BILTEN je glasilo kolektiva OZD SGP PIONIR Novo mesto. Za razdelitev glasila članom kolektiva so odgovorni v gradbeni dejavnosti vodje splošne službe v TOZD gradbenih sektorjih, da je BILTEN razdeljen po gradbiščih, na posameznih gradbiščih pa so dolžni poskrbeti za razdelitev delovodje, ki morajo zagotoviti, da prejmejo BILTEN delavci in vajenci. V Delovni skupnosti skupnih služb je odgovorno za razdelitev vložišče, ki mora poskrbeti, d je BILTEN takoj dostavljen tudi v TOZD Lesni obrat, TOZD Strojno prometni obrat in TOZD Mehansko-kovinski obrat, vodje splošne službe v teh TOZD pa morajo zagotoviti razdelitev BILTENA vsem delavcem in vajencem. BILTEN mora biti razdeljen delavcem istega dne kot je dostavljen.
DECEMBER 1976	13. DECEMBRA 1976	LETO: X., ŠT.: 1^ (79)
Slavnost
ob
30 - letnici
Bogat kulturni program v Domu ljudske prosvete v Novem mestu je dal slavnosti ob 30-letnici podjetja svojevrsten pečat, vzdušje slovesnosti pa so povečali številni častni gostje, med katerimi moramo omeniti pr dsednika Zveze sindikatov Slovenije Janeza Barboriča in predsednika Skupščine občine Novo mesto Jakoba Beriča. Med gosti v dvorani so bili mnogi najvišji predstavniki vodstev družbeno-politič-nih organizacij in iz delovnih organizacij.
Skupaj s PIONIRJEM, ki je slavil 30-letnico, je enako obletnico slavilo osem 30-letnikov, razen njih pa so bili na prireditvi zbrani še vsi letošnji jubilanti: 10-letniki, 20-let-niki, 25-letniki in upokojenci. Konferanso je vodil Lojze Jožef. V kulturnem delu programa je najprej zapel nekaj pesmi moški pevski zbor Dušan Jereb iz Novega mesta. Nato je predsednik sindikalne konference SGP PIONIR Milan Šinkovec s pozdravnim nagovorom otvoril slavnostno prireditev, za njim je govoril predsednik Zveze sindikatov Slovenije Janez Barborič, nato pa je pozdravil slovesnost še predsednik Skupščine občine Novo mesto Jakob Berič. Lojze Jožef je nato izrekel čestitko vsem 10-letnikom, 20-letnikom in 25-letnikom ter letošnjim upokojencem zbranim v dvorani in povabil na oder 30-letnike: Marijo
Hren, Anico Pleskovec, Ivana Dvornika, Jožeta Strugarja, Antona Tekstorja, Staneta Renušo, Marjana Kosa in Sergeja Sekača. Ob navdušenem ploskanju v dvo-
rani jim je predsednik DS Karel Košir izročil spominsko darilo, umetniške slike. Ivan Dvornik se je v imenu 30-letnikov nato zahvalil. Po sklepu DS je predsednik Karel Košir nato izročil kot priznanje za dolgoletno uspešno sodelovanje predstavnikom IMP TOZD Elek-tromontaža iz Ljubljane, Novo-montaže iz Novega mesta. Splošnega mizarstva iz Krškega, OZD Monter iz Zagreba, OZD Inštalacije iz Grosuplja, Bojoplasta iz Pule, OZD IMP, TOZD PMI iz Maribora in OZD Instalater iz Zagreba pismena priznanja.
Član Mestnega gledališča Ljubljana Saša Miklavc je nato recitiral pesem inž. Rudija Robiča: Beton, zatem pa je povabil na oder člane Dolensjkega okteta, ki so zapeli več pesmi. Operna pevca Vanda Gerlovič in Ladko Korošec sta ob klavirski spremljavi zapela več arij, ob koncu pa so si udeleženci ogledali še barvni film „Obličje dela in gradenj" posnet v počastitev 30-letnice podjetja. Na družabnem delu na Otočcu je jubilantom in gostom v kratki, prisrčni zdravici spregovoril glavni direktor Ivan Kočevar, ki je zlasti poudaril pomen in vrednost gradbinčevega dela v velikih objektih, ki jih je PIONIR zgradil v 30 letih.
Program v Domu ljudske prosve te je skupaj s predvajanjem filma
(Nadalj. na nasl. str.)
Osrednja točka slavnosti v počastitev 30-letnice podjetja je bil prihod osir 'rice 30-letnikov na oder dvorane v Domu ljudske prosvete v Novem mestu: Ivan Dvornik, Ma *en, Marjan •> os, Anica Pleskovec, Sergej Sekač, Jože Strugar, Stane Renuša in Anton Tekstor so za 30	oeprekinji ~o delo v podjetju prejeli častne
diplome, ki jih je podelil predsednik DS podjetja Karel Košir
SERGEJ SEKAČ, 30 - letnik
30 let dela je vtkalo v njegov obraz gube in mu posrebrilo lase, živahnosti in volje do dela in življenja pa mu ni izpilo. Teh 30 let je vrednih toliko več, ker jih je vsa, v enem kosu dal PIONIRJU in vgradil v» veliko stavbo dela, ki ji pravimo PIONIR. Sergej Sekač nima na zalogi velikih besed. Pomenek z njim je žuborel pretrgoma, prekinjal ga je ropot kladiv in dlet iz Togrel dvorane v kateri montirajo harmonika vrata. Vsako toliko časa so ga pretrgali delavci, ki so prihajali v skladišče po svedre, vijake in drugo. Sergej Sekač je ob 30-letni-ci PIONIRJA izbran za sobesednika v počastitev vseh tistih, ki so doslej vzdržali v zvestobi 30, 25. 20 ali 10 let in v počastitev vseh tistih, ki bodo v prihodnje takšno zvestobo posnemali!
„I. junija 1946 sem začel Takrat je bil še NOVOGRAD. Delali smo stavbno pohištvo, ob nedeljah pa hodili na vas na udarniško, popravljat vrata, okna in pode po domačijah. Najprej je bila mizarska na Brodu, nato na Grmu in potem tu v Bršlinu.
Delovni čas je bil do 1947. leta deljen, za malico smo imeli
dolga leta le 15 minut časa in vsak jo je moral prinesti s seboj. ♦ Spočetka sem dolga leta hodil J na delo peš. Preden sem lahko X kupil prvo kolo, je minilo pre- I cej let, do prvega mopeda pa še ♦ već.	X
V 30 letih dela sem doživel z pri PIONIRJU marsikaj. Naj- X bolj živ in hkrati najlepši pa je \ še vedno spomin na najtežja, prva leta, ko smo družno tolkli \ \ revščino. Takrat sem še veliko ' \ hodil na montaže. S Kleviša- <> rjem sva nekoč šla v Štrekljevec J J v Belo krajino zapirat obnov- < > beno šolo. Hrano — salamo in , I kruh - sva vzela s seboj. Spala < ► sva v hlevu. Delala sva 3 dni. \ I Sele zadnji dan se naju je usmi- < * lil neki kmet in nama dal mleka <! in žgancev. To je bila prva in {* edina topla hrana, ki sva jo po- < > jedla v tistih treh dneh.	\ \
Zakaj imamo mi stari tako o radi spomine na prva leta? {J Takrat nas še ni bilo veliko. < > Hudo je bilo. Vsi smo se po- J J znali med seboj. Bili smo kot ' ► ena družina in težave so nas po- ! I vezovale. Rekel bi, da medse- * * bojne povezanosti iz tistih dni, < ► ki je zrasla iz revščine in po-manjkanja, ne moremo poza- < > biti!	<!
(Prenos s prejš. str.)
trajal polni dve uri. Zato žal ni bilo mogoče poklicati na oder vseh drugih jubilantov: 25-letnikov, 20-let-nikov, 10-letnikov in upokojencev in vsakemu posebej izročiti priznanje ter mu čestitati. Vseh skupaj je namreč bilo nič manj kot 154 in program bi se s tem podaljšaj za poldrugo uro. Zato so jim letos izročili priznanja na prireditvah v okviru TOZD.
25-letnico neprekinjenega dela so praznovali: TOZD Gradbeni sektor Novo mesto: Marija Polak, Alojz Cimprič, Jože Sajovic, Albin Primc, Anton Jankovič,, TOZD Gradbeni sektor Ljubljana: Mara Miklič, Karel Časar, Anton Kola-rec, Franc Turk, TOZD Lesni obrat: Ivan Gričar, TOZD Strojno prometni obrat:	Jože Pavlič,
DSSS: Jožica Ribič.
20-let neprekinjenega dela so praznovali: TOZD Gradbeni sektor Novo mesto: Martina Babič, Draga Jenič, Silva Žnidaršič, Alojz Eršte, Slavko Gole, Franc Hribar, Anton Hrastar, Domine Janko, Franc Miklič, Stane Muhvič, Franc Švigelj, Franc Zarabec, Anton Petrlin, Franc Zoran, Jože Dragan, Jože Slak, Jože Turk, TOZD Gradbeni sektor Ljubljana: Irma Časar, Stanislava Rob, gr. inž. Arh Zoran, Viktor Držanič, Avgust Štrtak, Anton Hrovat, Jože Avsenik, TOZD Gradbeni sektor Krško: Ivan Bučar, Miha Galič, Drago Horvat, Ivan Klavžar, Miha Pšeničnik, Avgust Kovač, Franc Robek, Anton Kežman, TOZD Togrel: Jože Bosnar, Ivan Lah, TOZD Mehansko kovinski obrat: Stanko Franko, Jože Mrvar, Roman Tomšič, Marjan Drenovec, TOZD Lesni obrat:	Alojz Aš, Franc
Hančič, Jože Vidrih, TOZD Strojno prometni obrat: Jože Fabjan, Milan Gotlib, Mija Jankovič, Marjan Zupanc, Slavko Hočevar, DSSS: Jožica Progar, Marija Zoran, Anton Bučar, Ivan Bolte, Franc Turk, Janez Vidic.
10-let neprekinjenega dela so praznovali: TOZD Gradbeni sektor
Novo mesto: Franjo Antolaš, Jože Conta, Vašo Janjilovič, Franc Komljanc, Jože Klemenčič, Edo Kovačič, Janko Meke, Meho Perviz, Mustafa Velagič, Milan inž. Verček, Pavel Zupančič, Anton Krštinc, Vlado Žmavc, Cveto Blagojevič, Stanislav Luzar, Leon Prpar, Jože Pepei, Karel Srakar, Husein Vilič, Jože Medle, TOZD Gradbeni sektor Ljubljana: Karel Gergar, Franjo Jandrijevič, Kasim Nakič, Franc Ratej, Himzo Velič, Ibrahim Vilič, Andrej Ferjan, Milorad Popovič, Ejub Sa-lihaj, Petar Tomič, Izidor Bencek, TOZD Gradbeni sektor Krško: Štefka Bizjak, Jože Arh, Anton Dular, Adolf Koritnik, Karel Petr-koč, Luka Sabol, Franc Vidmar, Ivan Živič, Ivan Strgar, TOZD Gradbeni sektor Zagreb: Husein Ahmetovič, Andjelko Pranjič, Marjan Radkovič, TOZD Togrel: Martin Sintič, Franc Kopina, TOZD Mehansko kovinski obrat: Alojz Drenik, Jože Gričar, Janez Kastelic, Ivan Klobčar, Alojz Oven, Pavel Oklešen, Jože Pelko, Franc Florjančič, Jože Ribič, Vojko Ščuka, TOZD Lesni obrat: Milan Zupančič, Jože Fišter, Karol Turk, Andrej Žnidaršič, Marko Goršin, Avgust Hodnik, Marjan Košak, Anton Luzar, TOZD Strojno prometni obrat:	Radenko
Dimitrijevič, Ignac Gašper, Alojz Luštek, Milorad Todorovič, Jože Barbo, Franc Blatnik, Jože Saje, Martin Zupan, TOZD Projektivni biro: Jože inž. Mlakar, DSSS: Ana Petrlin, Cvetka Peteline, Stanislav Barborič, Anton Luštek, Milan Šinkovec, Anton Vesel.
Upokojenci iz 1976. leta: TOZD Gradbeni sektor Novo mesto: Milan Savanovič, TOZD Gradbeni sektor Ljubljana: Dušan Živkovič, Ahmo Djafič, TOZD Gradbeni sektor Krško:	Karel Trampuš,
Anton Rožič, Ivan Pirc, Franjo Juran, Martin Novoselič, Rudolf Predanič, Milka Škufca, TOZD Mehansko kovinski obrat: Velega Nadarevič, DSSS: Anica Jazbec.
TOZD Gradbeni sektor Krško gradi v Krškem za naročnika Splošno mizarstvo Krško proizvodno halo s površino 2700 m2 v Togrel izvedbi (Foto: GORAN ROVAN)
Kako z
osebnimi
dohodki?
Bolj ko se bliža zaključek poslovnega leta in z zaključnim računom končna razdelitev med letom doseženega dohodka, pogosteje se na raznih nivojih obravnava problematika Samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Ta problematika je bila v septembru predmet obravnave komisije za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov SR Slovenije. Komisija je ugotovila, da vlada na področju samoupravnega sporazumevanja o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov precejšnja zmeda tako med posameznimi panogami kot med delovnimi organizacijami. Zaradi prehoda iz fakturirane na vnovčljivo realizacijo nastajajo problemi, ki otežkočajo primerjavo podatkov posameznih obdobij tekočega leta s preteklim. Iz periodičnih obračunov je razvidno, da je prišlo do mnogih primerov, ko TOZD izkazuje izgubo, in jim dohodek, dosežen v preteklih mesecih, ne zadošča za pokritje stroškov še za tekoči mesec, za katerega je bil izdelan periodičen ali polletni obračun. Enomesečna realizacija ostaja neplačana. Komisija ugotavlja, da so težave sicer prehodnega značaja in se marsikje odražajo neskladja med izplačanimi osebnimi dohodki in dogovorjenimi osebnimi dohodki po Samoupravnem sporazumu o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Ker so doseženi dohodki manjši v primerjavi z lanskoletnimi se pojavljajo težnje po spremembah Samoupravnih sporazumov dejavnosti samo zato, da bi premostili nastale prehodne težave in tako opravičili že izplačane osebne dohodke, ki so višji od dogovorjenih. Komisija je zavzela stališče, da niso potrebne spremembe delitvenih modelov samoupravnih sporazumov in glede na to stališče, bo s tovrstnimi spremembami res težko prodreti.
Če pogledamo letošnje rezultate gradbeništva kot panoge, potem lahko ugotovimo, da nismo v nič kaj zavidni situaciji. Dohodek gradbeništva v letošnjem prvem polletju je bil v primerjavi z istim obdobjem lani za 8 % manjši, čeprav je bil dosežen za 4 % večji celotni dohodek. V primerjavi z lanskim letom so se predvsem letos močno povečale pogodbene obveznosti za
26,3 %, prispevki iz osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov pa za 13,8%, zaradi revalorizacije osnovnih sredstev se je povečala amortizacija za 63,9 %, neto osebni dohodki in osebni prejemki pa so se povečali za 22,8 % z upoštevanjem za 3 % večjega števila zaposlenih. V posameznih vejah so najbolj povečali neto osebne dohodke v montaži in sicer za 39,9 %, v gradnjah pa le za 17,7 %. Če to povečanje primerjamo s porastom življenjskih stroškov za 17,6 % vidimo, da le s težavo lovimo povečanje življenjskih stroškov, vendar naj za primerjavo povemo, da so se osebni dohodki v naši delovni organizaciji povečali le za okrog 10%. Prispevki interesnim skupnostim s področja gradbeništva so se povečali za 9 %, prispevki stanovanjskim interesnim skupnostim za 27 %. Zaradi vseh teh povečanih obveznosti in zmanjšanja konjukture v gradbeništvu se je ostanek dohodka znižal kar za 44 %, pri opekarnah celo za 94 %. K temu je pripomoglo tudi to, da je ostalo veliko denarja v neplačani realizaciji, akumulacijo v gradbeništvu pa je zmanjšal tudi močan administrativni pritisk na cene v stanovanjski gradnji, kar vse skupaj še poslabšuje situacijo.
Spremembe samoupravnih sporazumov dejavnosti naj bi se nanašale tudi na manjše višine normalnega poslovnega uspeha, kar naj bi udeležencem omogočilo izplačati višji osebni dohodki ob nižjem poslovnem uspehu. Tisti s tovrstnimi spremembami samoupravnih sporazumov bo težko prodreti, ker jih bo komisija za presojo proglašala za neskladne. Vendar pa se zaradi ugotavljanja
velikega izpada dohodka pojavlja vprašanje, kaj ukreniti na področju ugotavljanja in razporejanja dohodka. Tudi o tem se veliko piše, večina jih poudarja, da je edina rešitev dvig produktivnosti, ki pa jo je v danih pogojih težko doseči in to zlasti v kratkem času. Večina delovnih organizacij čaka na zeleno luč za povišanje cen, kar naj bi povečalo njihovo akumulacijo in s tem dosego boljših poslovnih rezultatov. Na tem področju se še vedno administrativno ukrepa, izvršni svet je na primer sprejel sklep, da se terjatve do družbeno političnih skupnosti ne vključujejo v celotni dohodek, ker je potrebno predhodno obravnavati probleme družbenega proračuna. Ugotavljanje realnejšega proračuna pa naj se izvrši med bilančnimi korekcijami na stroškovni strani. To pomeni, da bomo lahko v vrednost zalog vključevali materialne stroške, amortizacijo in izdelavne osebne dohodke tistih terjatev, ki so bile plačane po preteku obračunskega obdobja. Takšna odločitev pa pomeni dodatno delo v računovodstvih. Popravki na stroškovni strani bilanc povzročajo različne odločitve v temeljnih organizacijah združenega dela in omogočajo tudi prikrivanje stroškov. Po izračunih komisije bi takšna rešitev povzročila izpad dohodka do konca poslovnega leta približno za 1,3 %, različno po posemeznih dejavnostih. Zato bi bilo nujno proučiti zakon o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka vzporedno z zakonom o združenem delu in nato podati ustrezne ukrepe. Komisija tudi ugotavlja razkorak med posameznimi dohodki in resolucijo o družbeno ekonomski poli-
tiki in razvoju SR Slovenije v letošnjem letu. V sindikalni listi namreč ugotavljamo najnižji osebni dohodek za tekoče leto, sočasno pa povečujemo osebne dohodke še za ostala delovna mesta, kar lahko privede do neskladja z merili samoupravnih sporazumov. Komisija bo temu vprašanju posvetila posebno pozornost ob sprejemanju sindikalne liste za leto 1977. Po drugi strani pa obstoji nevarnost, da bi prišlo do še hujše uravnilovke kot jo imamo že sedaj, če ne bi istočasno z najnižjimi zviševali tudi osebnih dohodkov na drugih delovnih mestih. To pa bi imelo zopet negativne posledice.
Na splošno pa je bilo ugotovljeno, da kljub izpadu dohodka zaradi novega sistema obračunavanja dohodka, OD naraščajo. Tako je bilo v preteklih mesecih letošnjega leta tudi v naši delovni organizaciji. Do zaključka poslovnega leta najbrž ni pričakovati večjih sprememb samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v gradbeništvu. Mnenja smo, da bi bilo potrebno zavzeti bolj prožno stališče do kršiteljev resolucije, ki istočasno ne kršijo panožni samoupravni sporazum, saj pred kolektivom ni možno zagovarjati takšne politike delitve osebnih dohodkov, ki bi privedla do občutnejšega padca njihove realne kupne moči. V naši delovni organizaciji si bomo morali zato do konca leta močno prizadevati, da bomo čimbolje gospodarili in da bo čim manj sredstev ostalo v neplačani realizaciji, ker se nam v nasprotnem primeru kaj lahko zgodi, da bomo glede na izplačane osebne dohodke med letom kršili republiško resolucijo.
2!a velikana krške industrije Tovarno Celuloze in papirja Djuro Salaj gradi TOZD Gradbeni sektor Krško del objektov v nastajajočem obratu magnefitne celuloze: lužni kotel s pripravo kotlovske vode in regeneracijo kemikalij, vparilnico, kuhalnike, izžemalni stroj, pralnico in belilnico s posodami za celulozno maso ter objekte za vodopreskrbo: usedalnik, filtrsko postajo s črpalnico in zajetje na Savi (Foto: GORAN ROVAN)
Iz težav v soočenju z družbo
Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije je letos že večkrat obravnaval problematiko gospodarjenja v gradbeništvu in sprejel zaključke, poleg tega pa si je zadal kot stalno nalogo spremljati gospodarska gibanja, saj so ta najbolj neposredno vezana na zaposlovanje in standard gradbenih delavcev. Republiški odbor je ugotovil, da bo letos manjkalo kar 12% del do polne zasedenosti zmogljivosti. To nalaga sindikatu posebno budno spremljanje zaradi preprečitve konfliktnih situacij, saj lahko pride do znižanja materialnega položaja delavcev. Ugotovljeno je bilo, da pomanjkanje del povzroča mnogo raznih negativnih pojavov, ki škodljivo vplivajo na položaj gradbenih delavcev. Ugotovljeno je, da investitorji marsikje izsiljujejo od izvajalcev kratke roke in zahtevajo visoke kredite. Zaradi pomanjkanja del se tudi izvajalci ne držijo poslovnih običajev in si organizacije gradbeništva med seboj nelojalno konkurirajo, vse to na škodo delavcev.
Nesprejemljivo je sedanje zapiranje tako investitorjev kot izvajalcev v ozke občinske meje. Tudi banke bi morale ustrezno spremeniti kreditno politiko in pomagati izvajalcem s potrebnimi obratnimi sredstvi za zagotovitev nemotenega poteka poslovanja.
Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev se zavzema za stalnost stališč, vendar v sedanjem obdobju ne podpira želja po sklepanju dolgoročnih fiksnih pogodb. Tako sklenjeni posli vplivajo ob dvigu stroškov na osebne dohodke in standard gradbenih delavcev. Zavzeti se je treba za javnost stališč, ne le na stanovanjskih objektih, ampak na vseh gradnjah. Pri tem pa je treba upoštevati družbeno priznan in verificiran način spremljanja cen po metodologiji in drsni skali na podlagi splošno priznane dokumentacije. O teh pojavih bi bilo treba razpravljati v vseh občinskih organizacijah sindikata gradbenih delavcev in proučiti konkretne primere po občinah. Izvajalci gradbenih del ne morejo nositi vsega bremena administrativnega pritiska na gradbeno proizvodno ceno ob istočasnem naraščanju stroškov in sproščanju cen drugih proizvajalcev in partnerjev.
Gradbeništvo nazaduje tudi pri zaposlovanju v inozemstvu. V inozemstvu je sedaj zaposlenih le 1500 delavcev, čaprav bi jih slovenska gradbena operativa lahko angažirala 6000 do 7000. Zato bi morala gospodarska zbornica in drugi upravni organi hitreje izvajati take ukrepe in politiko, ki bi omogočili večjemu številu gradbenih delavcev in gradbenim podjetjem koordiniran nastop na inozemskem tržišču. O tem se precej govori in piše, vendar pa je napredek pri integracijskih procesih le formalen.
Sindikat gradbenih delavcev tudi vztraja na spoštovanju resolucije o ekonomskem razvoju SR Slovenije in vseh dogovorjenih obveznostih. Odstopanja je potrebno kritično obravnavati. Kljub manjši zasedenosti zmogljivosti je potrebno tudi vnaprej zelo skrbeti za zaposlovanje učencev in delavcev ter štipendijsko politiko. Prav tako ne sme trpeti minimalni standard stanovanj in prehrane in kulturni standard, saj je prav sedaj priložnost za iskanje in aktiviranje notranjih rezerv in stabilizacijskih ukrepov.
Zelo pomembno se nam zdi stališče, da je potrebno v razpravo o gospodarskem položaju gradbeništva vključevati tudi druge sindikate, občinske svete zveze sindikatov, regijske gospodarske zbornice in druge dejavnike, ker ta problematika presega zgolj ozek interes gradbenih delavcev, temveč vpliva na celotno gospodarstvo.
Če pogledamo novomeško področje potem velja stališče, da smo gradbinci precej zaprti sami vase in premalo povezani z drugimi sindikati in raznimi lokalnimi činitelji. To potrjuje dejstvo, da smo stalna tarča kritik nekaterih lokalnih sindikalnih in občinskih funkcionarjev, zlasti kadar gre za določitev cen kakšne stanovanjske soseske, vendar ne moremo dovoliti, da se kar pavšalno in brez strokovnih analiz oporeka veljavnost nekaterih kalkulacij in metodologije za določanje cen v stanovanjski gradnji. Ne moremo se strinjati s takšnim načinom obravnave, da smo v očeh javnosti gradbinci edini krivci visokih cen, čeprav vsi vemo, da je gradbeno proizvodna cena, na katero lahko vplivamo, le del prodajne cene objekta, ki je sestavljena iz še več drugih elementov, na katere pa gradbinci nimamo prav nobenega vpliva. Gradbinci upravičeno zahtevamo, da naj nihče ne zapira oči pred temi dejstvi. Ne želimo ničesar drugega kot to, da naj se nas povsod obravnava objektivno in enakopravno z drugimi partnerji in panogami, ki nastopajo pri stanovanjski gradnji.
Do sedaj v tem še nismo uspeli. Mogoče temu botruje tudi naša
lastna nerodnost in nepovezanost. Nedvomno bomo lahko ta cilj dosegli le z vključitvijo čim večjega kroga političnih in gospodarskih
V času od 3. 8. 1976 do izida te številke, so bili dokončno dogovorjeni z investitorji naslednji posli in podpisane ustrezne pogodbe:
TOZD - GRADBENI SEKTOR NOVO MESTO
—	s podjetjem „LABOD" Novo mesto za zunanjo ureditev in nadstrešnico v Šmarjeti, — investicijska vrednost 2,638.844,— din;
—	s podjetjem „ELEKTRO" Ljubljana, enota Novo mesto za razširitev stikališča — investicijska vrednost 784.805.— din;
—	s podjetjem „MARLES" Maribor, za objekt: OSNOVNA ŠOLA Brusnice — investicijska vrednost 2,340.529.-din;
—	z Osnovno šolo Leskovec pri Krškem, za dodatna dela pri gradnji osnovne šole — investicijska vrednost 2,734.812.— din;
—	s podjetjem „GORJANCI"
Straža, za gradnjo hotela „METROPOL" v Novem mestu — investicijska	vrednost
28,561.725.— d n;
—	z Občinsko izobraževalno skupnostjo Novo mesto, za gradnjo objekta: POSEBNA ŠOLA ŠMIHEL — investicijska vrednost 23,518.788,-din;
—	z Muzejem Prvog zasjedanja AVNOJ-a Bihać, za sanacijo zgradbe muzeja — investicijska vrednost 1,130.652,-din;
—	s podjetjem „ELEKTRO" Novo mesto za gradnjo poslovne stavbe in dispečerskega centra v Novem mestu — investicijska vrednost 11,680.000.—din;
—	z „ISKRO" Novo mesto za dodatna dela pri gradnji prizidka — investicijska vrednost 1,667.322.— din;
—	z Ljubljansko banko — podružnico Novo mesto, za pripravljalna in zemeljska dela za gradnjo poslovne stavbe v Novem mestu —
predstavnikov na vseh področjih, kot je to nakazal tudi republiški odbor sindikata gradbenih delavcev.
investicijska vrednost 951.014.— din;
—	s podjetjem „ADRIAMONT" Rijeka, za II. fazo izgradnje stanovanjskega naselja Škurinjska Draga — investicijska vrednost 34,787.240.-din;
—	s podjetjem „ADRIAMONT" Rijeka za razna dodatna dela pri gradnji I. etape stanovanjskega naselja Škurinjska Draga — investicijska vrednost 5,588.702.— din;
—	z Vojno pošto Ljubljana za dodatna dela na objektu DOM JNA Novo mesto — investicijska vrednost 6,745.364.— din;
—	z Gozdnim gospodarstvom Novo mesto za DELAVSKI DOM V ČRMOŠNJICAH - Investicijska vrednost 3,273.411.— din;
TOZD - GRADBENI SEKTOR KRŠKO:
—	s Tovarno celuloze in papirja „ĐURO SALAJ" Krško, za dodatna dela pri gradnji objektov — investicijska vrednost 4,691.235.— din;
—	s Tovarno celuloze in papirja „ĐURO SALAJ" Krško, za gradnjo objekta: CEVOVODNI MOST
—	investicijska vrednost 1,615.780.-din;
—	z Industrijo gradbenega materiala „SALONIT" Anhovo za notranjo gradbeno opremo I. in II. del ter za infrastrukturo pri gradnji Tovarne silikatne opeke v Brežicah
—	investicijska vrednost 5,339.113,-din;
—	s „KOVINARSKO" Krško za objekt Družbene prehrane v Krškem — investicijska vrednost 6,585.870,-din;
—	s Kulturno skupnostjo Krško za gradnjo objekta: DELAVSKI DOM KRŠKO — investicijska vrednost 13,500.000.— din;
TOZD - GRADBENI SEKTOR LJUBLJANA:
—	z Živilskim kombinatom „ŽITO" Ljubljana za dodatna dela pri gradnji silosa - investicijska vrednost 1,501.118.— din;
—	s Savskimi elektrarnami Ljubljana za dela pri gradnji RTP Beri-čevo — plato, ceste, parkirišča — investicijska vrednost 6,055.948.— din;
—	s podjetjem „SOSESKA" Ljubljana za zunanjo ureditev pri poslovnem objektu SDK, VELE-TEKSTIL Ljubljana — investicijska vrednost 579.793,— din;

JANUAR
FEBRUAR
MAREC
APRIL
MAJ
tl g CČ®TO t®c<? K S Vsetttf
4	T Angela
5	S Simeon
6	C Gašper
7	P Zdravko
8	S Severin
10	P Vilijem
11	T Pavlin
12	S Tatjana
13	C Veronika
14	P Oton
15	S Pavel
t(? (? Rjaponf
17	P Anton
18	T Marjetka ■19 S Janez
20	G-Boštjan
21	P Neža
22	S Vinko
ra rf PiffefKc
24	P Franc
25	T Tanja
26	S Pavla
27	C Angela
28	P Tomislav
29	S Valerij Ufi F (Trrffrrft 31 P Ivan
1 T	Brigita
2 S	Svečnica
3 C	Blaž
4 P	Andrej
5 S	Agata
7 P	Riko
8 T	Jerko
9 S	Polonca
10 C	Vilko
11 P	Rafko
12 S Valerija	
14 P	Metod
15 T	Jurka
16 S	Julijana
17 C	Aleksij
18 P	Simen
19 S ra f	Konrad
21 P	Irena
22 T	Peter
23 S	Dositej
24 C	Sergej
25 P	Taras
26 S ra F	Matilda
28 P	Gojmir
1 T Albin	1 P Hugo
2 S Justin	2 S Franc
3 C Marinka	S K Rito
4 P Kazimir	4 P Izidor
5 S Jadran r f f f f	5	T Mira 6	S Viljem
7 P Felicita	7 C Ivo
8 T Dan žena	8 P Albert
9 S Frančišek	9 S Marija
10 C Rastko	t® K Kfli«(t[
11 P Tinko	11 P Stanislav
12 S Rotija	12 T Lazar
ff fr ffrfpu [74	13 S Martin
14 P Matilda	14 C Valerijan
15 T Klemen	15 P Dan železničarjev
16 S Tihomila	16 S Bernardka
17 C Jerica	ff rt Ktnnn
18 P Edo	18 P Svobodan
19 S Jože	19 T Leon
ra fr Kttrffrc	20 S Nežika
21 P Niko	21 C Konrad
22 T Lea	22 P Saša
23 S Slobodan	23 S Julij
24 C Branko	U fr P sito
25 P Minka	25 P Marko
26 S Lutgar	26 T Franka
ra F Lfdtfff	ra e Uc-dnravff«? CF
28 P Bojan	28 C 2lvko
29 T Ciril	29 P Katica
30 S Bogo	30 S' Joža
31 C Modest	
t K RfSETitfe <•&(£	1 S Justin
% P Rsfto	2 C Erazem
3 T Zdenko	3 P Drago
4 S Florijan	4 S Kvirin
5 C Angel	f Tr torni to
6 P Domenik	6 P Norbert
7 S Gizela	7 T Robert
e rt rarifteo	8 S Medart
9 P Dan zmage	9 C Primož
10 T Tona	10 P Bogumil
11 S Žiga	11 S Srečko
12 C Pankracij	
13 P Servacij	13 P Anton
14 S Matija	14 T Valerij
f? (t Ifjrfnr	15 S Vid
16 P Janez	16 C Beno
17 T Jošt	17 P Gregorij
18 S Miran	18 S Ljubo
19 C Ivo	
20 P Bernard	20 P Mihelca
21 S Dan letalstva	21 T Alojz
ra K t/crlto	22 S Miloš
23 P Željko	23 C Pina
24 T Marija	24 P Kresni dan
25 S r. d. M. Tita	25 S Vilko
26 C Filip	ra ir f?tpf6(7
27 P Avguštin	27 P Vlado
28 S Just	28 T Kotimir
22 c Ksto-fm	29 S Peter
30 P Ivana	30 C Emilijan
31 T Kocijan	
JULIJ	AVGUST	SEPTEMBER
1 P Estera	1 P Nada	1 C Tilen
2 S Živko	2 T Stefan	2 P Maksim
f F fcrpirS	3 S Lidija	3 S Gregor t.■ r' žstto
T. P Trr- torof	4 C Janez	
5 T Anton	5 P Ožbolt	5 P Lovro
6 S Marija	6 S Just	6 T Petra
7 C Vinko		7 S Branislava
8 P Jadran	8 P Domenik	8 C Marija
9 S Vera te r* t —crFfp	9 T Jaroslav	9 P Peter
	10 S Lovrenc	10 S Leposlava
11 P Olga	11 C Jasna '	ff F rafirrr
12 T Mohor	12 P Hilarija	12 P Gvido
13 S Dan šoferjev	13 S Rada ra f rtsrcftf	13 T Janez
14 C Kamil		14 S Rastko
15 P Vladimir	15 P Mojca	15 C Mara
16 S Dan tankistov tr f a	16	T Rok 17	S Hiacint	16	P Ljudmila 17	S Tilda fl: fr Zofl[4 19 P Božidar
18 P Miroslav	18 C Alenka	
19 T Zlata	19 P Boleslav	
20 S Marjeta	20 S Bernard ra rt rararto	20 T Suzana
21 C Kamilo		21 S Matevž
ra: p cer vctffc	22 P Zmaga	22 C Tomislav
23 S Brigita 2/ F mjtfror	23 T Roža	23 P Alenka
	24 S Jernej	24 S Gojmir
25 P Jakob	25 C Ludvik	ra F žfrrFto
26 T Ana	26 P Ivan	26 P Damjan
27 S Gorazd	27 S Monika	27 T Viktor
28 C Samo	ra /toor/čffr?	28 S Venčeslav
29 P Marta	29 P Janez	29 C Rafko
30 S Nina ra f rcrrc	30	T Srečko 31	S Rajko	30 P Hironlm
1977
OKTOBER	NOVEMBER	DECEMBER
1 S Zinka	T T [fftfrt mrtvflT	1 C Nataša
S F Rcgcrrrfl	2 S Dušan	2 P Živko
3 P Žarko	3 C Vikturin	3 S Franc
4 T Frančišek	4 P Dragotin	
5 S Marcel	5 S Elizabeta	5 P Savo
6 C Bruno	(? F l-ftrrffrrt	6 T Miklavž
7 F Marko	7 P Okt. revolucija	7 S Ambrož
8 S Dan artiler.	8 T Bogomir	8 C Marija
ff F flttrtl«	9 S Božidar	9 P Evalija
10 P Danijel	10 C Leon	10 S Damaz
11 T Milko	11 P Martin	rt rr vsfcrffp
12 S Maks	12 S Emil	12 P Malka
13 C Edvard	fff F BFmfolfr-r	13 T Lucija
14 P Kalist	14 P Lovro	14 S Dušan
15 S Terezija	15 T Leopold	15 C Vika
ff? F Fsftoto	16 S Marta	16 P Adela
17 P Ignac	17 C Liza	17 S Lazar
18 T Luka	18 P Roman	p i rriT
19 S Etbin	19 S Narsej	19 P Urban
20 C Miro	87 r* Črcčf'c	20 T Makarij
21 P Urška	21 P Albert	21 S Tomaž
22 S Tilka	22 T Cecilija	22 C Dan JLA
ra F torr	23 S Klemen	23 P Viktorija
24 P Dan OZN	24 C Cvetka	24 S Eva
25 T Darinka	25 P Katarina	ra F T rracffTptfp
26 S Lucija -	26 S Silvo	26 P Stefan
27 C Sabina	ra F Werffs	27 T Janez
28 P Simen	28 P Katica	28 S Zorka
29 S Narcis		29 C Tomo
ffff F Artcrtr.	fff? i? rrrrfn?f	30 P Evgen
31 P M. d. varč.		31 S Silvester
Razpored radnika na radno mesto
Zapaža se, da pojedinci na nekih OOUR u našoj radnoj organizaciji nepravilno tumače pravo samostalnosti OOUR i da su se neke počele zatvarati same u svoje granice. Previše se ogledavaju samo u svoje interese i interese pojedinaca, a pri tome zaboravljaju na uzajamnost i solidarnost u okviru radne organizacije kao celine.
Slučajeva, u kojima je solidarnost između pojedinih OOUR pala na ispitu, bilo je više, bitno pri tome je to, da je time upoznat samo uzak krug pojedinaca, a kolektivi pojedinih OOUR o tome ne znaju ništa, jer u suprotnom slučaju do toga ne bi moglo doći. Jer radni kolektiv ako je pravilno i objektivno informiran uvjek zna naći prava rješenja u smislu našeg ustava i društveno političkog uređenja naše socialističke zajednice.
Karakterističan primer nepravilnog informiranja kolektiva pojedinih OOUR pojavilo se u vezi sa javnom razpravom o 62. i 104. a članom našega Samoupravnog sporazuma o udruživanju OOUR u radnu organizaciju „Pionir". Zbog toga želimo skrenuti pažnju na to, kako predlog zakona o udruženom radu uređuje rasporedživanje radnika, jer predlog za dopunu našeg samoupravnog sporazuma o udruživanju temelji baš na nacrtu zakona o udruženom radu a nije u suprotnosti sa važećim propisima.
Izabrani kandidat, koji se javi osnovnoj organizaciji, da bi započeo sa radom, razpoređuje se na radno mjesto, za koje je primljen. U toku trajanja radnog odnosa radnik može biti razpoređen na drugo radno mjesto, odnosno radni zadatak u osnovnoj organizaciji, u koju je primljen. U određenim slučajevima radnik može biti razpoređen i iz jedne u drugu osnovnu organizaciju udruženog rada. Postoje dakle 3 osnovna vida ispolja-vanja ustanove raspoređivanja radnika.
RASPOREĐIVANJE RADNIKA NA RADNO MJESTO, ZA KOJE JE PRIMLJEN
Radnik ima pravo i dužnost, da u udruženom radu vrši poslove rad-
nog mjesta odnosno radne zadatke radi kojih je i zaključio radni odnos (član 153). Ovim rasporedom radnik se uključuje u udruženi rad i uspostavlja međusobne odnose u radu sa ostalim radnicima. On od tog trenutka zajedno i ravnopravno sa njima ostvaruje pravo rada društvenim sredstvima.
RASPOREĐIVANJE RADNIKA U OKVIRU OSNOVNE ORGANIZACIJE
Za vreme trajanja radnog odnosa radnik može u skladu sa Samoupravnim opštim aktom kojim se uređuju radni odnosi i zakonom, biti raspoređen na drugo radno mjesto, odnosno zadatak u osnovnoj organizaciji. Uslovi raspoređivanja zavise od toga, dali se za rad na novom radnom mjestu odnosno radnom zadatku zahteva ista ili niža stručna sprema od one koji radnik ima.
Radnik bez njegovog pristanka može biti raspoređen na svako radno mjesto odnosno radni zadatak, koji odgovara njegovoj stručnoj spremi, odnosno radnoj sposobnosti (član 153, stav 2). Kad se radnik upućuje na radno mjesto, raspored je trajan a kad se upućuje da izvrši određeni radni zadatak, raspored je privremen. U članu 165., stav 4 nacrta zakona o udruženom radu predviđen je poseban slučaj kada se radnik može privremeno rasporediti i na drugo radno mjesto. Taj slučaj nastaja kad radnik odbije da radi zbog toga, što mu preti neposredna opasnost
po život, zato što nisu preduzete mere zaštite na radu. Do otklanjanja te opasnosti radnik se može bez njegovog pristanka rasporediti na redno mjesto koje odgovara njegovoj stručnoj spremi i drugim radnim sposobnostima.
Radnik se samo izuzetno i uz njegov pristanak može rasporediti da trajno ili privremeno radi na radnom mjestu, za koje se traži niža stručna sprema od one koju ima. Nema međutim opravdanja da se i privremeni raspored uslovljava pristankom radnika.
RASPOREĐIVANJE RADNIKA IZVAN OSNOVNE ORGANIZACIJE
U određenim slučajevima radnik se može rasporediti iz jedne u drugu osnovnu organizaciju u okviru iste radne organizacije ili složene organizacije udruženog rada. Slučajevi i uslovi za ovakav raspored utvrđuju se samoupravnim sporazumom o udruživanju u radnu organizaciju odnosno složenu organizaciju udruženog rada u skladu sa zakonom.
Nacrt zakona o udruženom radu predviđa ovakav raspored u 3 različite pravne situacije:
Prva se odnosi na raspoređivanje radnika koji po isteku mandata nije ponovno izabran na rukovodeće radno mjesto u osnovnoj organizaciji. Takvom radnikom ne prestaje radni odnos, jer ima pravo da radi na drugim poslovima odnosno da vrši druge zadatke koji odgovaraju njegovoj stručnoj spre-
mi, odnosno radnoj sposobnosti u istoj ili drugim osnovnim organizacijama u sastavu iste radne organizacije ili radnih organizacija u sklopu složene organizacije udruženog rada odnosno u njihovim radnim zajednicama, soglasno samoupravnom sporazumu. Ovo pravo pripada inokosnom poslo-vodnom organu (direktor OOUR) odnosno predsedniku kolegialnog poslovodnog organa, koji ne bude ponovo izabran, (član 149).
Drugu situaciju ne određuje direktno zakon ali on omogućuje da se s samoupravnim sporazumom o udruživanju u radnu organizaciju odnosno složenu organizaciju udruženog rada slobodno utvrde slučajevi i uslovi raspoređivanja iz jedne u drugu osnovnu organizaciju u sklopu iste radne i složene organizacije na radno mjesto, koje odgovara njegovoj stručnoj spremi odnosno radnoj sposobnosti (član 153, stav 4).
Treća situacija nastaje u vezi sa ekonomskim ili tehničkim i tehnološkim razlozima. Nacrt određuje, da se samoupravnim sporazumom u udruživanju u radnu organizaciju odnosno složenu organizaciju udruženog rada utvrdi pravo radnika, da kad prestane potreba da radi zbog ekonomskih teškoća u koje je došla radna organizacija i zbog tehničkih i tehnoloških unapređenja, pređe na rad u drugu osnovnu organizaciju u sastavu iste ili druge radne organizacije ili radne zajednice, prema njegovoj stručnoj spremi odnosno radnoj sposobnosti (član 153, stav 5).
Na območju šolskega kompleksa v Krškem gradi TOZD Gradbeni sektor Krško prvi del novega otroškega vrtca, ki bo sprejel 65 otrok, ko bo popolnoma dograjen pa 135. Celotni vrtec bo dograjen prihodnje leto in bo veljal 13 milijonov dinarjev (Foto: GORAN ROVAN)
Na
ŠIG 76 smo bili peti
Zaključno tekmovanje letošnjih športnih iger gradbincev je bilo 18. septembra v Kranju. ŠIG 76 so potekale istega dne kot osrednja slovenska proslava v počastitev 40-letnice stavk tekstilnih delavcev v Kranju.
Na ŠIG 76 v Kranju so bila letos prvič samo finalna tekmovanja štirih prvouvrščenih ekip iz vsake panoge. Tekmovanja po panogah so potekala od pomladi dalje v organizaciji posameznih podjetij po raznih krajih v Sloveniji. PIONIR je organiziral bazensko tekmovanje v strelstvu.
PIONIRJEVI športniki so se v finalna tekmovanja v Kranju uvrstili v dveh panogah: v odbojki moški, v odbojki ženske in v kegljanju ženske.
Končna razvrstitev dosežena na ŠIG 76 v skupnem plasmanu je bila takšna: 1. GIP INGRAD Celje 325 točk, 2. KONSTRUKTOR Maribor 313 točk, 3. GIP GRADIS Ljubljana 310 točk, 4. IMP Ljubljana 281 točk, 5. PIONIR Novo mesto 274 točk.
V posameznih panogah so PIONIRJEVI športniki zbrali naslednje število točk: ženske: namizni tenis 5 točk, kegljanje 25 točk, strelstvo 16 točk, odbojka 11 točk: moški: namizni tenis 17 točk, kegljanje 47 točk, strelstvo 41 točk, odbojka 24 točk, šah 32 točk, balinanje 12 točk mali nogomet 44 točk, skupaj ženske in moški: 274 točk.
Uvrstitev po panogah:
Namizni tenis ženske: 1. Ingrad Celje 18 točk, 2. Gradis Ljubljana 14 točk, 3. Konstruktor Maribor 11 točk: moški: 1. Gradis Ljubljana 43 točk, 2. Konstruktor Maribor 39 točk, 3. Cevovod Maribor 36 točk: kegljanje, ženske: 1. Gradis Ljubljana 3054 kegljev — 32 točk, 2. Ingrad Celje 3009 kegljev — 28 točk, 3. Pionir Novo mesto 2986 kegljev — 25 točk (Vida Sofronov 381 kegljev. Cvet-
ka Petelin 376, Sonja Antič 370 in Anica Oražem 321 kegljev): moški: 1. Ingrad Celje 1693 kegljev — 61 točk, 2. Cementarna Trbovlje 1671 kegljev — 57 točk, 3. IMP Ljubljana 1639 kegljev — 54 točk: strelstvo, ženske: 1. Stavbar Maribor 903/2 krogov — 26 točk, 2. IMP Ljubljana 903/1 krogov - 22 točk, 3. Izolirka Ljubljana 890 krogov — 19 točk: moški: 1. Konstruktor Maribor 1708 krogov 52 točk, 2. Beton Zasavje 1689 krogov — 48 točk, 3. Gradis Ljubljana 1685 krogov - 45 točk: odbojka, ženske: 1. Ingrad Celje 20 točk, 2. Salonit Anhovo 16 točk, 3. Gradis Ljubljana 13 točk, 4. Pionir Novo mesto 11 točk (naša ekipa: Toja-gič, Pilič, Bračko, Šimunovič, Ska-luševič, Miklavčič, Antič, Sofronov, Babnik je v Kranju vsa tri srečanja — igrala je z Ingradom Celje, s Salonitom Anhovo in z Gradisom Ljubljana — izgubila): moški: 1. Salonit Anhovo 31 točk,
2.	Gradis Ljubljana 27 točk, 3. Pionir Novo mesto 24 točk (naša ekipa: Kapetan, Kranjc, Babnik I., Babnik A., Židanek, Jožef A., Jožef M., Graberski, Duh, Grandovec, je dobila srečanje z IMP, izgubila pa z Gradis in Salonit): šah: 1. Ingrad Celje 43 točk, 2. ZRMK Ljubljana 39 točk, 3. Konstruktor Maribor 36 točk: balinanje: 1. Gorica Nova Gorica 34 točk, 2. IMP Ljubljana 30 točk, 3. Salonit Anhovo 27 točk: mali nogomet: 1. Cementarna Trbovlje 56 točk, 2. SGP Grosuplje 52 točk, 3. Konstruktor Maribor 49 točk.
Na slavnostni razglasitvi rezultatov so se v Delavskem domu v Kranju Pionirjevi tekmovalci povzpeli 2-krat na častno stopničko: ženske, ko so prejele bron za osvojeno 3. mesto v kegljanju in moški, ko so prejeli bron za osvojeno 3. mesto v odbojki, posebna priznanja pa so prejele za požrtvovalnost in borbenost ter dosežene rezultate ženske v strelstvu in odbojki, ter Pionirjevi tekmovalci za skupno uvrstitev. Po številu osvojenih odličij si med 17 podjetji, ki so v Kranju prejela odličja delimo s Stavbarjem Maribor 5. in 6. mesto.
Vsem Pionirjevim tekmovalcem, ki so sodelovali bodisi na bazenskih tekmovanjih, bodisi na finalnem tekmovanju v Kranju, gre izreči vse priznanje za borbenost in požrtvovalnost, ki so jo pokazali. Da bi končno le ugotovili zakaj v športnih dosežkih nazadujemo, bomo v prihodnjih številkah drugega za drugim objavili razgovore z vodji ekip. Zaprosili jih bomo, naj vsak za svojo panogo povedo, kaj je potrebno storiti, da bi Pionirjevi športniki spet začeli posegati po najvišjih lovorikah.
Umetniška
razstava
Na hodnikih v stavbi „nove direkcije" kot smo vajeni reči novi stavbi DSSS v Bršlinu v Novem mestu, nas je ob 30-letnici podjetja čakalo izjemno presenečenje. Po vseh hodnikih, od pritličja do zgornjega nastropja si je našla prostor razstava umetniških slik Likovne skupine Vladimir Lamut iz Novega mesta. PIONIR je pokrovitelj te likovne skupine, skupaj z Zvezo kulturno prosvetnih organizacij pa je hkrati tudi njen ustanovitelj. Likovna skupina Vlado Lamut, ki združuje 42 samoraslih umetnikov Dolenjske, je z razstavo nekaterih del svojih članov stkala čestitko ob 30-letnici PIONIRJA. Avtorji razstavljenih del so: Tone Vovko iz SGP PIONIR, Jože Kotar, voznik, Marjan Maznik, delavec na UJV, Marjan Novina, invalidski upokojenec, Miran Hočevar, tekstilni tehnik, Boža Podrgajs, likovni pedagog, Tone Kumar, tehnični risar, Franc Mlakar, upokojenec, Jože Gutman, trgovski delavec, Tugo Lebič, gradbeni inženir. Skupina je stara 1 leto in je v času od svoje ustanovitve priredila že
več podobnih razstav v delovnih organizacijah, s katerimi na hvalevreden način približuje umetniško snovanje delavcu. Predsednik skupine je Tone Vovko. Članom skupine, ki so z razstavo prinesli nadih umetniške ustvarjalnosti tudi v naš kolektiv, se iskreno zahvaljujemo!
POSNEMAJTE!
Aleksander Strupeh iz TOZD Gradbeni sektor Krško je poslal več fotografij, ki jih je posnel Goran Rovan, opremljenih s podpisi. Fotografije predstavljajo dejavnost TOZD Gradbeni sektor Krško. Večino od njih objavljamo v tej številki. Pošiljka Aleksandra Strupeha zasluži toliko večjo pohvalo, ker je fotografije poslal sam od sebe, na svojo pobudo, delo TOZD Gradbeni sektor Krško pa je z njimi lepo predstavljeno! Posnemajte!
OPRAVIČILO
Tovarišu Jožetu Pavliču se zahvaljujemo za poslani potopis in se mu hkrati opravičujemo, ker ga zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti tokrat! Objavljen bo v januarski številki BILTENA!
IBi
Pogled na slavnostni zbor sodelujočih na finalu SIG 76 v Kranju, odkoder je bil nato odhod na proslavo 40-letnice tekstilne stavke
PIONIRJEVI Športniki, ki so sodelovali na finalu ŠIG 76 v Kranju v slavnostnem sprevodu
Tudi
BILTEN
je
10 - letnik!
Tudi BILTEN, glasilo delovne skupnosti, se letos uvršča med PIONIRJEVE jubilante. Prihodnja številka, tista, ki bo izšla januarja 1977 bo začela 11. letnik izhajanja domačega glasila.
Najbrž se ne bi nihče v delovni skupnosti, če ne bi na to posebej opozorili ob tej priložnosti, spomnil BI LTENOVEG A jubileja. 10 let življenja ni veliko za človeka; za časopis, še zlasti pa za glasilo kolektiva, pa je to že kar častitljiva starost.
Iz v začetku skromnega časnika, skromnega glede na gostoto izhajanja, se je BILTEN v 10 letih razvil v glasilo, ki redno, vsak mesec priroma v naše roke. Zadnja štiri leta izhaja vsak mesec, letos pa prihaja v krog bralcev redno vsakega 12. dne v mesecu. Popolnoma napak bi bilo, ko bi ustvarjalci BILTENA skušali, pa čeprav ob slavnostni priložnosti, sami ocenjevati svoje delo. Tokrat izjemoma tudi ne bomo navajali statističnega pregleda o vrstah sestavkov, o številu strani, o številu objavljenih fotosov in podobno.
Slavnostni pomenek naj ima predvsem delovni značaj. Prežet naj bo z željo, narediti BILTEN kot glasilo tak, da ga bomo vsi težko pričakovali, z veseljem prebirali in da bo nepogrešljiv.
Doslej zagotovo nismo vedno zadovoljni z njim. Njegovi ustvarjalci se zavedamo, da imate kot bralci najbrž veliko pripomniti k vsebini. Nemalokrat se vam najbrž zdi pre-suhoparna, mogoče smo v pisanju malo premalo kritični, preveč oddaljeni od življenja v kolektivu, ki bije s polno silo. To vse zagotovo drži, enako trdna pa je resnica, da je časopis ogledalo prostora in časa v katerem izhaja. BILTEN je natančno takšen, kakršnega smo ustvarili sami! Kot naše glasilo je najbolj verna fotografija nas samih, našega sodelovanja v njem!
Tako smo prišli do jedra resnice o BILTENU:	sodelovanje pri
ustvarjanju domačega glasila, ki je hkrati najpomembnejše in najbolj redno sredstvo obveščanja kolektiva, je omejeno na manj kot dese-torico članov kolektiva, ki šteje
Iz zbranih prispevkov bo sklad kupil:
1.	laserski fotokoagulator za zdravljenje očesnih bolezni in zlasti za posege v najglobjo notranjost očesa, ki je doslej veljala za nedotakljivo,
2.	aparat za hitro zmrzovanje tkiva (za zgodnje odkrivanje raka in drugih sprememb v bolnikovem telesu,
3.	opremo za laboratorije: avtomatični števec krvničk, pla-menski fotometer za hitro ugotavljanje krvne slike in avtomatske dispenzorje za varnejše in hitrejše jemanje vzorcev,
4.	več sodobnih naprav, nujno potrebnih za obnovo in razširitev šok sobe.
Ko bomo tehtali, koliko naj damo in ko se bomo odločali, koliko nepotrebnih čestitk bomo opustili in denar raje namenili gornjim nakupom, pomislimo: v bolnišnici je vzidan kamen, za vsakogar izmed nas! Njeno prizadevno osebje bi s sodobnejšo opremo laže zdravilo in laže reševalo življenja!
3500 ljudi! Samo 10 članov kolektiva piše in daje svoje sestavke in fotografije v objavo! Desetim članom kolektiva pa pri najboljši volji ne uspeva dojeti vsega, kar bi rado prebralo 3490 preostalih! V 10 letih izhajanja je BILTEN prejel vsega 8-krat (z besedo: osemkrat!) prispevke (bile so to fotografije, nekaj potopisov in nekaj drugih sestavkov) iz raznih delovnih enot podjetja, poslane po lastni pobudi posameznikov. Naj podčrtamo, da smo v BILTENU velikokrat poudarili, da bomo veseli vsake vrstice in fotografije ne glede na kvaliteto in da smo doslej vse prejeto objavili!
Skoraj ni primerov, da bi iz vodstva TOZD prejeli pobudo, češ: pri nas je to in to novo, dobro bi bilo, ko bi opisali!
Najboljše bi bilo, ko bi Konferenca sindikalnih organizacij dala takoj pobudo za imenovanje novega uredniškega odbora, v katerem v bi bil vsaj po 1 predstavnik iz vsake TOZD. Bodoče člane uredniškega odbora bi bilo treba v TOZD skrbno izbrati. Ni potrebno, da so pisatelji! Naj bodo v svoji TOZD dejansko odgovorni za dopisništvo: dajejo naj pobude o čem pisati, zbirajo naj takšne pubode, spodbujajo naj posameznike k pisanju, tudi sami naj kaj napišejo! Če bomo storili samo to, bo BILTEN v svojem 11. letu nam vsem bolj povšeči, kot je bil doslej!
S tako organiziranim dopisništvom bomo lahko za vsako številko zbrali dovolj svežih novic, ki jih doslej nismo zajemali. Družbe-no-politične organizacije: Sindikat, ZK, ZSMS se večkrat sestajajo, toda o čem v njih govore, sklepajo, razpravljajo? O vsakem sestanku se da zelo na kratko napisati, o čem smo govorili na njem in to je celo naša dolžnost! V vsaki TOZD skoraj vsak mesec odpirajo nova gradbišča, zakaj ne bi na kratko poročali o tem: Odprli smo novo gradbišče. Gradimo takšen objekt, vreden toliko, zgrajen mora biti do takrat, opisali zahtevnost dela in podobno? Na podoben način bi lahko poročali tudi o zaključkih del in dodali, ali smo delo končali pred rokom ali po nje, ter vzroke. Tudi odbori delavske kontrole bi se lahko oglasili in na kratko povedali kaj so obravnavali v zadnjem letu, isto velja za SLO.
Samoupravni organi imajo brez števila sej, za objavo sklepov je premalo prostora v BILTENU. Kratki izvlečki, ki bi povedali najpomembnejše o dnevnem redu in o čem je bilo največ razprave, pa ne bi bili odveč.
To je samo nekoliko predlogov za delovni program, ki naj bi bil uresničevan vsak mesec sproti in bi bil hkrati najlepša čestitka k BILTENOVEMU jubileju!
Namesto za čestitke -za bolnišnico!
Prej razvada, kot pa navada je, da pošiljamo ob Novem letu na stotine in tisoče čestitk poslovnim sodelavcem, strankam in posameznikom. Vsaka čestitka stane skupaj s poštnino in s pisanjem vsaj 4 dinarje, pa jo naslovnik le preleti in vrže v koš. Zakaj torej razmetavati denar? Pri Občinskem odboru Rdečega križa Novo mesto je ustanovljen poseben medobčinski sklad, namenjen nakupu dragih medicinskih naprav, ki jih pokrajinska bolnišnica v Noverrj mestu nujno-potrebuje.' Ta sklad trka na naša srca in na našo zavest s prošnjo:	ne razmetujte denarja za
čestitke, raje ga namenite nakupu prepotrebnih medicinskih naprav, ki bodo ohranjale življenjja!
ZSM
se
zahvaljuje
Od Občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije Novo mesto je prejel PIONIR ob zaključku letošnjih mladinskih delovnih akcij pismeno zahvalo, zaradi sodelovanja naših mladincev v dveh republiških in v dveh zveznih mla-
dinskih delovnih akcijah. Občinska konferenca ZSMS je izrekla priznanje naši delovni organizaciji, vsem samoupravnim organom in druž-beno-političnim organizacijam za njihovo pomoč in razumevanje pri izbiri mladincev za delovne akcije. V republiški mladinski delovni akciji „Suha krajina 76“ so sodelovali mladinci: Marko Bogera, Edo Madronič in Petar Medič, v „Brkini 76": Franci Kovšca, v zvezni mladinski delovni akciji „Kozjan sko 76": Mirko Petraš, v „Posočje 76" pa: Stjepan Grijač in Slavko Zidarič. Našim mladincem, več se jih je z delovnih akcij vrnilo s častnim nazivom: udarnik, čestitamo tudi mi in jim izrekamo priznanje!
‘St*®;
p .* f	h
Nova osnovna šola Milke Kerin v Leskovcu pri Krškem je v 24 najsodobnejših učilnic že sprejela učence. Nova šolska stavba je veljala 45 milijonov dinarjev. Na sliki: delavci TOZD Gradbeni sektor Novo mesto hite urejati okolico pred slavnostno otvoritvijo (Foto: GORAN ROVAN)
5. Srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov
Kulturno prosvetno društvo ERNESTEK GOLOB - PETER, Gradišče, skupaj z družbeno-političnimi organizacijami in skupnostmi Gradišča in občine Lenart ter Revijo ANTENA, Revijo Mladina, Republiško konferenco Zveze socialistične mladine Slovenije in Zvezo kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, prirejajo, v soboto in nedeljo, 5. in 6. februarja 1976 v Gradišču v Slovenskih goricah 5. SREČANJE PESNIKOV IN PISATELJEV ZAČETNIKOV.
Na srečanju lahko sodelujejo pesniki in pisatelji začetniki, ki še niso izdali (razen v samozaložbi) nobenega svojega dela v knjižni obliki. Kandidati morajo biti stari več kot 15 let. K sodelovanju vabimo vse pesnike in pisatelje začetnike iz Slovenije, Slovence v drugih republikah, iz slovenskih zamejskih območij v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, kakor tudi pesnike in pisatelje začetnike med delavci v tujini, izseljenci in pripadnike JLA.
Posamezen kandidat lahko sodeluje z največ tremi prispevki v slovenskem jeziku, napisanimi s pisalnim strojem v treh izvodih. Posamezen prispevek v prozi ne sme biti daljši kot: za črtico 3 strani, za esej 10 strani, za novelo 15 strani, za gledališki tekst 60 strani in za roman 100 strani: v poeziji pa ne daljši kot 2 strani (prispevki naj bodo pisani le po eni strani lista).
Kandidati morajo svoje prispevke poslati pod šifro v zapečateni ovojnici. V tej ovojnici naj bo manjša zaprta ovojnica s točnim naslovom kandidata, šifro prispevkov, izobrazbo, poklicem in starostjo. Organizacijski odbor ne bo upošteval prispevkov, ki bodo namesto s šifro podpisani v veliki ovojnici s pravim imenom avtorja.
Organizacijski odbor bo prispevke sprejemal do 15. decembra 1976 na naslov: Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije, Dalmatinova 4/11, 61000 Ljubljana (za srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov).
Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo brezplačno. Poslanih prispevkov organizacijski odbor ne bo vračal. Izbor najboljših del bo predvidoma objavljen v posebnem zborniku 5. Srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Vse poslane prispevke
bo pregledala tri-članska strokovna komisija, ki jo bo imenoval organizacijski odbor.
Avtorji desetih izbranih prispevkov bodo sodelovali na srečanju v Gradišču kot gostje organizatorjev in bodo prejeli spominsko plaketo — Anteno. Avtorji dvajsetih izbranih prispevkov pa bodo sodelovali na 2. literarni koloniji pesnikov in pisateljev začetnikov, ki bo oktobra 1977 v Gradišču.
ORGANIZACIJSKI ODBOR
28. novembra, na dan pred praznikom Republike nas je presenetila tragična vest o smrtni nesreči, ki se je pripetila na gradbišču na Malem Lošinju. Novak Lejič, delavec na stroju se je smrtno ponesrečil pri razkladanju salonitnih plošč. Nesreča je toliko bolj tragična zato, ker jo je s svojo lastno neprevidnostjo povzročil sam Lejič. Njegova smrt pri delu, praznina, ki je zavoljo tega nastala v njegovi družini in globoko prizadela njegove svojce, presunjenost vseh na gradbišču Lošinj, ki so pokojnega Lejiča poznali kot sodelavca in z njim skupaj delali in gradili, vse to naj nas opominja k doslednemu upoštevanju varnostnih predpisov. Ne pozabljajmo: Solze in pretresenost ob mrtvem tovarišu, ne morejo povrniti življenja! Življenje je treba ohranjati takrat, ko je še živo! Pokojni Novak Lejič je bil rojen v Pojezinu v občini Dreventa v SR Bosni in Hercegovini. Pri Pionirju se je prvič zaposlil leta 1971, pa kmalu odšel, vnovič pa se je zaposlil pri nas 5. maja letos. Čeprav ni dolgo delal med nami, nam bo prav zaradi tragične smrti, ki ga je iztrgala iz vrst kolektiva, ostal vsem še dolgo v spominu!
Zahvala iz Tolmina
Od družbeno-političnih organizacij in skupščine občine Tolmin smo zaradi našega sodelovanja pri
odpravljanju posledic potresa prejeli naslednjo zahvalo in čestitko za Dan republike:
„Delovnemu kolektivu SGP PIONIR Novo mesto!
Dovolite nam izreči prisrčne čestitke celotnemu vašemu kolektivu ob 29. novembru prazniku jugoslovanskih narodov in narodnostnih skupnosti. Želimo vam dobro počutje in veliko delovnih uspehov v prihodnosti.
Naši delovni ljudje in občani in mi vsi, smo vam izredno hvaležni za izkazano solidarnost in pomoč ob nesreči, ki nas je zadela letos.
živa kronikam
V času od 8. septembra do 10. novembra 1976, je prišlo do naslednjih kadrovskih sprememb:
UPOKOJILI SO SE:
Martin Novoselič, skladiščnik, Ivan Pirc, delavec in Franjo Juran, tesar, vsi iz TOZD gradbeni sektor Krško.
KOT PRIPRAVNIKI SO BILI SPREJETI:
Andrej Mužar, gradbeni tehnik v TOZD gradb. sektor Ljubljana, Stanislav Budič, gradb. tehnik v TOZD gradb. sektor Krško, Marjan Venta, gradb. tehnik v DSSS in Rudolf Gerbec v DSSS.
LASTNOST DELAVCA V ZDRUŽENEM DELU SO PRIDOBILI:
Ana Strmole, ekon. tehn., Božena Petrov, ekon. tehn., Anica Kotar, ekon. tehnik, Friderika Milojevič, Jožica Valenčič, Jožica Bartolj, v finančni in računovodski službi, Leopold Pečarič v tehnični službi in Rozalija Bučar v splošni službi Delovne skupnosti skupnih služb, Beno Kop, avtoličar, Franc Kralj, strojn. ključ., Janez Tratnik, obrat, elektrik., Ivan Lindič, avtomeh. v TOZD Meh. kov. obrat, Aldo Diklič, voznik, Jože Bartolj, strojnik, Miroslav Dragman, strojnik, Franc Grmovšek, strojnik, Franc Hlebec, žerjavar, Rudolf Meglič, voznik, Živojin Tešanovič, strojnik in Janez Novak, strojnik — vsi v TOZD Strojno prometni obrat, Zvonko Peterlin, mizar, Janko Radjenovič, mizar Miran Avguštin, mizar in Dragutin Sajko, mizar, v TOZD Lesni obrat, Pavle Holozan, socialni delavec v TOZD gradb.
Moramo pa vam sporočiti, da vam še ne moremo podeliti priznanj za vaš prispevek na potresnem območju. Slabo vreme je dela na deloviščih zavleklo, tako, da večina prizadetih občanov do praznika še ne bo dobilo težko pričakovane tople strehe nad glavo.
Prosimo, da sprejmete naš sklep in to sporočilo o časovnem odlogu podelitve priznanj in značk z razumevanjem."
Tolmin, 24. novembra 1976
OBČINSKA SKUPŠČINA IN DRUŽBENE ORGANIZACIJE občine Tolmin
sektor Ljubljana, Josip Ogrič, gradb. tehnik in Edhem Ruščukič, gradb. tehnik v TOZD gradb. sektor Zagreb.
IZ JLA SO SE VRNILI:
Marjan Kozinc, gradb. tehnik v TOZD gradb. sektor Ljubljana, Jože Ličen, avtoličar, Franc Grm, avtoklepar, Janez Hervolj, strojni ključavn., Karel Požek, avtoklepar v TOZD Meh. kov. obrat, Jože Zorič, mizar v TOZD Lesni obrat, Miran Markovič, gradb. tehnik v TOZD Projektivni biro.
V JLA SO ODŠLI:
Zoran Miliševič, Jože Kodrič iz TOZD gradb. sektor Krško, Šibila Miško, dipl. inž. arh. iz TOZD Projekt. biro, Andrej Mužar, gradb. tehnik iz TOZD gradb. sektor Ljubljana, Marjan Zupančič, gradb. tehnik iz TOZD gradb. sekt. Krško, Janez Tratnik, obrat, elektrik iz TOZD Meh. kov. obrat.
NOVI ŠTIPENDISTI SO POSTALI:
FAGG:	Rado Bogolin, Marko
Rener, Tonček Zupanc, Janez Železnik in Lojze Lovko, Višja tehnična varnostna šola:	Matjaž
Lenart, Gradbena tehniška šola: Marjan Pavlenč, Jože Potokar, Jože Lokar.
Na novo sprejetim in tistim, ki so se vrnili iz JLA želimo dobro počutje ter veliko delovnih uspehov, tistim, ki so odšli v JLA, da bi jim rok čimprej potekel, tovarišem, ki so odšli v pokoj veliko zdravja in zadovoljstva, štipendistom pa veliko uspeha v šoli oz. študiju.
Proizvodna hala za proizvodnjo industrijske opreme v Krškem. Na levi je prvi del gradnje v skupni površini 4800 m2. Investitor je Splošno obrtno podjetje Krško, gradi pa TOZD Gradbeni sektor Krško (Foto: GORAN ROVAN)
BILTEN je glasilo kolektiva SGP „PIONIR" Novo mesto. Izhaja enkrat na mesec v nakladi 3500 izvodov, Odgovorni urednik je Marko Svetina dipl. iuK, člana uredniškega odbora pa sta Rudi Fabjan in Aleksander Strapeh. Stavek, filmi in prelom ČZP DOLENJSKI LIST. Ofset tisk: KNJIGOTfSK Novo mesto.