premogom, ki je še ostal spomladi v skladišču. —-Vsled tega so zahtevali od upraviteljev, naj omeje produkcijo antracita na to množino. Premogovni upravitelji pa niso bili stega mnenja, in končno so prodrli ter poslali v Philadelphijo za one čase ogromne množine antracita, — celih 9541 ton.
—	To pa se je izkazalo kot najbolj srečen dogodek za našo kom-panijo in za bodoči procvit trgo-
vine z antraeitnrm premogom, kajti javnost, ki je videla sedaj tako velike zaloge ter spoznala, j" da ostane cena enakomerna $8.40. je pričela bolj splošno povpraševati po premogu.
— To zimo od 1S24—25 smatramo lahko za obratno točko v uporabi antracitnega premoga.
I--J— i
Uspeh oglasov ali kolikokrat je treba oglaševati
Odličen francoski publicist Gaston Vasi piše o oglasili takole: "Da ima oglas uspeh, ga moraš objaviti vsaj desetkrat na istem mestu. Takoj bora pojasnil, zakaj. Prvič čitatelj ga ne prečita, tretjič ga prečita, toda površno; četrtič ga prečita pazljivo in pogleda koliko stane predmet, katerega inserat priporoča. Petič si zabeleži ceno. šestič govori o ceni s svojo ženo. sedmič premisli ali naj kupi. ali ne, osmič kupi, de-vetič priporoči predmet svojim prijateljem in desetič ga prijatelji priporoče svojim ženam. Tako. vidite, ima desetkrat inserat velik uspeh in pomaga nabrati bogato premoženje".
Ostanki školjk, ostrig in drugih živali iz slane vode, katere so na-šli pri izkopavanjih za neki nov nebotičnik, kažejo, da je bil nekoč v davnih časih Manhattan otok pokrit od morja.
Iz poročila je razvidno, da tekom minolega fiskalnega leta je bilo ameriško državljanstvo podeljeno 145.084 tujerodeem. Zavrnjenih je bilo 24.894 prošenj za drža vljanstvo rail i raznih razlogov. Poročilo omenja nedavno uvedene upravne spremembe pri natura-lozaeijskem postopanju, katerih svrha je. da se kandidat podvrže predhodnemu izpitu pred natura-lizacijskimi oblastmi, še predno vloži formalno prošnjo za naturalizacijo. Vsled tega je Mr. Christ mnenja, tla bo v bodočnosti veliko manj zavrnjenih prošenj, kajti naturalizacij ki uradnik bo imel priliko vplivati, da se popravijo legalni pomanjkljaji še pred vložitvijo prošnje. Skratka, vlada na tak način postane takoj prijateljica svojega adopt i ranega sina. mesto da bi p stopala po zastarelih metodah, ki so otežkoča-le, ne yu pomagale tujeroden pri dobivanju državljanstva".
Zanimivo je. da le lani 22,209 žensk dobilo prvi papir. Zakon, i ki ustanovlja neodvisno držav-j ljanstvo za ženske, — t. z v. Cable Act. — je imel za posledico, da e« je pomnožilo po vsej deželi število državljankih tečajev za ženske. Približno 250,000 Ijmli pohaja Ijudskošnlske tečaje, ki pripravljajo za državljanstvo, in podatki kažejo, da 35 odsto učencev je ženskega spola.
Naturalizacijski urad je razdelil tekom leta skoraj četrt miljo-na izvodov učne knjige "Federal Citizenship Text Book" in njenih dodatkov. Po zakonu vlada razdeljuje to knjigo med kandidate za državljanstvo, ki pohajajo ljud-skošolske državljanske tečaje.
Kar se tiče upravnih stroškov naturalizacijskega urada, vštevši ponatiskanje učnih knjig, in splov. vseh stroškov, ki jih povzroča na-turaliziranje tujerodcev, poročilo poudarja, da vsi ti stroški skoraj v svoji celoti so pokriti po pristojbinah, ki jih povzroča na-turaliziranje tujerodcev, poročilo povdarja, da vsi ti stroški skoraj v svoji celoti so pokriti po pristojbinah, ki jih kandidatje za ! državljanstvo morajo plačati.
rtaymona t. Lrist. naturaliza-' cijski poverjenik (Comissioner of Naturalization), priporoča v svojem letnem poročilu na Sekretarja Dela nekatere radikalne spremembe naturalizacijiskega zakona. Najglavnejše priporočane spremembe bi bile:
1.	V dokaz petletnega bivanja znotraj ene same države naj bi zadostovala predložitev pismenih
i izjav prič. mesto da se zahteva — j *
I kot sedaj — osebna prisotnost teh P
2.	Naj se razveljavi prepoved,
I da se ne smejo vložiti prošnje za prvi papir in da se ne smejo vr-žiti zaslišanja o naturalizaciji tekom tridesetih dni pred volitvami, kakor tudi naj se razveljavi določba, da mora med vložitvijo prošnje za naturalizacnjo in končnim zaslišanjem pote«.* najmanj 90 dni.
3.	Naj se podaljša rok, tekom i katerega je mogoče deportirati inozemce, ki so nezakonitim potom prišli v Združene države, na vsaj pet let in naj se njihova naturalizacija prepove, dokler ne mine vsaj pet let. kar je njihovo: bivanje- \ Združenih državah postalo zakonito-
i 4. Naj se uvede letna registra-■ cija vseh inozemcev v svrho, da se ustavi vtihotnpljanje inozemcev v Združene države in onemogoči njihova naturalizacija vkljub nezakonitemu prihodu, da se olajša deportiranje inozemcev. ki so izključeni po priseljeniških zakonih in lesralizira bivanje onih, ki so vredni, da ostanejo, i 5. Naj se naturalizacijsko postopanje prenese v delokrog administrativnega dela vlade in s tem razbremeni sodišča od nadloge naturalizacijskega postopanja: državljanstvo bi podeljeval naturalizacijski komisar ali kaka na-turalizaeijska komisija in kandidat bi imel pravico do priziva na prizivno federalno sodišče, v o-, krožju katerega stanuje.
6. Izdajalo naj bi se mornarjem enake odpustnice v preprečitev goljufivih naturalizacij.
Naturalizacijski komisar zagovarja svoja priporočila na dolgo in dokazuje, da bi ista bila v korist kandidatom za državljanstvo in deželi.

Električni Toaster
od 14 naprej.
Lufi za božično drevo iS luči) od |3.50 naprej
Električni Likalnik ud $3.90 naprej.
Električne Klešče za lase
"d $1.25 naprej.
Božični nasvet —
Električno darilo!
Električne priprave, ki toliko olajšajo in raz-vesele življenje—ter trajajo leta in leta—so posebno primerne za božično darilo.
Med temi so najbolj znane: električni percolator set, prenosna svetilka, vacuum cleaner in toaster.	„ ,
Velika izbira je razstavljena po raznih naših izložbah ter naprodaj v raznih prodajalnah električnih potrebščin po mestu.
The New York Edison Company
iAt Your Service
General Offices: Irving Place and 15th Street
Podruinice, kjer so električne potrebščine na prodaj in na ogled za udobnost občinstva.
20 Norfolk St	,5 East u5th St
.0 Irving Place	Wet 4=d S	J	1+>th St
«65 Broadway	1 31 East 86th St	^ Tremont Ave
Vse izložbe razen Irving Place. Union Sq.p so odprte zveCer.
Električni Percolator od JC.50 naprej Percolator eeti od j31.r;o naprej.
Električni Vacuum Cleaner popolen od $49.25 naprej.
Električna Pečica "d $5 naprej.
Električni Šivalni stroj (prenosljiv) od $57.50 naprej.
Električne Svetilke od I3.7K naprej.
Električna gorkotna blazinica od $5 naprej.
PREDLAGANE IZPREMEMBE V NATURALIZACIJI
Iz Jugoslavije.
100 milijonov dinarjev
bo veljala stavba katoliške katedrale v lieopradu. To bo ena naj-impt/antitejših stavb v prestolici in bo reprezentirala katoličan«* vo J ugotilavi je.
Veliki rabin za Jugoslavijo.
Kak<»r javljajo a lie»jgrada, je Izark Al^alaj imenovan za velikega. rabina za celo Jufndi\^jo. — 1 tedobno s te*m imenovanjem je
b.4o urejeno tudi vprašanje ži-duv.ihe kenfesjje v Jugoslaviji V lieograriu se ustanovi židovski seminar.
Nova bclnica za umobolnc v Srbiji.
V	Topolniei pri Xišu so pričeli letos z trradnjo nove boiniee za ume b< ine »«ebe. B</]nix-a, ki bo ztjraj« na pi pavi!jonskem strtemu. L'» urejtti« tako, <la bo odgovarjala vs(»m modernim zahtevam. En paviljen je že dograjen.
Domača tiFkarna poštnih znamk.
fz Heogrnda se .|>orf»ea, <la se bo državnr j^Hetje. v katerem se tiskajo k-)!ki, 7.** prihodnje leto razširilo tako. da l>o moglo izdelovati tudi p'*tne znamke in bankovce. V to svrlio potrebne priprave so že v tt-ku.
Brezžična telegrafi j a v službi države.
V	palii<-i ministrstva za pusto in brzojav v lU-ogradu j<* bila izročena primetu novoustanovljena radio-postoja, ki je namenjena izključno slu/bi države.
Ncmci zapn?Čajo Žomboljo.
Ker se !»o mesto '/,< nibolja evakuiralo ter izločilo Runrunji, je med tamkajšnjimi X erne i izbruhnila prava panika. Hiše in druga pciiopjt prodajajo za slepo ceno. Velika opekarna lion je že začela demontirati stroje ter bo svoje pr>dj«*f je prenesla v Vinrkovee. Tudi eukrama se demontira. Preložili jo bodo v Osi je k.
Jetniki ubili paznike in pobegnili.
Iz s'«dnijsvkih zaporov v Valjev-CU so ipiiljegnUi na drzen način i»las».viti roparji Bol« »vir, Oniero-vič, Dučič in Maksimovič. Pcsku->ali /e preje, da pobegnejo iz zaporov, kar se jiin ]>a vuled ču-ječnosti paznikov ni TP»sree»lo. Sedaj .so pobegniH na originalen na«*in. ItutceniraJi s*> med sel>oj prepir in pretep in stražarji, mi-s?eČ, <la se jetniki ni«-«l seboj koljejo. pridrveJi s jiuškami v zapor. Zločinci pa sr. v tem trenutku naval&li na stražarje, jim odvzeli pirške in jih ubili. Nato s«> pobegnili.
Krvava ialoigm v Novem Sadu.
V	Novem Sadu se je oditrrala strahovita drama, kakršne še nima Mfl*ele£ene kriminalna zg^nlo-v;na Novega Sa«la v svojih anal Ji. Ruski befrunee Prihodišenko je v blazni ljubosumnosti in da se ma-š uje nad svojo nezvesto ženo, u-ničil tr< je življenj, tri ljudi je napravil z* m v! jen je nesposobne in je nato še sam izvml samomor. Tragedija, ki je razburila celo mesto, ne je odigrala tako-le: V malem 1< '.slu točilnice Winkler je ve pivovarne, ki leži na cent rumu
mesta, je koneertirala že več- me-iz 8 oseb oirstoječa mešana družba ruskih lieguneev. Radi svoje umetnosti, njihovega plesa in pet ja. so pmtali Riisii pri ob-čhiKtvu zelo priljubljeni, (lana kape4e •rta bila *voječasno tudi Rus M. Sr«panovič Pnihodeenko izključen / ženo vre<l iz kapele zelo ljub* s'mieji na svojo ženo, je vedno <«mmljal moje prijatelje, da iuiajo z nj*covo ženo ljul>avne (*lu<*aje in radi tega so bili pri kapeli prep>i na dnevnem redu. Da se temu netpravn konec, je bil Pnhodčenko izključesi « ženo vred iz kapele. Prihodke«!«* sum pa navrtie temu ni bil neutemeljen. kajti pred dnevi ga je žena rapustiln rn se vrnila h kapeli I:jer je Imela z Nikolajem Roma-novičem Rifaljčenkom intimne od-tiošaje. Phhodčenko ni ntogel preboleti nfivast^be svoje žene in pisal je Rifaljčenku, d« ga bo usmrtil. Slednjemu ** radeva ni zdela toko revia in je dnevno mirno koncertiral v kapeli. Pr«*4 je u-stdifci dan in Prihorfčenko je zvečer i« vrli I svoj naklep. Pojavil ae je v tafilniei pivovarne, naročil koaarec vina in ko je slednjega izpil, je nenadoma potegnil iz že-
Knjigarna "Glas Naroda
pa dva samokresa ter oddal na ka-- pelo bliskoma 11 strelov. Nato je
■	samokres naperil proti sebi ter se t je ustrelil. Dejanje se je izvršilo t bliskoma in tekom par sekund je
ležalo 7 oseb v krvi. Takoj so bili mrtvi Rifaljčenko in Valentina Kaeeva »Stejev je .imrl med pre-
■	vr«om v bolnico, Kolesnikova. A. Sarmat'A" in Boris Kačev so težko ranjeni, Prihodčenko sam je bil takoj mrtev. Zanimivo je med drugim, da žena slednjega ni bila v družbi, temveč «e je nahajala
stočasne v Subotjci.
Samomcr bivšega hrv. uradnika.
Bivši aekeijski šef za nauk in
bogcčaistje ptrd banom Pavlom Rauehcm dr. Ferdinand pi. Mixieh ie iz\*rši! smnv-mor. Peljal se je iz Bakra parobrodom proti Dalmaciji in je na potu -kočil s parnika v morje ter ut/ nil. Vzr< k sajno-ur»ra .if pomanjkanje in beda. Po-k. jnik je dobival mesečno pok^'j-nrno 8'H0 ' ron. Od te male pokoj-n;ne narahlo ni m-jgel živeti. Ker je bil ne samo /<» stnr, marveč tu- : •li h'-lelien. ni inoyel najti za.shiž-kc. Pro<laj»I je svoje pc-hštvo in -!,'<e h sv-je lepe umetniške zbirke. A tudi za to zadnje čase ni na-•?el kupca. Ker mu pokojnima nitij za prehrano ni zadostovala, je to-rej sklenil napraviti konec bednemu svojemu življenju in je skočil i v m-.rje. V političnem < zirn je I
•	vf. je«"-asno nripada! narodni tako-zvani n:adž;ir< nski stranki. Po prevratu s*- Mixith politično ni j mit jst voval.
Mrlič v krsti na Donavi.
Beograd ima zr.p-t novo s»>nza-eijo Or</niška patrulja je našla! na oba1! Donave mrtvae&o Icrsto. I Ku S3 jo odprli, so našli v njej! truplo nezuanecra, samo v perilo' oblečenega človeka. Xa lice mesta ; .je prišla tak<,j obdnkei.iska komi-! -ija. ki je ugotovila, da je nežna-j nee oko)i 40 let star in da je že 48 tr v vodi. Znakov nasilja na i truplu ni bilo opaziti in se je su-! milo. da je bil neznanec najbrž za- 1 vtnipljen. Medtwi je nadaljna piei^kava ugoto\ila. da je bilo' truplo prepeljano iz Pančeva za! anatomski zavod v Beogradu. Kr-j •a je bila odpremljena na la<lji
I) na vi in je bila izložena na; "'»ali .da lw j>repeljala na dolo-h *'< n kraj. Tako je bila razjasinj-ma n. va be-grajska senzacija.
Tragična smrt dečka.
v O-ijeku se lOletni G juro] \ lrolič in 131etni Tomo Det ti itn g | irrala z neko patirono, k.i je eks-i: pl odirala Nrkolič je bil takoj j, mrtev. Dettl ntr pa je bil težko ranjen v trebuh.	ji
Razbojniki v Kosovski Mitrovici.
n««"- < ! 1"). na lf\ novembra je: l> 1 izvršen v malem mestu Kosov-i -! a Mitr>vica neobičajno drzen ' n nars-ki napad, in sicer na "hišo i i !;apetana Pokomeea. Kapetan je ] :iMsltem roparje čul in je otvoril l n.'nje ogenj. Nastala je pravcata bilka. Kapetanu so prihiteli na | p moč bližnji s«e<lje in jKsarečilo . se jim je. da si roparje pognali v beg. Navzlic temu pa so roparji
•	dne si i vee oileke. perila in rtrož-j i;:. Kasneje je tolpo zasledovala •oožnska j»atriilja in je bil nje v dja p.e.'ir Mustafa Buljak iz Ok-
čitina v boju z orožniki ubit -- •
J
Račun damskega krojača pred — 5000 leti.
Pri zkopavanju razvalin babilonskega mesta Nipur v Mezopo-; tamiji, so naleteli med drugimi predmeti na pločevinasto ploščo z dvema ročajema. Pri izbiranju besedila so tolmači na veliko za-čudenjf dognali celoletni račun nekega damskega krojača. Gotovo se tudi takrat dame niso prehi-1 tevale s plačevanjem oblek. Ra-! čun je naslovljen na plemenita-! sko kaldejsko damo v roke njenega soproga, ki je moral plačati za tedanji čas ogromno vsoto denar-; ja za 82 oblek in 12 plaščev. —* Obleke so bile parfumirane z mi-1 ro. Krojač je porabil sila mnogo trakov — vsaj tako si učenjaki5 razlagajo neko besedo, ki se cesto ponavlja. Dama iz leta 2800 pred K je bila še bolj razvajena kot najničemurnejša dama našega stoletja — kajti 82 oblek in 12 plaščev na leto je pač precejšnja za-I h te v a.	i. j ..a ^
Vim Diavolo .................. JM
Uoidomk <2 zvezka) .......... LSI
Grelnik Lcsard. (Ivan Cankar) .75
G oče v ski katekizea .......... Jt5
Gruda umira .................. JM>
Golem, roman ...................70
lledvika ...................... J&a
Humoreske. Groteske ln Satire .M
Iz dobe punta in bojev ........ J>0
Iz zapeške globeli .............. 1.50
Igralec, roman, spomini mladeniča .i>0 'os. Jurčič spisi: zv. Cvet in sad. Hči mestnega sodnika. Broširano ........ .75
Trdo vezano .............. 1.00
. zv. Sosedov sin. Sin kmečkega
cesarja itd. Broširano.......75
Trdo vezano .............. 1.00
. zv. Dr. Zober, roman. Togom-..*?r, tvgedlja v 5. dejanjih.
Tr#i vezano .............. 1.00
Kraljevič in berač ............ M
•Craljiea Mucenica, trdo vezano
tarmen. trdo vezano.............40
.judske povesti, — Od liUe do bi-
ge. — Sin .................. .60
Ijudsl^s knjižnica: z. »v. Darovana. Zgodovinska
povest ........................ JHt
3.	zv. Jertiai Zmagoval. — Med Plazovi.................... ^t
4.	rv. Malo življenje ________ .o5
5.	zv.	Zadnja kmečka vojska .75
7. zv.	PribujaČ ...............60
S. zv.	1'asjeglavri .............75
9. zv.	Kako sem se Jas likal.
( Breiicelj i	....................fio
iO. sv. Kako	sen se jaz likal,
(Breneelj i	....................eo
U. zv. Kak«	sem se jaz Ukai,
( Bren<-e!j) ....................60
2. sv. Is dnevnika maleca pa-
i-edneza, trdo vezano...........G0
34. zv. Ljubljanske stike. —
'Brcncelj) ....................60
S zv. J nan Mi*erls Povest is
Spanskegn življenja ...........G0
« sv Ne v Ameriko. Po resničnih dojrodty'h .................60
Mali Ijndje. Vsehnje 5» povesti
Broširano .......................75
Trdo vezsuo ............... 123
Mimo življenja. <I*sd Cankar) JO
Mrtvi Gosteč ................. 35
Materina irim ................ Ji
foselino ...................... 40
Mal» Blatei ..................
Mesija ...........'.".......... ^o
Mirko Poštenjakov;? .......... jf
Mitva grča. Povet-tl. (1 TarJaf, l^P
Marjetica .......................iff
Nafia Vas. 1 del vprhnje 14 p<>-povestL (Novsčan) —
Vezano ...................... j
BroSIrano .................... i
Nada Vas. 2. del vsebuje 9 povesti
vezano ...................... j.s«
Broširano ....................
Na Indijskih otokih .......... .50
Naseljenci .................... ^
Na Preriji ................
...................... .40
Na krvavih Poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskea polka .......... L50
• aiodna Biblioteka: Amerika hi |MjvEod dobro, dooK
najboljše ..................... .4«
B«rač ........................ .40
Boj s prirodo ................ .40
Božja kazen...................40
Babies..........................IJSO
Beatin dnevnik................70
Črtica iz življenja na kmetih .40 Grška Mitologija, 2 knjigi .. 1.80
rrneral Landan .................70
Kranjska čebelica. Poezije ... .40
Nekaj iz rusise zgodovine.....10
Nesrečniea ......................70
Rimska Mitologija ...........70
Spisi Aadrejčkoveca Jožeta, — Popotni listi, nočni prehod itd .40
V Gorskem zakotju ...........40
Za kruhom....................40
Zaroka ob pol noči.............40
Z ognjem ln mečem .......... 8.50
Narodna knjižnica:
Bilk« ••»•••••••••••aaaaoaa«	JM
BHe noči, — mali jonak	J«
Izbrani spisi Valentin Vodnika -S6 Kahinja pri kraljiei gosji Doiid .00
Malenkosti .................. JO
Moje iivljenje. (Ivan Cankar) .40
Pabcrkl In Roža ........... Jf
Obiski. (Cankar)	1JJ0
OblskL (Cankar) Trdo vezano .. L50 (N» M letnkl Dr. Janeza E. Kraka 16
'ovestiee, Kaolndranaih Tagor«,
Vsebnje 6 povesti .........4«
Petelinov Janez (Alesovec) —
Trdo vezano ................ ,70
Broširano .................. Jf
Pariški zlatar .................. .35
Posijednl Mehikanec .......... JO
"•»vesti Maks ima Gorkega.....70
Pod svobodnim solncem, 2 knjigi 2JO
Pravljice H. Majar .......... JO
Povesti slovenskemu ljudstvo v
pouk in zabavo ............. Js
•oilgalwe ...;.................. 25
Praprečanove zgodbe ............ 2'.
T>edržani PreSern in drugi svetniki v gramofonu ............ J5
Patrta. povesti is irske junaške
'lobe ...................... JO
Peter Zgaga .................. JO
Pet tednov v zrakoplova trd vez IJSe Itfec selivke. (Rabindranatb Tagorei
— l.O"
Pred nevihto ................... J5
ICazkrinkani HababurianL — Moja
preteklost .................. JO
(evolucija na Potrngalskcai..... Ja
-K Rinaldo IQnaldinl ............ JO
Robinson ........................70
Slovanska knjižnica. Zbrani spi-spiai, vsebuje 10 povesti .... M
Slovenski šaljive« .............. JO
Suneški invalid................ .50
Skozi tirno Indij« .............. JO
&pake, satire in humoreske .... JO
Sanjska knjiga .............. jM
Sanjska knjiga, velika ........ 1.00
Sanjska knjiga, nova arabska .. 2.00
Strelec ....................... jo
Strahote vojne ................ .50
Sv. Genovela ................... 40
Sosedov sin. (Jurčič)...........30
Stezosledec ..................... .30
Sisto Šesto, povest iz Abrncev .. JO
veta nač .................... ju
&M povesti: Nagla beseda; TujSe-va osceta; Gospod Grahar; List
Papirja ...................... .SO
Stric tomova koča .............. JO
Sveta Not bur ga .................35
Slovenski pisatelji: ZV. Jos. Jurčič zbrani aptaL
Vsebuje 7 povesti .......... xJM
3.	zv. Dr. Ivan Tavčar zbrani spisi. Cvetje v jeseni. Vlsofika kronika 2.00
Spilmanoie pripovedke:
I.	zv. .Varon, krčanski deček Iz Libanona .................. M
— zv. 5tarijlna otroka, povest iz ____
kavk&okik gura ............ J5
4.	zv. Praški judek ............ .25
8. zv. Tri Indijanske povesti ......30
f. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japonskega .... JO
10. z v. Z vet i sin. Povest iz zvlade Akbarja Velikega............ J5
II.	zv. Rdeča in bela vrtnica, po-«« ....................... JO
12.	zv. Korejska brata. Črtu-a iz misjonov v Koreji ............JO
13.	zv. Boj in zmaga, povest .... 30
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest la zgodovino kanadske .................... jo
5. zv. Angelj sužnjev. Brazil j povest ............................JES
16.	zv. SatokopL Povest...... JO
17.	z v. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaragno ........ JO
23. sv. Preganjanje Indijskih mls~
jonarjev .................... jt$
9. zv. Mlada mornarja. Povest JO
šaljivi Slovenec ...........
Svitanje, roman, trdo vezano
l urki pred Dunajem.......
Trenutki oddiha ...........
.00 1.00 .00 40
.10
Satiričen ro-
1'mor v Sarajevo . Kujeva Repatiea.
tnan 2 knjigi .............. IJ5
Vera. roman ...................35
Trdo vezano.................. J5
Veliki vsevedei..................l.Of
Vrtnar. Rablndmnat Tagore. trdo
vezano .........................60
Zidni dnevi nesrečnega kralja .60
Zaklad na kozjem «*trovu.....50
7^dna pravda ................ JO
Zmaj iz Rosne...................80
Zlatarievo Z^ato .............. 1.00
Za miljoni. trdo vezano...........65
Zbirka slovenskih pov-nti:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo .. J5
2.	7-v. Hudo brezdno.............35
zv. Vesele povesti............35
zv. Povesti in slike...........35
5. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ................ J5
Zabavna knjrznira:
22 7.v. Pecan in I,ambergar.......75
23. zv. Crra smrt.................75
't zv. Zločin rl .................75
"i. zv. Mož z razregano dušo____1.25
Razne povesti in zabavne knjige za mladino:
Job m mladi tab, pesmico «...	JO
Dedek Je pravil, pravljico ....	.40
Mladim srcem	J5
Narodno pripovedke, 8. svezek..	.40
'arodno vrSpove&e, 4. svesek..	JO 'ravljice in pripovadke 1. zvezek ...........
jo
JO
J5
zvezek
Slavček, zbirka soUSklh pesmi
vončekL Zbirka peami aa mladino:
trdo mano ................ LM
\'olk spokornik in druge povesti za
mladino .................... L00
Zbrani spisi za mladino:
t. zv., trdo vezano. Vsebuje 15 povesti ...................... JO
2.	zv., trdo vezano. Pripovedka ln pesmi ......................
3.	zv., trdo vezano. Vsebuj« 12 po-
4.	zv., trdo vezano. Vsebuje 8 po-
Tflrtl sssscsessssssssasssscs	JH%
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat G. zv., trdo vezano. Vsebuje 10 po-
VeStl » g 0 m 0 m •••••••SSSSSStSO	jN
metniilm knjigo a slikami: Mlada greda; pravljica ■ slikami M Pepelka; pravljica o sllksml LN Rdeča kapica; pravljica • slika-
®^ ••••*S«SSSSS#SSSSSSSSSSS
Saeguljčica; pravljica • slikami 1.00 Trnoljčlo«, pravljica s	1M
njige za sOkanloi
Mladi dfeM ................ .V«
Hike |s pravljic ............ .78
njige sa slikanje doptmle poprf na s 11 si i—d in nf rsJTIsni Mladi ametaik .....•••.••... 1 JO Otroški vrtec LN Za kratek čas lJf Zaklad za otrobi ............ ija
KupletL (Grum) — 3. Kranjske Sege ln navade .... M
<£. Učeni Mibec; Slabi časi____ JO
S. Nezadovoljne^; To sares ulit-
Waml ........................ JO
Slovenski akordi. (Adamič> __
Zbirke 22 mešanih in mofikih zborov:
a. r veze k..................i*
2.	zvezek........................
Mešani in moški zborL (Aljafl) —
1 svezek ; Domovini; Nevesti; No »veni mi; Naša zvezda ; Ujetega
ItlCa tožba; Soči..............41
zvezek: Pri zibelki; Cerkvl'ca;' Ne rc»Žlui; OJ planine; Oj s Bogom U planinski svet; Solskodomskl niiadini; Na bregu.............4§
3.	zvezek: Psa lin 118; TI veselo
ixij: Na dan; Divns noč....... .44
4 svezek: Ujetega ptiCka toiba;
Xakipi duša; Dneva nun pripelji
Jar: PH pogrebu...............44
5, zvezek: Job; V mraka; Dneva nam prpeljl £p.r: z vencem
ovenčam slavo: Triglav........ JO
'I. zvezek: Opomin k veselju; Svo-
ta noC; Stražniki; H valite Gospoda ; Občutki: G«ilc.............40
7. zvezek: Slave^ek; ZaostaliptiC; Oomorodna iskrica; Pri svartbi; Pri mrtvaškem sprevoda ; Geslo .40 S. zvezek: Ti osre^tl jo hotl (me-r«n zh.> : TI osrečit ijo hotj (mo.
zb.l : Prijatelj in senca (moflkJ zb.) ; PrIJstolJ ln senes ^mefan ; Stoj, nolnčlco stoj; KmetskI blSi ..........................40
rvez*»k : Spominčice: V*ČArnf zvon ^Irotl: Oče večni: Slovenaks zem-V?« : Zimski flsn: Večerni svon : ZdrnvlfP T.: 7d>-s!ve** TI.: Oče več-nI : Ton p Snln<v» ............ .71
Cerkvene pesmi:
Domači glasi. Cerkvene t>ermi «»
nir*3anl zbor.................. l.a
«ili>vf-usklf)	ta razne pr>
like tekom cerkvenega lets
t Foerst*»r» .................
IS Tan t n ni Ergo. (Foersreri .....00
IS Tanfum Ergo. <Premeri) .....BO
^^f«^sa In Honorem raecDlae
1 foe r ste r* '.............................<S
Ms&nr penmi za me^ao zbor
ir!atfner' ................. ,g|
^bivenska sv. maša. za meSan zbor 1 spremljavo orcel (Lahsrnar) JO
Note
za tamburice;
Slovenske narodne pesmi za tambu-
raSkl zbor ln petje. (Bajik) .. U0 Ii»m &el na planince Pod puri
ilov. nar. pesmi. (Bajuk) ____ L00
\a korenskem je fletne. (BsJuk) L00
Note za gosli:
Narodni zaklad. Zbirka drfavnlh himen lu slovenskih narodnih pesmi .7f
Note za klavir:
Ljubavno blebetanje. Polka mazurka. (Jaki) ................ j|
Ljubavno iivljenje. Valček. (Jaki) .71 Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) JO Pozdrav s Bleda. Koračnica. e=»
(Jaki) .................... n
rozdrav Iz Dolenjske. Koračnica.
(Jaki) ....................... j|
1'rlpoznanje. Polka mazurka. —.
(Jaki) .................... j|
Primorski odmevi. Fantazija, hh
'Breznik) .................. j|
Regiment po eestl gre. KoraCnl-
...........*................JI
S*čno veselje. Polka ........................J|
Zmlraj zvesta Polka ....................J|
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih
pesmi za klavir in gosli ...... 2.00
Bratje! Slovenci smo. Koračnica.
(Premrl) .................... jj
Orel. Koračnica (Jaki) ..................M
Vojažka koračnica..............................JO
Zlata Rena. Intermezzo. (Aletter)	J80 MabeL
Intermezzo. (Aletter) ....	JO
Dfjtške. Intermeezo. (Aletter) ...	JO
Adithi. Intermezzo. (Alettsrr) ...	JI
Buri pridejo. Koračnica. (Skorpin)	JI
Zemljevidi:
Združenih držav, veliki....................a*
Združenih držav, srednji ................J|
Zdrui-nlh držav. Mali ..............JJ
N«vs Evropa ..............................JI
Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas. Kentucky In
Tennessee, Oklahoma. Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po____ JR
^emljevidh
Illinois, Pennsylvania. Mkmeoa t«. Michigan, Wlscons!^ Weel
Virginia, Ohio, New York — vsaki po.........................
7*Uba stenska mapa fcvrapo .. 8.00
VaroSlom ]• priložiti denar, bodisi t gotovini, Monty Order aH poitno rnamfro po 1 ali S centa. Če pošljeta gotovino, rekomardirajte piano.
"G L, A S IN A R O D A"
(Slovenlc PubHshlrig Company)
83 Cortlandt St., New York
Ne naročajte knjig, katerOi ni ▼ eenflre.
KT)Ti?6 pošiljamo pofttnlne proste
t Molitveniki:
Duša popolna .................... L—
Marija Varhlnja:
v platno vezano ............ .70
v usnje vezano ............ U0
1 Rajski glasovi:
v platno vezano ............ .70
v usnje vezano	... IJO
v fino usnje vezano ........ 1.00
v usnje vezano.............1J0
Skrbi za dušo:
v platno vezano............M
v usnje vezauo..............1.65
v fino usnje vezano ........ UO
Sveta Ura:
fino v platno vezano, z debelimi črkami ................ 1.0©
v usnje vezano ............ 1.60
v najfinejše usnje vezano .. 1.80
ANGLEŠKI MOTJTVENIKI: (ZA MLADINO.)
Child * Prayerbook:
v liarvaste platnice vezano .30 Child's Prayerbook:
v belo kost vezano ........ 1.10
Key of Heaven:
v usnje vezano .............70
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano .. 1.80 (ZA ODRASLE.) Key of Heaven:
v fino usnje vezano ........ U0
Catholic Pocket "Manual:
v fino usnje vezano ........ 1.30
Ave .Maria:
v fino usnje vezano ........ 1.40
Poučne knjige:
Abecednik slovenski:
broširan ............................30
trdo vezan.................. JO
Augfo&ko-slovenski slovar
< lir. Kern) ................ 5.00
IngetjSKa služba all nana kako
naj se k sv. maši streže____ JO j
luniuči živinozdravnil .......... 1.25
Dva sestavljena plesa: Cetvorka in
beseda spisano in narisano.......35 i
<ovedoreja.....................75 '
'Ugoslavija. Zemljepisni pregled L25 J i iiubiOna knjiga ali hitri računar
za trgovce z lesom.......... 1.00 •
Knjiga o lepem vedenju.
Trdo Rezano .............. 1.00
Kako se postane ameriški	'
državljan ...................15 1
Knjifcft o dostojnem vedenju .. JO
Kako postanemo stari .......... .40
Katekizem (veliki) ............ .40
, »ilekarstvo s črticami za živinorejo ................... . .71 '
Nemške. *ngiešld tolmač ........ .00
I Največji spisovnik ljubavnih piwsm JO Nemščina brez učitelja
1- del .................... JI j
2. d^i •••••••• •• Isssesssssso JH% *
Pravila za oliko ................ .65 1
' I'erotuinar	1
1.	letnik .................. JO
2.	letnik ...................M
E letnik .................. JO
"Vaklični računar ............ .70
Ročni slov.-angl. in angL-sIov.
slovar ...................... .70
Slovi nsko-angleška slovnica,
s slovarjem, trdo vezana......LSI
Sveto pismo stare in nove zavese, I
vsebuje 1040 strani............ S.M
Splošno knjigovodstvo. 1 ln 2 del $2JO blovensko-italjanski in Italj.-slor.
slovar ....................... LOI
[Srbska začetnica za Slovence.....40
'loveusko-nemški in nemško-sloven-
skl slovar................... JO !
Slovenska Narodna twiaHiw^ .... l.—
'Spretna kuharica ................1.25
Spretna kuharica, trdo vezano l..r>0
Slovenska kuharica ............ 7.00
(rmni čebelar .................. 1J0
ošilna knjižica .............. JO
Veliki slovenski spisovnlk raznih
raznih pisem, trdo vezano 1J0 ,
Veliki vsevedež ................ 1.00
Zbirka domačih 7dravil kakor jih
rabi slov. narod ...........75
; 'zodbe sv. pisma .............. Jo
Zgodovina Srbov. Hrvatov ln Slovencev
1.	zvezek ..................
2.	zvezek ................ JS ,
Razne povesti in ! romani:
i
Amerika in Amerikanci, trd. ves. 4.00
Andrej Hofer ................ JO
k-neška vedeževalka .......... -35 ]
Del^rajskl Biser ............ J5 I
Porke in pore^iostl ........... .40
teli rojaki, trdo vezano ........ 1.00 1
toy, roman, trdo vezano...... .75 I
j Božja pet na Šmarno Gora..... J9 1
Balkanska Turška vojska......
Čarovnica starega grada........ .25
Cvetke ......................
'iganova osveta .............. -S5
sai Jo zlata .................. JO
I »O* j z orožjem ................JO
Dve sliki — Njiva, Starka —
<Meško) ....................................JO
Dolga roka ....................................JO
Devica Orleanska............................JO
, lom In svei. Letnik 1908 ________C.00
Duhovni Boj ...................JO
Flžzabeta ........................................J5
1 ''ran Baron Trak ........................J5
i Razglednice:
I Zabavne. Različne, ducat........ .25
»i-w Vorške. Različne, ducat .. JS Velikonočne, božične In novoletne
ducat ...........................Jt&
Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40
Posamezne po .............. .05
Narodna noša, ducat...........46
posamezne po ............ .05
Planinski pozdravi, ducat.......46
posamezne po............ .65
Panorama mesta New York.....IS
Prerokovalne karte	1.00
Igre:
talina Solz. 3 enodejanke: Dr«
svetova, dediščina, trpini ____ L90
dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih JO <audeamus. Komedija v 4 dejanji* ........................ J5
Martin Krpan. Drama v petih de-
Janjib ........................ JO
TončKove itaoje na Miklaviev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjib ...................60
Zbirka ljubkih Iger.
snopič. Kmet Herod, Vedeževalka, Župan, Sardamski,
nad petelinom in Ices ........ jk1
. snopič. Mlin pod zemljo. Sv.
Neža, Sanjo ................ JO
. in 8. snopič. Sinovo maščevanja, Za letovišče. Občmsk tepček. Dve materi, Neža s Uleda, Naj-
.................. .M
. snopič. Na Betlehcmskem poljanah, Kazen ne Izostane, Očetova kletev, Cašica kave ____ J9
1.	snopič. Večna mladost in lepo
ta, Repuštev. Preperljiva soseda 29
2.	snopič Izgubljen sin, V Ječi. patitlrlcl in kralji, Ljudmila. _
Pianšarica .................. ?*
*	snopič Ves talka, Smrt Marije Hevice, Marijin otrok ...... 8*
4. tmopič Junašk* deklica. Sv.
Boštjan, Materin blagoslov .. .80 C. snopič Turki pred Donajem
Fabjola ln Neža ........ s«
7. snopič. Dlmež, strah kranj&ko dežele; Oh ta Polona, Prisiljen stan Je zaničevan .......... g*
*	ln 13 snopič Pijavka Skrl»^» raklad, ReSitelj, Kmet avto mat; Dekla B<-žJa; Junašk« Dlejke .................... ^
•> nnnpič Sv. .lust; ijubezej Ma -Ulnega otroka ............. s«
Pesmi in poezije:
Godec; poleg narodnih pravljic o Vrbskem jezeru. (A. Funtek)
Trdo vezano ...................
MoJe obzorje. En«. G an gel. Poezije
Trdo vezano ................ jjgj
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi .....................
ialade in rumanee. (A. Aškerc)"
Trdo vezauo ................ jy
Broširano ................mK
, _.	.................. .75
esmi, (S!mon Jenko) ...........
Pesmi Ivan Z o rman a.
Originalne slovenske pesmi In prevodi znanih slo venskih pesmi v angleščini....................
'oezlje. (Simon Gregorčič) —<
trdo vezano .................. lM
Helica. Pesmi za mladost.....|f
lovenska Narodna lirika. Poealje Sto ugank. (Oton Zupančič) —
..................... JI
Pesmi z notami:
Ameriška slovenska lira _ Koncertne j »esmi za moške in mešane zbore........... t
„ ,, _ .......................
Gorski odsevi. (Laharnar.) Zblr-ka moških zborov ln Čvetero
tperov. L zvezek ...............
2.^ezek ......................
Narodne vojaške. (Ferjančič) ... Jo
Narodne pesmi (Marolt) ....... jm
Naši himni; Lepa naša domovina;
Bože pravde. (Marolt) ........ jj
Narodne pesmi Žirovnik
J* m......................... JO
2. zv..........................9n
O „	.......................
3- ..........................20
Narodne himne ln domorodne
P«®* Marolt ................ 90
Pesmarica Glazbene Matice, za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših pesmi z notami ____3.00
Pomladanski odmevi. Pesmi aa so. ran, alt In bas
1. zvezek ......................45
^ zvezek ... ...................
Ptaninke. (Laharnar.) Pesmi za spran, alt. tenor ln bas:
L zvezek ..................... jft
2- zvezek ..................... .40
Vojaške narodne pesmi. (Kosi) .. JO Orlovske himne. (Vodoplvee) ... 1J0 Lira, srednoSoIska pesmarica:
L svezek .................... L20
Z. zvezek .................... 1.20
Priložnostne pesmi za Izven cerkvene in druSčvene slavnosti — ......
(13 mešanih In 3 moftkl zbori) L10 Nočne pesndL (Adamiči	LSI
Zagonetno, toda resinčno.
Na poti v pogubo
i.
Sofija je bila nadvse srečna, ko je končno dobila pismo od svoje tete v Actonville, X. Y. I>neve in dneve je presedela pri oknu svoje majhne, zaduhle sobe ter zrla i oeini brez bleska na rdečkaste atrrhe sosednih tenement hiš, p« katerih je razbijal sedaj dež, prihajajoč iz temnosivih oblakov. |
Kako strašno dolgočasni in brez upni so bili vsi ti dnevi! Ko je prišla Sofija pred dvema mesecema v to deželo, v kateri leži denar kar po cestah naokrog, — kot so' prii>ovedovali v njeni domači vabi, je bila prepričana, da bo mt* goce lahko ostala popolnoma samostojna in da ji ne bo treba zapustiti New Yorka. iScdaj pa je že izdala ono malo denarja, katerega je bila prinesla seboj, in kei
je prišla z dežele in ker si ni zna-
. I
la pomagati in ker končno tudi ni razumela deželnega jezika, ni vedela, kaj naj stori, da dobi službo, kot so jo dobile vse ostale deklice, ki so prišle ž njo vred v deželo, brez najmanjših težkoč. — Nato pa je sklenila pisati svoji teti v Actonville, kajti ta teta ji je pisala že domov v Evropo ter ji rekla, da ji bo lahko ob vsakem času preskrbela dobro službo.
Tresoča se od razburjenja je raztrgala Sofija kuverto ter pre-čitala pismo, ki ji ga je pisala teta. Da, ona ima službo za njo. pri neki Mrs. Herbert. Pride naj takoj. Jlifro je pospravila Sofija tiro je stvari.
Naslednjega jutra se je prebudila v čisti, prijazni in solnčni sobi v hišici svoje tete v Actonville. Pogledala je skozi okno ter videla obrise gora, modno nebo ter je globoko vdihnila vase sveži zrak-^ajutrek ji je teknil kot že dolgo ne.
—	Hakorhitro boš gotova, greva k Mrs. Herbert, — ji je rekla teta.
-—Ali zna Mrs. Herbert naš jezik? — je vprašala Sofija boječe.
—	Da, a naučiti se boš morala angleški, kajti nato boš lahko zaslužila več denarja. Moja Jerica dela pri neki družini v New Yorku ter zasluži po sedemdeset dolarjev na mesec.
V istem trenutku je sklenila Sofija naučiti se angleški ter se nato vrniti v New York, kjer bo zaslužila dosti denarja.
* »
Sofija je težko delala kot sobarica t«-r s-trcžnic.a v vili Mrs. Herbert, a po preteku šestih mesecev je že razumela angleški ter se tudi znala zmeniti.
Nekega prostega dne je prišla vsa razburjena k teti. V telovadnici kraja se bo vršil ples in kuharica pri Mrs. Herbert ji je dala vstopnico. Sofija je komaj pričakala večera, ko se je moral vršiti ple*. Napravila si je novo obleko ter je bila nad vse srečna, ko ji je teta podarila cenene binere.
Te veselice ne bo pozabila Sofija. dokler bo ostala živa. Pomen jala je namreč korenit preobrat v njenem življenju. Dost' je plesala ter bila predstavljena neki Mrs. Vogel, ki je bila zelo prijazna ter se navidez zelo zanimala zanjo- Sofija ji je pripovedovala o sebi, kako dolgo je v A-njeriki, za koga dela. koliko zasluži in Mrs. Vogel je bila navidez strašno presenečena, ko je izvedela, da dobiva Sofija le po trideset dolarjev na meneč. Sofija pa je bila takrat vsa ponosna na svojo plačo, a ko jo je Mrs. Vogel vpra-iala: — Ali je to vse? — se je čutila osramočeno.
—	Vaša madama pa vam daje aeveda vse svoje lepe obleke, potem ko jih je nosila enkrat ali dvakrat? — je vprašala Mrs. Vo-
fcal.
Mrs. Herbert mi ni dala še nikdar ničesar, — je odvrnila Sofija 3
—	Takrat niste znali angleški ter niste vedeli, kako preskrbeti si dobro službo. Sedaj pa je stvar drugačna in jsz vam hočem po mafftti.
—	Ali res T — je vzkliknila Sofija, vsa vesela.
—	Gotovo. Moj brat ali jaz lahko to storiva. Ko se vrnem v mesto, bom vzela to stvar v roko.
Dnevi po tej veselici so se zdeli Sofiji neizmerno dolgi. Naen krat je postala nezadovoljna s svojo usodo. Končno pa je dobila pismo iz New Yorka, — od Mrs. Vogel. Ta ji je sporočila, da je našla zanjo službo kot sobarica pri neki bogati družini, po imenu Collier- Sporočila jI je. naj pride takoj v New York.
Se i-tega večera je odpovedala Sofija Mrs. Herbert službo, in nekaj dni pozneje je zapustila svr> jo službo v Actonville, v velike žalost tete. kateri se je med tem že zelo priljubila.
Na Grand Central postaji v New Yorku jo je čakala Mrs. Vogel in odbijali sta se s poulično železnico v precej revno izgledajoči mestni del. Mrs. Vogel jo je po vedla v priprosto, a čedno stanovanje v drugem nadstropju neke najemninske kasarne ter jo pozvala. naj se napravi udobno. — Nato pa je pogrnila mizo s pravim platnenim prtom ter lepim srebrom, katerega je Sofija strastno občudovala.
—	Moj brat jc juvelir. — je izjavila Mrs. Vogel. — Če lahko kupi poceni kaj lepega, kot na primer to srebrno opremo, jo pri nese domov, a drugače se peča t glavnem s prodajo dragocenih kamnov.
—Ali vam je on dal vse one lepe prstane? — je vprašala Sofi ja.
Mrs. Vogel je vrgla nanjo nagel pogled. — Da, — je rekla, — pogosto mi da take stvari, in če boš pridna deklica ter storila, kar ti bom rekla, boš tudi lahko nosila rake stvari.
Se predno je mogla Sofija vpra-iati, kaj misli s tem. je nekdo po trkal na vrata in Mrs. Vogel je spustila v sobo mlado deklico. k: je nosila dva očividno precej težka kovčega.
—	Tako kmalu nazaj, Berta ?
—	je rekla Mrs. Vogel. — Bila je prava otroška igra. — je odvrnila vprašana ter se zasmejala. — Madama me je pustila ves dan samo in vsled tega sem enostavno vse pobrala ter izginila. Imam tu kaj par finih stvari. . . Prenehala je sredi stavka, kajti zapazila je Sofijo.
—	Mlada prijateljica z dežele.
—	jo je predstavila Mrs. Vogel.
—	Upam, da bo kmalu v naši družbi.
—	Ampak za enkrat še ne. — je rekla Berta. — Pojdem rajša s temi stvarmi v sosedno sobo, — kjer bom počakala na bosa.
Kmalu nato je prišel v stanovanje neki moški.
—	Moj brat, — je rekla Mrs. Vogel proti Sofiji. — Henrv, to je mlada deklica, katero sem dobila z dežele.
Moški si je ostro ogledal Sofijo.
—	Upam, da bo vredna truda,
—	je rekel. — Izgleda mirna in krotka.
Sofija je zardela, ko ji je podal roko ter jo pri tem čudno pogledal.
Nato je odšel v stransko sobo, v kateri je čakala Berta. Sofija je čula živahno prerekanje, a ni mogla razumeti, kaj se je govorilo. Končno je prišla iz sobe Berta. očividno razkačena ter zapustila stanovanje, ne da bi rekla kako nadaljno besedo.
—	Preveč hoče imeti, — je rekel brat Mrs. Vogel. — Mora pa ostati, kajti predaleč je že šla ter ne more več nazaj. Tudi bi bilo škoda, če bi jo izgubili. Hitra je in previdna.
Sofija je bila vesela, ko je bila večerja končana ter je lahko šla spat. Zjutraj naslednjega dne ji je rekla Mrs. Vogel, da bo šla ž njo k Mrs. Collier, ker je sprejela tam službo kuharice. Sofija je bila zelo presenečena, kajti mislila je, da Mrs. Vogel ni treba delati. — Ta pa je izjavila, da je sprejela službo le rad i tega, da ji pomaga
ter da jo lahko pouči. Sofija ji je' bila odkrito hvaležna za to.
Že istega popoldne je delala v elegantnem stanovanju Mrs. Collier v bližini Riverside Drive- — Potekel je mesec dni in šlo je vse' gladko. Svo^e proste večere je preživela Sofija na domu Mrs. Vogel.
Nekega dne pa ji je izjavila slednja, da ne bo več delala pri Mrs,. Collier in da se hoee počiti.
—	Tudi jaz bi rada to, — je menila Sofija.
—	Zakaj pa ne ? — jo je vprašala Mrs. Vogel.
—	Zaslužiti si moram vsakdan j. kruh, — je odvrnila Sofija. — Jaz nimam brata, ki bi skrbel za me.
Mrs. Vogel se je zasmejala.
—	Jaz ti pokažem, na kak na« "•in. — je rekla. — Vzemi si mesec dni počitnic, stanovala boš lahko pri meni in če bo« pametna tet storila, kar ti bom rekla, bo stvar lahka. Lahko ti kmalu preskrbim novo službo.
Se istega večera je odpovedala Sofija pri Mrs. Collier.
Sofija je stanovala pri Mrs. Vogel in njenemu bratu, a v nekem drugem stanovanju, ki se je nahajalo v boljši okolici ter bilo elegantno opremljeno- Ceneje stanovanje je služilo le v trgovske svr-he, ji je pripovedovala Mrs. Vogel. in kmalu naj bi spoznala. — kakšne so bile te trgovske svrhe.
Sofija je vedno bolj prihajala ood očarujoči vpliv brata Mrs. Vogel. Nekega dne je zapazila, da nosi Mrs. Vogel prstan, katerega je videla poprej na omarici Mrs. ■'oilier ter ji to tudi povedala. — Mrs. Vogel se je smejala ter rek-'a, da ima Mrs. Collier toliko prstanov, da bo komaj kedaj pogrešala tega. Sofija je prišla polagoma do prepričanja, dt>. n. *ako zelo krjvieno vzeti komu kaj, če i-ma vsega v izobilici, in ko je brat Mrs. Vogel govoril ž njo glede te-
. ;e mislila, da ni le malo krivično, temveč da je tudi velik u-žitek prekaniti ljudi na tak način.
Kmalu nato je bila sama v stanovanju, ko je prišel noter brat Mrs. Vogel ter ji položil roko o-krog pasu. Stresla se je vspričo objema tega moža.
—	Imam službo zate. Sofija, — ii je rekel ter jo stisnil k sebi. — Treba ti je ostati tam le par dni, če si pametna, in prineseš mi lahko, kar boš tam našla.
—	Jaz naj vzamem stvari dame? — je vprašala presenečena.
—	Zakaj pa ne?
—	Tega ne morem-
—	Če si taka norica, potem ne govoriva več o tem, — je rekel moški ter vstal. Pri tem jo je za-ničljivo meril.
Sofija je pričela jokati. — Ne V>d;te hudi. Hočem storiti, kar hočete.
—	Dobro, dete, to ni prav nič težko. Druge deklice so storile to« a nobena še ni bila tako sladka kot je moja Sofija.
Nato ji je dal podrobna navodila. Z referencami, katere bo dobila od Mrs. Vogel, naj stopi v službo pod imenom Mary Veran-ski ter naj vzame prvega dne, ko bo sama, vse dragocenosti ter jih prinese k njemu. Če le mogoče dosti nakita ter dragih kamenov. — Te stvari pa naj prinese v drugo stanovanje.
Naslednjega dne je že delala na domu neke Mrs. Henry Burman, in že teden pozneje je prišla njuna prilika, da je zakonski par odpotoval. Sofija je pobrala ves nakit, ki ga je mogla najti ter druge dragocene stvari. Vse je spravila v dva velika kovčega ter po« hitela v stanovanje Mrs. Vogel v dolenjem delu mesta. Vedela je. da je napravila dober plen na svojem prvem roparskem pohodu in ko jo je brat Mrs. Vogel poljubil ter ji rekel, da je izvrstna mala deklica, je domnevala, da je dobro plačana za vse-
Pet dni pozneje je nastopila novo službo in že tri dni za tem je izvršila drugi rop. Kot nagrado ji je kupila Mrs. Vogel novo obleko.
Sofiji je ugajalo to novo življenje. Bilo je skrajno razburljivo in domnevala je, da je popolnoma varna pod okriljem Mrs. Vogel in njenega brata.
To je pred zgodovina celega slučaja, s katerim se je pežal zava-
rovalni department proti vlomu ene največjih zavarovalnih družb. Eden najvišjih uradnikov zavarovalne družbe je nato na naslednji način obrazložil celo zadevo. . .
. . . Nekega jutra me je poklical k sebi naš generalni ravnatelj. Našel sem ga v resnem razgovoru z nekim razburjenim moškim, katerega mi je predstavil kot Mr. Goetza. Ta je pripovedoval, da je bil oropan od neke služkinje. — Njegova žena je s pomočjo oglasa vzela v službo deklico, ki se je predstavila kot Hilda Meyer ter imela navidez dobre reference. — 'ar dni pozneje je šel Mr- Goetz kot ponavadi v urad. in kmalu nato je odšla tudi Mrs. Goetz ter rekla Hildi, da se ne bo vrnila do sedme ure zvečer, da pa pričakuje, da bo do takrat večerja pripravljena. Mrs. Goetz je šla po svojega moža v urad. in ko sta se zvečer skupaj vrnila, je izginila Hilda in hiša je bila izropana od vrha do tal. Ukradenega je bilo nakita v vrednosti nekakih deset tisoč dolarjev.
V zadnjih petih ali šestih me-ecih so bili prijavljeni tudi drugim zavarovalnim družbam slič-ni slučaji in dobil sem vtis. da je vse te rope izvršila enainista oseba ali enainista skupina ljudi. — Pričel sem poizvedovati pri drugih družbah ter pronašel. da jih je imelo pet med njimi povsem slične slučaje- V enem teli sučajev e je gospodinja vrnila, ko sta -avno kuharica in sobarica spravljali skupaj njene stvari. Kuharica je takoj pobila gospodinjo na tla s kladivom, jo zvezala s pomoč jo sobarice in nato sta obe nemo teno izropali eelo stanovanje.
Preiskovalni oradniki drugih zavarovalnih družb niso mogli ničesar dognati ter so le sporočili, da so lopovi odšli brez vsakega sledu. To pa mi ni hotelo v gla vo, kajti vedel sem, da zapusti tudi najbolj prebrisan lopov za seboj sled.
Napotil sem se torej v stanovanje Goetza ter preLskal skrbno sobo, v kateri je stanovala Hilda Meyer. Tam nisem našel ničesar drugega kot napol izpraznjeno steklenico z zobnim praškom tet star ročni kovčeg. v katerem je ležala etiketa, na katero je markiral fabrikant neke izdelovalnice bluz svojo ceno.
Zobni prašek je bil take vrste, kot je je najti le še malo v frgovi-ni in telefoniral sem tekom naslednje ure številnim lekarnam, dokler nisem zasledil na gorenjem Broadwayu neke lekarne, ki je i-mela v zalogi te vrste prašek. —-Takoj sem pohitel tja ter našel prodajalca, ki se je spomnil, da je prodal steklenico tega zobnega praška neki mladi nemški deklici. Mislil je, da stanuje nekje v bližini, ker jo je večkrat videl priti mimo lekarne. Opisal je njeno zunanjost in ta opis se je strinjal z opisom, katerega je podal Mr. Goetz o Hrldi Mever.
Nato sem obiskal različne prodajalne v okolici ter končno našel neko, koje lastnik je spoznal etiketo na bluzi kot spadajočo k skupini bluz, katere je moral prodati x svojo izgubo- Prodajalka se je spomnila, da je prodala bluzo neki majhni okrogli deklici, in tudi v tem slučaju se je strinjal opis. — Prodajalka pa je dostavila, da je prišla deklica v prodajalno z neko žensko, katero je imenovala deklina Vogel, dočim je ta ženska nagovarjala deklico kot Sofijo.
Nekemu svojemu pomočniku sem dal nato nalog, naj poizve v okolici za neko Mrs. Vogel ter mlado deklico po imenu Sofija ali Hilda. Še istega večera se mi je sporočilo, da stanujeta dve tak* ženski v poSteni. precej elegantni hiši v gornjem delu mesta in da uživata v okolici dober sloves, čeprav ne ve nihče ničesar natančnejšega o njih. Družina obstoja iz Mrs. Vogel, nekega moškega, katerega smatrajo nekateri za brata, drugi za moža prve, in Sofije, ki stanuje vedno po par dni pri obeh. Malo obiskovalcev imajo in včasih so odsotni po več dni. Opis Sofije je bil isti kot Hilde Meyer, in nisem niti bil posebno presenečen, ko sem ugotovil, da soglaaa opis Mrs. Vogel z opisom kuharice, ki je napadla svojo delodajalko.
(Konec prihodnjič).
Izpred sodišča.
nicr* res lahko hvaležni. Nizka cena ji bo gotovo odprla pot v sleherno slovettsko hišo.
Ivan Albreht: Andrej Ternovc.
Xat'Vnila in založila Zvezna tiskarna in knjigama v Ljubljani. Relijefna karikatura i/, minulosti. Splošna knjižnica ^t. 19. Ljubljana 11)23. Strani 55. <..'«na broš G Din. vez 11 Din.
Kdor bo pričakoval v Andreju Teraoveii do vinsko povest, b'» knjigo ra/.očara n odlcžU in se jezil na avtorja, ker ni izpolnil nje-g-cv.Ih prifakovanj. Naj se ne jezi prenagle. Andrej Ternovc noče biti z<r, d•.»vinska povest, temveč amo karikatura, persiflaoa tiste vrste naše liteiaturc. ki nastaja kot d.šjvno kadilo temu ali onemu. V Andreju Temoveu je vse karikirano: milje. slo«:. li«rure. vendar je snov zanimiva in do->U|vna vsakemu bralcu.
Oprema je ist i kakor'pri ostalih zve/kih "Spl<šne knjižnice*', cena pa zelo nizka.
ITALIJANSKE HARMONIKE.
M i izdelujemo in importlrumo razne prvovrstne ročno napravljene ITALIJANSKE
Nevarna luč	j
Vee posestnikov iz Iške vasi je .■btožilo posestnika Frana NučičaJ da hodi na večer okrog skednja •i prižgano petrolejko bi s tem Or g rež a i.vojo in sosednje hiše. Kot priča je bil klican na sodišče tudi Mirni Ivo v hlapce Janez, ki je eelo piv i k* dni kom očital ♦ btuženeu, j da bo enkrat "zagvasno" wkoeil j ' ' rdeč petelin " iz NueiČeve .^tnehe' tudi na hišo njegovega gosspodar-ja. Za enkrat je sodišče Xuči;rti sa-rno posvarilo, naj ne sveti več s petrolejko okrog hiše, če pa se to še kdaj pripeti, bo Janezova beseda ji red sodnijo več zalegla.
Specijalist za vozove.
Jakob Lipot.nlk, i>91et-ni delavec brez stalnega bivališča, je nepoboljšljiv dolguprstnež. Kaznovan je že dvanajstkrat radi tatvine in ravno tolikokrat radi raznih ljutij Tekom letošnjega dopusta, ara je dobil po prestani kazni iz ječe. se je spravil na vozove, ki jih je pokradel pri šestih različni h Brankah celjskega okraja ter jih prodajal naprej. Enkrat so mu po trudapolnem delu zadišale tudi kokeši. Obdolženec je večino dejanj priznal, samo pri kokoših trdi. da so bile samo štiri, dočim jih je okradeni stranki zmanjkalo sedem. Verjetnejše pa je smatralo si d išče. da se jc spravil na kure vlen in isti dihur in je obsodilo Li-potnika na S mesecev težke ječe.
Žrtev obrekovanja.
Tz Škofje Iv»ke poročajo: Dne il. marca se je na nekem shodu
gostilni Jurija Gosarja v Stari Loki med drugimi klerikalnimi azgrajači posebne odlikoval Orel Franc Hafner, p< vznika s.'n v -tari I .-»ki št. G2. ki je kandidata ^aini -:to.ine kmetijske stranke ned ii jogo vim govorom nahrulil ' besedami: 'Avstrijski konfi-lcnt!"' Na izrecni poziv je Hafner v jo obdolžitev p'nov 11. Kandi-lat Ažtnan je vložil proti Hafner-u tožbo radi žalenja ča.<i. Haf-ler se je zagovarjal, da sploh ni n očital Ažmanu konfidesitstva. n p.tk nekdo drugi. Kljub temu >a je na topil za svojo obdolž tev dokaz resn;ce, vsled česar je bila
j prva razprava prelo-žena. Zastiše-j ( vale so se priče in rekvirirali raz-Ini spis:, toda to vse mu ni poiua-1 sralo. Pri razpravi dne 19. novembra je dobil za svojo obdo&itev
zasluženo kazen teden dni zapora. Plačati bo moral tudi vse stroške: kazenskega postopanja. Zaslužene j kazni pa nipCa prejela lista "Sl i-1-j vene; * in. ' Domoljub ki ju va- ' ' ni je imuniteta ncvlancev Slovenske ljudske stranke (klerikalne).
I
Nage oblačiti!
Po teh besedah svetega katekiz-(ina se jc ravnal 33!etni delavec j Ivan Pečovnik. ki je iskal to delo
I	usmiljenja pri pocestnici Ani liož-j v Št. Pavlu pri .Preboldu ter ji
p kradel a- noči 24. oktobra skoraj v.-,;, mr^ko, žensko in otroško obleko Že šestkrat kaznovan, bi KH svojo šestletno kazen še služil naprej. a k o tudi njnga ne bi bila dne C. septembra presenetila amnestija (il, priliki rojstva prestolona-: 1 b-klika). Okrožno sodišče v Celju ga je postavilo zopet za fj ine-'eeev na varno, na dolgu pa hna "e tudi amnestirano kazen, ki je
zapadla vsled novega zločina.
i _____
j ,
Književnost. j
II	" "
! Cvetko G-olar: Poletno klasje, j Izbrane ipe*mL Splošna knjižnica š-t. 4. V Ljubljani lO^J. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. 184 strani. Cena bros. . 20 Din, vez. 2G Din. ! "Sph/sna knjižnica" je po dveh ; zvezkih pripovedne vsebine in i tretjem — ljudsko igro — izdala v četrtem zvezku izbrane pesmi . enega izmed najprttjubljenejših prvuikov. Cvetka Golarja. Naj , :rdo misli kakorkoli, ono je gotovo: Golar je pc«nik in zasluži, da . pride tja. kamra- spada: v svoj na-,(rrd. Njegova nežna intimna lirika, .j ki ne pozna nobenega izumetniče-. jnja, je tako pristna, da bo gotovo j drr-topna vsakemu Slovencu, ki i sploh zna brati. Slikanje prirode, naš. ga kmetiškega življenja itd., LI to vse je pri Golarju odeto .s ta-. jkim ljubkim čarom, da ne more J mimo čitatelja brez odmevov, j Za to knjigo, ki je tudi lepo opremljena in tiskana na izvrstnem papirju, smo ''Splošni kniiž-
HARMONIKE, naJholj-Sp na svetu. Desft let garantirane. Nače cene so nižje kot drugih izdelovalcev. Hrezplačen pouk v igranju kupcem. 1'iSite po BRES5I»L.Af"NI cenik. RUATTA SERENELLI & CO. 817 Bule Island Ave. Dept. 43. Chicago. 111.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo sa dovolj^;, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 8 tem boste ustregli vsem
Uprava 41 Glas Naroda"
IZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH,
v Jugoslaviji —
se more Izplačati dolarje le potnikom ▼ Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista In oe veC kot protivrednost od 3.00U. — frankov, to Je prl-bliJLao $200.— ca enega potnika.
V iločaju, da naslovljenec ca 1» plačilo dolarjev nebi mogel predlo-*ltl potrjenega potnega lista, dobi j>ošiljat?lJ lahko dolarje nazaj ali onm pa oa novo naroČi Izplačati nakazani znesek ▼ dinarjih.
Nadalje ae nam zdi nmeatno pripomniti. da nikakor ne moremo priporočati pošiljati Čeke v JogoalaTito.
SploSno mnenje vlada, da ae ftM, ki m glasa na dolarje, tudi t dolarjih Izpit Cajo. kar pa ni res. ker, kot Se zgoraj omenjeno. Je ▼ Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje.
Tudi pofiiljajo mnogi navadne amerlfike čeke v domovino. Ti pa nikakor nleo pripravni za ljudi na ležeU, ker »o banke oddaljene in Izplačajo take čeke v dinarjih fiele potem, ko dobe iz Amerike potrdilo, da ao Jim bili odobreni.
Onim, ki stanujejo na deSell ln ne potujejo v Ameriko, Je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinar jib, kateri m Jim izplačajo na zadnji poflt* jrea neprillk.
Tudi aa nabavo potnega llata (poea) je najprtpravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni Uat ni potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik - dvigniti dolarjev Strofike za razne listine ln potni Uat ae pa lahko plača tudi ■ dinarji
V Italiji in —
ostmi Jn —
so veljavne povsem druga tee odredbe ter lahko Izplačamo dolarja vsakem ar do poljubnega zneska, de Je pa namenjen denar to za potovanje; Je na nakaznici označiti vidno: Izplavati la, ako naslovnik potuje.
Valed narašČuJoOh etroikov amo <e morali odlofitl prev rediti pristojbino za dotaraka Izplačila kakor iledl: Za Izplačila do «20. računamo po 7B center; od 928. naprej po 1%, to Je po t mu od vsakega dolarja.
faM! InMM TMttftftM '
Italiji** " " *** W ,ae<,e3eVUI ^
PRANK SAKSER STATE BANE «2 Cartln* SL, NewTaAGlj
KCJAKI, NAROČAJTE SE NA SLOVENSKI DNEVNIK V 'GLAS NAHODA', NAJVEČJI ZDRUŽENIH DRŽAVAH

ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni
Kako sem se jas likal Spisal Jakob Alešovec.
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo.
3-. 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec.
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani,	jg
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika ▼ krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakrSno je. * Knjiga vnebuje 157 atrani,
Juan Miseria. Spisal P. L. Čeloma.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani,	gg
Ne ▼ Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebuje 239 strani,	.89
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani,	y
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter ae zlasti odlikuje po
Uro in resnično slikanih domačih značajih. _
Vsebuje 281 strani,	j|
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz.
Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 atrani,	.41
tadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa.
Zgodovinska povest Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, nadalje kmet Elija Gregorič in dragi kmečld junaki borili zoper prevzetne graičake in jnna-iko umirali mučeniške smrti
Vsebuje 878 strani,	f«
POtTNINA PROSTA
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt SU New York
OLA S NARODA, 21. DET. 1923
it
Orijentalski humor.
MARIJINA POVEST |
Spisal JEAH RAMEAU.	S
-- 8
5	Za "Glas Naroda" priredil J. T.	^
(Nadaljevanje. )
Dobro. Prosim, prinesite mi jo v nedeljo. Plačal vam bom vse —- obresti in pogojeno svoto.
—	No, tako >t* pa tudi ne mudi — je rekel oderuh.
~ Meni s«- pa salauicnsko mudi. Torej v nedeljo. Zbogom, go spoil IMijra.s Nekaj vam pa rečem: nikdar več ne posodite mojemu hinu niti beliča. To je v.se, kar bom plačal. Ničesar več.
—	<;osj>. .] Kni>kal, rs i i .ste morda pozabili, da je vaš sin že pol nolftfti f
Kaj rue lirika. Po starosti je polnoleten, po Sjameti pa ni l^hofrom	Pelijcas. Pozdravljeni!
l'ar dni ] ozneje je prišel h rods r ter zahteval sedemsto fran kov, kat«-rc je baje pogodil Ciprijajni.
Kmalu zat« m -e je izjavil reki hotelir iz BLarritza ter mu po viilal, <la i je pri njem izposodil Ciprijan tisoč frankov in oblju bil plačati dne 1. oktobra.
Tudi dva hot* lirja i/ Bordo sta se oglasila- Vsakemu je-bil dol ian po dva ti>oe frankov.
Ko j»- vaiki /upnik vse to dišal, j«- tudi on presenetil starega Itru-kala z novico, da si je hotel Ciprijan pri njem izposoditi denar >•■-v« la l»rez u>peha, kajti župn k je 1 • 11 predobra duša, da bi spravljal očeta Brusksla v zadrego. Pri tej priliki je omenil, da je tud drugod prosti za denar.
Saj vem, -aj vem — je vzdihova stari Bruskal. — K mojemr najvei'jeaoo sovražniku IVligasu je šel.
Ne ,amo k temu, se h komu drugemu — je priznal župnik Ni si« er imenoval imena, opozoril je pa starca, naj bo skrajxu previden.
Ta izjava ga je izredno prt .^netila. Torej je njegov Ciprijan njegov prvorojenec že vsakomur dolžan? Oh. ta sramota!
Iz hiše >i skoraj ni več upal. Vsakega človeka je smatral za up nika svojega sina.
Pr«tl vsakim človekom je pogledal v tla. Kadarkoli se mu j« k io bližal, si je mislil: — Aha. ta je t\xli eden onih.
Prihajala .so pisma in opomini. Vsak dan jih je bilo več. In najbolj žalostno je bilo to, ker so jih pošiljali skoraj sami Bruskalovi sovražniki.
—	Ti prokleto seme eiprijansko. Nazadnje res že ne bo v Franciji človeka, kateremu bi ne bil ta malopridnež dolžan!
Starcu še ni bilo toJiko za denar kot pa za čast- Taka sramota Najrajši bi bil objavil v listih, da ni plačnik dolgov svojegt sina, pa se je zopet bal sramote.
Spoinadi so bile volitve za občinski svet. Že dvajset let je bile Bruskalovo ime na prvem mestu, letos je bilo pa predzadnje.
Ljudje sao izgubljali zaupanje v Bruskalovo imovino. Vanj sc sicer imeli vero. toda Ciprijan, Ciprijan . . .
Pisaril je na > se mogoče strani, vprašal je pri tej oblasti in pr. oni, toda o Ciprijanu ni bilo nobenega sledu.
Na terjatve ni več odgovarjal. Prihajale so pa v vedno večjih množinah. N< koč*je pa prišel neki upnik osebno iz Bordo.
Bruskal ga je uljudno sprejel, mu velel sesti ter je celo vin* prinesel na mizo.
—	Gospod — mu je rekel — povejte mi, kje je moj sin. Kakoi hitro dobim sina, vam bom plačal vse, kar je vam je dolžan in dva kratne obresti. Kakor hitro ga dobim. Prej pa niti beliča.
Možak je o«Lšel. Po treh mesecih je dobil Bruskal pismo nasled nje vsebine:
Cenjeni gospod : Slednjič se mi je posrečilo izvedeti, da je vai sin v Parizu- (V hočete priti k meni, vam bom dal njegov naslov
E. Peyroalt, kavarna Quincones* Bruskal jc vrgel dve srajci v kovčeg, spravil v žep zadnji ti »očak, ki ga je imel doma ter odpotoval.
Ko je spravil gospod Peyroalt tisočak, je rekel Bruskalu:
—	Moj ljubi gospod Bruskal, bojim se, da se vašemu siiiu ne godi več tako dobro kot se mu je pred tremi mesci.
—	Kje pa je?
—	V bolnišnici. Mesec dni je bil v bolnišnici.
—	V bolnišnici f — se je začudil Bruskal.
—	Da. pred enim tednom so ga pa izpustili. Sedaj stanuje \ hiši št v. 80 Kue des Ecoles.
—	Hvala vam, — je rekel Bruskal ter napisal naslov v bilež nieo. — Ali ste gotovi, da stanuje tam?
—	Predvčerajšnjem je bil še tam. Včeraj tudi. Zdi se mi, da ga boste tudi danes dobili tam. Opozoriti vas pa moram, da ne sta nuje tam pod svojim imenom. Vprašajte za grofa Guielie.
—	Grof Guiche! — je vzkliknil Bruskal ter se popraskal za ušesi.
—	Da. pod tem imenom sem ga tudi jaz spoznal. Če bi ga slučav no ne dobili v stanovanju. j>ojdite na policijsko prefekturo. Tam ga dobro poznajo.	,	\
Starec ni verjel svojim ušesom. Grof — — bolnišnica — — policijska prefektura.
—	Sveti Bog! — je mrmral ter vil svoje tresoče roke.
• •
*
Grofu Guiche res ni bilo z rožicami postlano. Vse je bilo res, kar je bil povedal dotičnik Bruskalu. Ciprijan) je bil štiri tedne v bolnišnici. Vnetje prsne mrene, katerega je imel' že pri vojakih, se je ponovilo. Ker je bilo že jeseni in precej mraz' in ker mu je manjkalo denarja, si je poiskal zavetja v bolnišnici. j Ko so ga poslali iz bolnišnice, je bil še jako slab. Hotel je na? tem ali onem kraju počakati po vra-t k a svoje moči. Preselil se je v' slabo stanovanje v Quartier Latinu k neki bivši gledališki pevk LI Bila je precej debela in pegasta-	j
Ker ji je Ciprijan natvezil, da je grof in da bo podedoval po i očetu veliko premoženje, mu je stregla kot je vedela in znala.	|
Obrnil se je na Peligasa za denar in res je dobil dva tisoč fran-1 kov. 8 tem denarjem sta dva meseca prav izborno živela. Le enkrat' je pisal Peliga*u, pa mu ni več sedel na lim. Vsega skupaj se mu' je posrečilo dobiti od sovražnikov svojega očeta sedem tisoč fran-' kov. —	.	|
Nekega dopoldne je šla Ciprijanova gospodinja Alma kupit te-j lečji zrezek. Kupila je tudi malo salate. Ciprijan je ležal v poste- i lji, ona je pa trebila salato. Ko sta pojedla, je šla po opravkih, on' pa nazaj v posteljo. Naenkrat je nekaj potolklo na vrata.
Ves preplašen je £jj|nil kvišku.	.	\ . \
Nekoč prosi Nas radLn - h odža soseda. naj mu posodi kotel, katerega mu bo takoj vrnil. Sosed mu da« kotel na posodo.
Doma pa je imel Nasradin-hod-/a majhen kotlič, ga položi v sosedov veliki k«»lel Ln vrne vse vkup '*>sedu.
Ko vidi s->sed kotlič, ga vzame n ponudi Nasra«r.nu-hodž:: *"Ta pa ni moj." A Nasradin-hodža ga noče sprejeti in reče: "Moi tudi ni." "Cegav pa je?"* vpraša artsed. Nasradin-hodža mu odvrne: *4Tvoj kotel j;* sinoči vi i^el pri iei.i mladiča, radi tega je ta kot-č tvoj."
S"sed obdrži oba kotla in še >rav ljubo mu je bilo, da je nale-el na tako huda!o. Nato se raz-ieta.
Nekaj dni pozneje pride Nasra-lin-h <lža zopet k s<»s<»du in ga >ro.ši, naj mu posodi koteL S ised iu ga d.i /. veseljem. Nasradin-lodža odnese kotel, a ga ne vrne
"CČ.
S.^-mI pa čaka in čaka. Mine teleti dni. mine m^^ec. Ko vidi, da ii Na-sradina-hodže od nikoder, t( j>i k njemu, ga izp^uje in zahte-a svoj kotel. A Nasradin-hodža mu odvrne: "Pri Bogu, sosed, javiti ti morn žalostno ve*t, da je tvoj ko-crknil in sem ga pokopal. K, da am da IJog zdravje, da sva le mi-Iva živa in zdrav al" Sowed se pa razjezi in za kriči: "Kaj, z menoj boš norce bril? 'mi mi kotel! Kako to. da bi ko-; »•1 crknil! K<lo je kaj takega s!i-al ali videl?!"
Na^ra-lin-hodža mu odvrne po-/sem mirno:
"Kj, Imat moj! Čudiš se, da je :otel crknil. a crknil je zares! Oni! ian ^e pa ir.si čudil! Ej, bratec j n< j, če .ie lahko storil mladiča, pri ] logu. da lihko tudi crkne."
Nekoč se je odpravil Nasradki-iodža na dolgo potovanje. Ž njim ;o potovali neki vozniki in vel-»hdnrji. ki so gnali karavano, nies j« bila tudi kamela, ki -pi 110-ila tovora.
Pol p;»f;i se domisli Nasradin-io<lža in reče:
4*Omu hodim peš kakor berač, pravim se na to kamelo, uddbno k ni jahal in zastonj bo!"
Nato zaprosi velbk-darje, naj »tu dovolijo zajahati n en at ovor jejo kamelo, a komaj jaha par korakov, ga vrže kamela iz sedla m '.beži. Vai se smejejo, a Nasradin-i dža se polagoma pobere Ln ko >?\de nekoliko k sebi, reče:
"Kj. ljudje božji! Ste videli, taj je ta mrha naredila z menoj! Držite jo, pri živem Bogu, da jo '.akoljein!"
gar rokama bo koza z&maketala, je lopov in tat!"'
Osumljenci pristopijo drug za drugim ru vsak pomladi kozo po hibtu. Ko so bili gotovi, jih postavi Nasradin-hodža v vrsto in veli. naj dvignejo roke kvišku.: O-uirljenc.i dvignejo roke, ki so! bile erne od oglja, samo eden izmed njih je imel bele roke.
"' A ha" *. roče Nasradin-hodža. ti ukradel denar!"
prebledi, a vendar taji, da hi bil ukradel denar.
"Ti si ga!" mu odvrne Nasra-dln-hodža. "Nisi se upal pogladiti kmze in si z r<>kania samo navidezno potegnil preko nje, ker ^i .se bal. tla bo koza zamoketala, ako pritivieš roke nanjo. Le 3>jglej, tvoja dlan je bela, a če bi bil kozo p gladil, b: 'mul č:ne roke kakor ihiii drugi."
Nasradin-hodža je bil namreč skrivaj namazal kozo z ogljem in tako je moral tat priznati, da je ukradel denar. Trgovcu so vrnili ukradeni nnšnjiček, a Nasradin-hodža je zaslovel vsled svoje modrosti po vsej d'»želi, kakor nekoč premodri Sahanon.
Vprašajo Nasradin-hodžo:
"Kdaj preneha rojenje in umiranje?"
"Kadar se napolnita raj in pekel", odvrne Nasradin-hodža.
Iz Slovenije.
Odpust inozemcev.
V mariborskih delavnicah južne železnice so odpustili 28 kvalificiranih delavcev-inozemcev, ki niso nenadomestljivi v delavnicah. Delavci so vsled tega .silno ogorčeni, češ, da so hoteli že prej ponovno oditi v Avstrijo, pa. jih ravnateljstvo ni hotelo odpustiti (?).
Od vojakov je pobegnil
pod narednik Rudolf Kukenberg. prid«!jen JI. četi 39. p«p. v Caro-vera selu, doma iz Bnuilovč.
Hud očim.
Dekle Gabrijela Leskovšek iz Društvene ulice v Ljubljani je prinesla dne 19. novembra čevljarju Antonu J aiižek u v Zeleni jami par čevljev v popravilo. Oba sta pred odhodom še malo pokramljala pred hišo. V tem trenutku pa je prišel mimo dekličin očim, -zidar D. K., ki je fanta s pestmi močno poškodoval na glavi hi rofcah. Janžek je naq)ad takoj prijavil policija in se bo cela zadeva obravnavala naprej pred sodiščem.
Ljubljanska vedeževalka.
Visi«ko večje mesto ima ljudi, ki prodajajo razniiu občudovalcean za drag denar svojo modrost — pogled v bodočnost. Tudi Ljubljana ima svojo vcdeževalko v osebi Ivane U. v Florijanski ulici št. 10. Hišni upravitelj F. Z. je že dalje časa opazoval, »la hodi k Ivanki dnevno redno kakih 10 oseb, po največ žensk, tudi iz boljših ljubljanskih krogov, na olwsk. In kmalu je zaznal, da se bavi Ivanka z vedeževanjem. Prijavil je zadevo policiji, ki je poklicala "ve-deževalko" na odgovor in je karte zaplenila. Ivanka je priznala, da se v istini že več let bavi z vedeževanjem, vendar za prerokovanje ničesar ne računa in sprejme samo to, kar ji stranke prostovoljno darujejo. To je potrdil tudi delavec G. J., s katerim živi ob-
»
Kretanje parnikov - Shipping News
2t. decembra:
Chicagro. Havre: Pres. Adams; Cherbourg.
27. decembra:
Westphalia, Hamburg; Torek, Bremen. 21 decembra:
Martha Washington, Trat. 29, decern brv:
Canopc, CiherSour*. Hamburg; La Sa-voie. Havre: America. Cherbourg, Bremen; New Amsterdam, Boulogne.
2.	januarja:
Pres. Monroe. Cherbourg.
3.	januarja: Mount Clay, Hamburg; Sierra Ventajia, Bremen.
5.	januarja:
Aiultania, Cherbourg: Columbus, Bremen.
6.	januarja:
Ordura, Cherbourg, Bremen.
8.	januarja:
Duitio. Genoa; Bremen, Bremen.
9.	januarja:
Rochambeau. Havre; Gothland. Cherbourg.
10. Januarja:
Albert liallin. Hamburg; Mlnnekahda. Cherbourg. Hamburg.
HITRA POTNIŠKA SLUŽBA-
od NEW YORKA do TRSTA (preko Genova) Najboljša in najkrajša pot po Sredozemskem morju z našimi veličastnimi parni ki,
♦DUILIO ......8. Jan......... 16. tebr.
COLOMBO ....29. Jan.; ........ 8. mar.
TAORMINA ...22. mar......... 30 apr
AMERICA .... 9. aprila ......21. maja'
•Največji ln najhitrejši parniic na olje zal
Sredozemsko morje. Udobne kabine tretjega razreda z 2, 4 ir, 6 posteljami xa družine ln ženske ; t'rt okusnih obedih je vino brezplačno S-» podrobnosti vpraftajte naBega asonu ' w va&em mestu ali pa naravnost prt
murni mmi iialiana
Italia-America Shipping Corporation 1 State Street (General. Agenti New York
Nafii zastopniki v Jugoslaviji: Jadranska Sanka, B»lgrad ln njene podružnica
Pridejo trgovci v mesto, kjer je stanoval Nasradin-hodža, in .ve na-;taji:jo v gostilni. Že prvo noč ikradejo nekemu trgovcu motaiji-'•ek z denarjem in nirtiče lie more lajti tatu. Pa pozovejo Nasradina hodž/>, se mu {jotožijo in gra prosri-io, naj išče tudi mi lopova. A tudi W.radin-hodža ^a ne more zasle-liti, pa ve vendarle neče domislL See :n pripelje črno ko»žo ter reče 'suml ienceiTi:
"Drug za dru^:m boste pr,g>la-1 likrzo po hrbtu, a oni, pod či-
(Dalje prihodnjih)
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
T^ DOB Je namenjen potovati v "Url kraj. Je potrebno, da J« natančno poučen o potnih h«hii prtljagi in dragih stvareh.
Pojasnila, ki vam Jih samono dati v sled nmSe dolgoletne Izkušnje, Yam bodo gotovo ▼ korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstna parntke, ki imajo kabine tudi v UL razreda.
Tudi aaj ki le niso amerlikl dr-tavljani, morejo potovati v atari kraj na oblak, toda potrebno Je. da ae povrnejo tekom featib mesecev la ao pripoKenl brea vsaka neprilike w to delalo.
Kako dobiti STojce iz starega kraja.
fHjcs Is itnp kraja" na) Slnam
pite sa pojasnila in navodila. Jugoslovanska letne kvota anale 6430 norih prlaeljercev.
Za potne strolke isplaCuJe po na-Sem naroČila JADRANSKA BANKA tudi t dolarjih.
Frank Sakaer State Bank
IS (MMMMBM Hm Tok

New York. Plymouth, Havre, Pari«
PARIS ................... 16. januarja
New York, Havre. Paris
CHICAGO .............. 26. decenhra
LA SA VOl E ............ 29. decembra
ROCHAMBEAU .......... 9. Januarja
SUFFREN .............. 17. januarja
New York. Vigo [Spain], Bordeaux
ROUSSILLON ............ 1. Januarja
Pl&a aa aavodiU Utilxa >l«te ali aa g*aTai arad: 19 STATE STREET.	NEW YORK
dolženka v konkubinatu. Polieija, ki v cell stvari ni čisto na j osnem, je po zaslišanju Ivanke in prič predala zadelo okrajnemu sočb-^ču. ki bo "izreklo zadnjo besedo.
Vlomi in tatvine.
Pri posestniku Jožef« Florjan-čičn v Zjr'-rnj-ili Ponikvah je vlomil neki Ivan Andrejčič, ki se izdaja ljudem za trgovca z vokni. doma iz Šent Kui^erta ]>ri Krškem in niu odnesel 1500 dinarjev gotovine.
V	noči na 14. novembra je bil ukraden iz obrambe prajščakinje Ane Auffahrt v Ponikvi gonilni jeaT;ii'n. vreilen 750-Din.
Služkinji Pavli Škulj je bilo 16. novembra ukradeno na Vodnikovem trgru v Ljubljani 1000 Din v bankovcih po 100 Dm.
I/ ]>;sarne č-^sk o^l o v ašškega. konzulat;" v Ljubljani je izg-'nil od 17. na IS. novembra pisalni stroj, vreden 6250 dinarjev.
Smrtna kosa.
Na .Turjcviei pri Ribnici je 21. novembra umrla Marija Obenatar v 7*. letu svoje starosti.
V	Ljubljani je 22 novembra umrl po daljši mučni bolezni Ivan Zupančič, ugledni gostilničar in prw.vitnik na Ahac* i j t'vi cesti. Pokoju1. je bil eden najbolj marljivih in podjetnih ljubljanskih meščanov. ki je stal vedno v naprednih vrstaih.
Iz Vojnika poiv«"ajo: Dne 22. novembra se je vrv-i 1 na tulkajšnje r> »kopališče -pogreb pokojnega uči-j telja Brezovnika. Udeležba nairc-| da je bila naravnrsl velikanka ter je pričala o spoštovanju, ki g.i je užival pokojnik med v<*emi sloji našega ljud^va. ilnoge hiše v tr-gu so iz veni le žalne za.sfr.ave, pevci
.zapeli pri hiši žalosti in na pokopališču žalostinke. V žalnem! sprevodu je korakala celokupna trška šolska mladina z učiteljskim zborom meščanske i:i ljudske šole, od blizu in dalee so prihiteli z:» topirki ueiteljstva (pokojni je bil v mlajših letih učitelj in vedno vnet prijatelj šole) m. dr. z Dofor-ne. Smartnega, Žalca, No\-e cerkve Petrovč, Gotm»?lj, Fraaikoho-v jga na čelu jim okr. Šolski nadzornik Verne Lz Celja; nadalje so se udeležili pogreba ea predsedstvo Celjske posojilnice g. Diebl in ravnatelj Kralj, predsednik Zvezne t:skarne upravitelj Pre-ko\-šek. za grem:j trgovcev v Celju gir Goričar, Ravnikar in Strupi, gasi bi o društvo Vojnik, načel-stvo vojmške posojVnice in miio-gi duhovniki. Ob odprtem grobu sta se v krasnih besedah poslovila j od zaslužnega narodnega delavca; domači župnik g. Toman ter nad-jčitelj g. JankoAič.
Palača železniške direkcije v Ljubljani.
Nedavno do višine glavnega' venca dograjena palača ** Ljubljanski dvor'* bo služila v glav-iiem kot uradno pc»slopje ljubljanski železniški direkciji, predvsem državni upravi južne železnice. Prrtl**je Ln kleti se bodo porabljale v trgovske in obrtne namene. Stavba ima s kletjo vred 6 nadstropij. Razdalja med najnižjo točko v kleti in najvišjo točko strehe nad trotoarjem znaša 3 m. višina glavnega venea nad trotoarjem pa znaša 18.9 m. Nova palača bo ena največjih in najlepših stavb v LJubljani.
Cvetje v pozni jeseni.
Tz Rakitne poročajo, da se je tamkaj na prisojnih kraji-h našlo več trobenti« in teloha.
12. januarja:
Miijestic. Cherbourg; Ceorge Washing, ton. Cherbourg, Bremen.
16.	januarja:
Pres. Wilson. Trst; Paris, Havre: Pre«. Van Buren, Cherbourg.
17.	januarja:
Suffren, Mavre: Thurln«la. Hamburg. Mongolia, Cherbourg; Muenchen, Bremen. 19. Januarja:
Antonla. Cherbourg: Pres. Rooeevelt, Cherbourg, Bremen; Conte Verde, Genoa.
22.	januarja: Perfflinger. Bremen.
23.	januarja:
Pres. Polk, Cherbourg; Pittsburgh. Cherbourg. Hamburg.
24.	januarja:
Deutachland, Hamburg.
26. januarja:
Aquitanla, Cherbourg; Pres. Harding. Cherbourg. Bremen; Veendam. Boulogne; Torek. Bremen.
29.	januarja: Colombo, Genoa.
30.	januarja:
Chicago, Havre; Stuttgart. Bremen.
31.	januarja:
Cleveland. Cherbourg, Hamburg.
Prav vsakdo—
kdor kaj ttče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
▼ "Glas Naroda".
«OVEKTItV "fll A» NtAMOOA*
Slovensko - Amerikanski Koledar"
za leto 1924.
Knjiga je znanstvene, poučne in xabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila.
SLOVENSKO - AMEBIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. :
HABOČITE OA ti DAHE8.
Cena s poštnino 40 centov.
Za Jugoslavijo je ista cena.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street ; New York, N. Y.
V in iz Jugoslavije
na parnikih Vlade Združenih držav
Veselite se ugodnosti In udobnosti potovanja na enem ve. likih ln hitrih parnikov Vlade Združenih Držav. Redna odplut-Ja. Velike kabine. Posebni prostori za družin« In porojene i>a-re. Dobra in Jako raznolika hrana. Postrežba uijud:iih postrežnikov. Iz-prehajalni krovi. Družabni pnetori in kadilnice. Vsakovrstne udobnosti.
ODPLfTJA: PRES. HARDING 22. dec.; 26. Jan.
AMERICA ......... 29. dec.; 7. febr.
GEO. WASHINGTON 12. Jan.; 8. mar. PRES. ROOSEVELT 19. Jan.; 23. febr
Za informacije piMte na
UNITED STATES LINES
45 Broadway	New York City
Iskalni agentje po vseh mestih.
ITpraviteljl za UNITED STATES SHIPPING BOARD
V»tk pevec bi moral imeti
novo izdajo "PESMARICA GLAZBENB MATICE" Za. Ji tiri moške glasove Uredil Matej Hnbad Kjijiga ima 2P6 strani, ter vsebuje 103 najboljših in najnovejših pesmi t notami. Gena g poštnino $3.CO. "GLAS NAHODA" for+lunrlt St.. New York. N V
WAV.W/.V.V!
RAVNOKAR JE IZŠLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilustrovana izdaja. Vsebuje 308 strani. l^T Cena s poštnino $2.— I SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St. New York City, N. Y.
ssnPififtTiriWAiVvft
Izila je nova izdaja
'PESMARICA GLAZBENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasova. Uredil MATEJ HUBAD
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi
z notami:
I.	Na dan; 2. res oženil bi se; 3. Kazen; 4. Kmečka pesem; 5. Vasovalec; 6. Na trgn; 7. Pesem o beli blfild; 8. Prošnja; 9. Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja;
II.	Še ena; 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, polnčlce; 14. Lahko noč; 15. Deklica mila; 16. Slanea; 17. Vabilo; 18. Parti rCek; 19. Rožmarin; 20. Cerkvica: 21. Profinja; 22. Imel sem ljubi dve; 23. Dani«-!; 24. Savska; 25. OblaCek; 26. Planinska ro'a. 27. Herccgorska; 28. Ljubezen in pomlad; 29. Rožica 1 siavulj; 30. NaSa zvezda; 31. Lahko noC; 32. Pod noč; 33. Kaj bi te pra*al; 34. Bože pravde; 35. Na grobih: 36. Nad zvezdami; 37. Vabilo; 38. UsliSi nas; 30. Na morja; 40. Pastir; 41. Slovenska zrmljn ; 42. BarCica; 43. Oblaček ; 44. Utopljenka ; 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobo-vu: 47. Katrica; 48- Deklica, ti si jokala; 49. Ja® bi rad redečih rož; 50. Zdravi ca; 51. V mraku; 52. Lepa tiafta domovine; 53. Vigred se povrne; 54. Vinska; 55. Oj dekle, kaj s tak žalostna; 56. Slanica; 57. Oj. te mlinar; 58. Pojdam v rute; B9. Slovenec, Srb. Hrvat; GO. NaSa zvezda: 61. V slovo; 62. Is-gubi jen I cvet; 63. Sanak speva ; 64. G'ejte, kako umira pravični ; 65. Naprej; 66. Kje dom je moj. 67. Hey Slorenl. 71. Domovini; 72. Sokolska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem; 75. Domovina; 76. Slovenski svet, ti si krasen; 77. O boj; 78. Večer na Savi; 79. Zrlnsko, Frankopanka; 80. Što čutiS. Srbine tužniV; 81. Pobratimija; 82. Pomlad In jesen; 84. V tih! noči. 85. Milica; 86, Njoj; 87. NJega ni; 88. Pod oknoia; 89. Prva ljul»ezen; 90. Lahko noč: 91, Pri oknu sva mclče slonela: 92. Strunam; 93. Slovo; 94; Strunam; 95. Pro-inju; 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom; 98. Ljubezen In pomlad: »». Lahko noč; lOO. Raztanek; 10L Svra-Canje; 102. Tam, gdje stoji; 103. Prelja.
Cena s poštnino $3.
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street
New York