Nedeljska itev. 30 P«f 2 K
(shaja ob t zjutraj.
Stane celoletno .. 240 K mesečno....... 20 0
aa uaed. ozemlje 800 , ta inozemstvo . . 800 ■
Oglasi ta vsak mm vlKne stolpca (68 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (68 mm) . 1 ■
JUTR
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko.
UrednlMvo:
MBdoiUmtMtalt.UA Tdtht U.1»
Upravnlitvot
Sodna oN* it.«. Telefon It 38.
Satan kr. polt tek trrad« itev- um.
DartaSnla števUka obsega S strani bi velja 2 kroni
LJubljana, 23. julija.
Kadarkoli se je v javnost! raznesla vest, da namerava vlada predložiti zakonski načrt o redu in radu, so se vsakokrat že proti ideji sami dvignili ne samo komunisti, amjKik tudi cela vrsta njihovih prikritih ali neprikritih advokatov, ki so poudarjali potrebo svobodomiselnosti napram plačanim emi-sarjem moskovskih krvnikov. Danes ko je ves narod prav tako užaloščen kakor ogorčen ob grobu enega svojih prvih sinov, se ista molodija nonavlja, rendar iz neposredne previdnosti za eno oktavo nižje. V glasilu kandidata za ljubljansko županstvo, ki neprestano objavlja previdno zavite, v bistvu iSsto boljseviške misli, razklada univerzitetni tajnik, da nasilje rodi nasilje. Potemtakem je umor v Delnicah posledica nasilja. Glasilo ljubljanskega škofa pa skuša pozornost spraviti y dmgo smer s tem, da spominja na sarajevski atentat. Kakor proti uredbi o redu in radu, tako tudi sedaj boljSe-viSko odvetništvo priporr»Ja državi «modio» politiko.
Razmere v naši domovini bi bile brez dvoma histveno boljše, če bi se bilo že lani brezobzirno obračunalo z boljševizmom. Koliko bi bilo odpadlo nepotrebnih bojev in stavk, ki so narodno premoženje znižale za milijone. Če je ena ali draga teh umetnih stavk uspela, niso njeni sadovi solidno prišli v dobro delavstvu, ki je od boljševi-jSkih agentov neprestano vzdrževano •. živoni napetosti, dohodke neekonom-sko troSilo, tako da je po vsakem mezdnem povišku bilo kmalu tam ali pa še na slabšem kakor poprej. Zakon o redu in radu naj bi zaprečil politične In sicer nesmiselne stavke in omejil agitacijo hujskačev, Id morajo pasti nazaj v svojo brezpomembno ničnost, čim se vrnejo normalna razmere.
Kar ni bilo storjeno lani, ni letos Se zamujeno. Enoglasen je občutek vseh dobrih državljanov, da je sedaj treba pomesti z boljševizmom v naši državi. Severoameriška Unija mu je z energičnim zakonodavstvom zabranila vstop v svoje območje. Vse zapadne države so se odločile za izjemne mere. Po zadnjih provokacijah tudi mi ne moremo več čakati, da nam s tujim denarjem plačani fanatiki ubijajo državne funkcijonajje in sabotirajo gospodarsko delo.
V tej stvari sta mogoči le dve odločitvi, Maj se izvrši jasna itio in partes: na eno stran naj stopijo vsi tisti, ki hočejo za braniti obnovitve nasilja, na drugo pa naj stopijo vsi oni, ki se upajo javno reči, da so pristaši revolucije in ž njimi naj gredo'tudi njihovi odvetniki, kajti ravno dvomljivo drža-nje v takih trenotkih veliko bolj škoduje nego odkrito nasprotje. Vsako dvoumnost in dvoličnost treba v takem trenutku odkloniti.
Ze te dni se bo vlada pečala z izde fanjem zakona o redu in radu. Ž njim naj se izključi metoda nasilja iz soci-jalnega boja, obenem pa se proglaša kot zločin pripadnost struji, ki propagira revolucijo proti narodni državi. Narod želi, da parlament zakonsko predlogo reši naglo. S tem bo država pokazala krepko življenjsko moč. Ze se kažejo na premnogih krajih znaki ozdravljenja. Malkontentstvo, ki je do pred kratkim bilo najlepša moda blazirane inteligence in polinteligence, divjaška razuzdanost, ki bi hotela v»o uničiti in ji delo smrdi, se ne smatra več povsod kot čednost zavednega proletarijata-
Če bo naš narod preko svoje skupščine našel moči, da samamu sebi naloži nekaj več dolžnosti in discipline, potem jo plemenita kri Milorada Draškoviča padla na rodovitno zemljo, iz katere bo vzklilo zdravilo za socijal nega bolnika.
Draškovič pripeljan v Beograd
Beograd, 23. julija, tlzv.) Mrtvaški vlak s krsto ministra Draškoviča je prispel ob 8.57 zjutraj v Beograd. Ministri ln poslanci narodne skupščine, ki so navzoči v mestu, so se zbrali ob enem z ogromno množico drugega občinstva na kolodvoru ie ob 8. url. Ministrski predsednik Pašič zaradi bolezni ni bil navzoč. Vos, v katerem se je nahajala krsta, je bil črno dra-piran beli križ povit s cvetjem. V naslednjem vagonu se je nahajala Draškovideva rodbina, katero sta spremljala ministra dr. Kukovec in Pribičevid.
Z vlakom se Je pripeljalo v Beograd tudi več narodnih poslancev.
Prva je izstopila iz vagona ga.Dra-škovlč, ki so jo takoj obkolili ministri in poslanci ln Ji kondolirali. Pri tem so se odigravali pretresljivi prizori. Ljuba Davidovid in minister Kara-mehmedovid sta glasno ihtela, Narodni poslanci in uradniki ministrstva za notranje zadeve so odnesli krsto Iz vagona pred kolodvor, kjer je sledila kratka molitev. Truplo Je bilo potem prepeljano v oficirski dom, kjer je razstavljeno v velikem salonu. Z vseh strani prihajajo v mesto ogromne množice naroda, da še enkrat vidijo odličnega borca za narodno edlnstvo.
Aretacija komunistov v Ljubljani
OBSEŽNE ARETACIJE V ^GP*BU.
Splošen odpor proti komunističnemu terorju
demonstracije v zagrebu in p^ajevu. - komitasv\ akcija v beogradu. - komunistični vodje prosijo za
zaščito polici jej i
Zagreb, 23. Julija. (Izv.) Zagrebška omladina je sinoči %opet dala duška svo'<"r>u ogorčenja zaradi atentata z burnimi demonstracijami. Od kolodvora, kjer so prisostvovali blago-slovljenju pokojnikovega trupla, so odšli akademiki v spremstvu številnega drugega občinstva v mesto ln z vzkliki: »Živel kralj Peter, živela Jugoslavija. slava DraŠkoviču, doli s komunisti® burno demonstrirali proti komunistom in drugim protidržavnim elementom. Do demonstracij ie prišlo tudi pred uredništvom »Hrvata« In »Jutranjega lista*. ki Ju je stražlla policija. Spotoma so oddali demonstranti par strelov v zrak. Odlli so tudi pred stanovanje znanega Fran-kovca Prelega. Pri demonstracijah so mu pobili šipe stanovanja. Po enajsti uri je končno zavladal mir.
Beograd, 23. julija, (Izv.) Sinoči se je vršila na magistratu konferenca zastopnikov vseh strank, ki je trajala do 2^. ure. Sklenjeno Je bilo, da se skliče za nedeljo ob 16. uri popoldne veliko protestno zborovanje na Tera-zlji proti komunističnemu terorju.
Sarajevo, 23. julija. Sinoči ob 18. se Je vršila na Brankovidevem trgu protestna skupščina sarajevskih meščanov brez razlike vere in plemena proti teroristični akciji komunistov. Govorilo je več govornikpv, ki so obsodili atentate in zahtevali od oblasti vseli potrebnih odredb, da se nadaljnja nasilja onemogočijo.
Sprejete resolucije zahtevajo zakonita jamstva, v kolikor ne zadoščajo sedanja, da se onemogočijo teroristični poizkusi. Istočasno se stavljajo meščani na raznolago državnim oblastem za podporo v to svrho.
Po skt'-?činl Je odšel sprevod več tisoč zborovalcev pred pokrajinsko vlado, kjer sta govorila poslanca dr. Hrasnica In Stijepo Kobasica. Nato se Je prečitala resolucija, ki se je izročila kraljevemu namestniku dr. Nikoli Gjurgjeviči, da Jo predloži pristojnim člniteljem. Kraljevi namestnik dr. Gjurgjevič se Je zahvalil meščanom za manifestacije, nakar so se zboro-valci okoli 20. ure mirno razšli. Incidenta ni bilo nobenega razen na Bran kovičevem trgu v trenutku, ko je hotel govoriti poslanec zemljoradničke stranke. MihaJIo Vidokovid, kar mu pa množica ni pustila. Ta Incident Je ostal brez posledic.
Beograd, 23. julija. Beograjske »Novosti* pišejo: četniški odbor poizveduje po stanovanjih vodilnih komunistov v nameri, da jih Iinča. V nedeljo dopoldne bo velika narodna manifestacija, na kateri bodo govorili in obsodili zločin, izvršen nad ministrom Draškovičem.
Po teh ostrih besedah nadaljuje list: Priporočamo meščanstvu, da povodom teh manifestacij in vseh stikov s komunisti ostane na višini meščanske časti. Treba se je izogniti osebnjm in -ouličnlm obračunavanjem. ker bi se drusrače motil red in oviralo poslovanje oblasti. Vsak meščan je dolžan, da ostane razsoden in hladnokrven, ker zahteva to naša država, ki se nahaja v nevarnosti.
Zagreb, dne 23. julija. Sinoči so zahtevali voditelji zagrebških komunistov Wolf, Horvatin in Cvijid od načelnika policije, naj jim da policijsko zaščito, ker sicer niso varni življenja.
Ljubljanska policija je v zvezi z atentatom na ministra na razp., Milorada Draškoviča, aretirala nekega Galovida, ki je osumljen, da je dne 3. maja Izvršil napad na ministra Draškoviča v Kolarcu, pa se je takrat napad ponesrečil.
Kakor doznavamo, je Galovič rodom Dalmatlnec ln je pred vojno študiral na trgovski akademiji Revoltel-la vTrstu. Po prevratu je prišel v Ljubljano, kjer je, kakor se govori, verižil. V jeseni je nekemu gospodu odnesel večjo vsoto denarja, ki mu jo je poveril za nakup nekega blaga, katerega sta potem hotela prodati in si dobiček deliti. Policija ga je takrat
poročajo zagrebški listi, so posvečali komunistični zarotniki v Ljubljani posebno pozornost zaradi tega, ker so hili obveščeni, da se namerava podati Draškovid iz Delnic v Poljče na Gorenjskem. Minister Dra.škovtd si je bil namreč že naročil v Poljčah stanovanje, ker mu ie bil zrak v Delnicah preoster.
Zagreb, 23. julija. Tukajšnji listi javljajo, da je nabrala preiskava o atentatu na ministra Draškoviča, ki se vrši noč in dan, silno obsežen in važen materijal, ki se pa v interesu nadaljnega poteka preiskave še ne sme objaviti. V Vrbovski (Gorski Kotar) so are-
iskala pa ga ni mogla iztakniti. Ka-; tirali v zvezi z atentatom dva komu sneje se je nleeovo ime imenovalo v i nistična voditelja.
zvezi x delovanjem madžarske propagande na Hrvatskem, kjer so ga sumili, da prenaša pošto iz Jugoslavije na Madžarsko in obratno. Tudi za-
V zvezi z atentatom na ministra Draškoviča so bile predvčerajšnjem in včeraj izvršene v Zagrebu nekatere aretacije. Ker je bil te dni v Za-
vota Milojovič, i je prisostvoval tajni komunistični seji, menijo, da so se ua dotični seji vršile zadnje priprave za atentat.
radi tega ga je policija iskala, pa se grehu tudi komunistični poslanec Zi-je znal vedno skriti in uiti roki pra- «»-»—" » -■—^ 1 1-1-' vlce. Sedaj pa ira je vendarle doletela usoda.
Obenem z Galovidem je bil aretiran tudi reki njegov prijatelj. Kakor
Komunistična teroristična organizacija
NADAL.lNA RAZKRITJA PRFISKAVE O ATENTATU NA REGENTA.
vosadskih komunistov. Pri zaslišanju
Predčasno sklicanje parlamenta
SKLEPA NJE O P^DU IN RADU.
Beograd, 23. Julija. (Izv.) Takoj po prenosu Draškovicevega trupla v oficirski dom, se je v predsedništvu vlade vršila seja ministrskega sveta, na kateri je bilo sklenjeno, da se za torek skliče seja zakonodajnega odbora, za soboto "a seja narodne skupščine. na kateri se bo razpravljalo o
merah za varstvo države. Kakor je izvedel vaš dopisnik, bo zakonodaj nemu odboru takoj predložen modificirani pni de! zakona o redu in radu z določbami proti komunističnemu terorju in terorju ostalih protidržavnlh elementov.
Beograd, 23. julija. Danes je pre-iskr—'•-> sodišče pričelo zasliševati člane terorističnega odbora v Stari Pazovi, ki jih je nad dvajset. Obdol-žuje jih Mihajlo Vid. Ugotovljeno je. da so bili teroristi v Stari Pazovl v zvezi z beograjskim izvrševalnim odborom komunistične stranke in pokrajinskim izvrševalnim odborom v Novem Sadu. V nekem lokalu v Stari Pazovi so se zelo pogosto vršile tajne seje, na katerih se je govorilo o pripravah za teroristične akcije. Te seje so pogosto posečali voditelji no-
Ivana Baroža ie preiskovalna oblast zvedela še za nekatera mesta, v katerih so se vršile tajne seje, tako n. pr. v Petrovaradinti. Baroš sam Je Imel dolžnost, da vodi račun o kurirjih, ki so prihajali iz Budimpešte in Dunaj* ter da jilt odpravlja dalje. V Novem Sadu jim je preskrboval prenočišča ter jim dajal denar. Danes je bil poslan sodišču prve stopnje v odobreni« sklep o aretaciji osmih novih oseb. Do sedaj ie odobrena aretacija za okoli 30 oseb.
Katastrofa Rusije
MILIJONI LJUDI NA FrGU. — POMOŽNE AKCIJE.
Denaj, 23. julija. Ukrajinski tiskovni urad javlja iz Tarnopola: Dne 20. t m. je prlbežalo iz stradajočih ruskih gubernij - Ukrajino 400.000 ruskih kmetov, med njimi nekaj tisoč nemških kolonistov. — Latiška, Estonska in Lih'a so ukrenile vse potrebno, da se prepreči zanošenje kolere iz Rusije.
London, 23. julija. *Daily Express» doznava iz Rige, da beži več milijonov Rusov v Sibirijo in Kavkaz ter proti Moskvi. Vzrok temu preselje-vaniu je velikanska lakota. Govori se, da so se lačni kmetje ponekod sprijeli z vojaki.
Riga, 23. julija. (Izv.) Prva seja komiteja za pobijanje lakote v Moskvi se je vršila v znamenju Rdečega križa. Predsedoval je predsednik mo-
skovskega delavskega sveta Kame-1 pošilja v Rusijo.
uev. Prisostvovali so tudi Krasin, Lu-< načarski, bivša ministra v vladi Kerenskega Kiškin in Prokovič ter bivši veleindustrijec Kutler, nadalje voditeljica socijalnih revolucijonarcev Vera Fignerjeva, Maksim Gorkij, gospa Koskovaja in Aleksandra Tolstojeva. Ksmenev je zagotovil komiteju vso podporo oblastev in obširna pooblastila.
Dunaj, 23. julija. Načelstvo avstrijske socijalno-demokratske stranke in avstrijska strokovna komisija zahtevata v proglasu, priobčenem v listu »Arbeiter Zeitutig» scaruge in so-družnice, naj priskočijo na pomoč po gladu in koleri ogroženim Rusom, in povdarjata. da Avstrija sicer ne more pošiljati - """"siio živil, toda delavstvo lahko kupuje zdravila in jih
SP-OLSKI ZLET V KRANJU.
Kranj, 23. Julija. (Izv.) Naše mesto si je nadelo že danes slavnostno odejo. da dostojno sprejme jutri sokolske brate. Vse ulice so v zastavah in zelenju. Kontrast proti mrtvilu, ki je vladalo v Kranju o priliki orlovskega zleta, ko nisi videl v mestu skoro nobenega domačina ln je viselo vsega skupaj 19 zastav, je najboljši dokaz, da je gorenjska metropola slej ko prej odločno v protiklerikalnem taboru.
Jutrišnji dan obeta postati najsljaj-nejša manifestacija sokolske in narodne misli na Gorenjskem.
TurSki poraz
Angora, 23. julija. Poročila iz fronte potrjujejo, da se Turki umikajo ln da Jemljejo ves vojni materijal seboj. Desno turško krilo je stalno v boju z levim grškim krilom, ki ga pa sedaj zadržujejo. Na vsej ostali fronti traja boj dalje.
Atene, 23. julija. (Izv.) Vojno poročilo z dne 22. t. m.: Uradno poročajo o sijajni grški zmagi vzhodno Eski Šehrija, kjer so Grki porazili 14 turških divizij. Brezžična brzojavka »Politle* javlja, da se mora Kemal paša v kratkem predati. Ta vest pa doslej še ni potriena.
Beograd, 28. julija. (Izv.) Zaradi bolezni generalnega tajnika Jugoslovanskega Novinarskoga Udruženja g. MoJe Pijave je prevzel tajniške posle član cpntralnega odbora g. Radosavljevfč, na katerega se je v vseh društvenih zadevah obrniti. Njegov naslov jo: Beograd, Poklukina ulic« Si, i. tele*. 1287.
NESOGLASJA MED FRANCIJO IN ITALIJO.
Pariz, 2S. julija.. (Izv.) »Lantemes očita italijanskim listom, da so iz majhne donavske ladjice, ki jo je Francija podarila Jugoslaviji, napra/-■vili francosko oklopnico. List pripominja, da se francoski listi vzdržujejo kritike o Italiji, da ne bi povzročili čaeniške polemike, ki bi lahko zastrupila francosko - italijanske odnošaje. V Parizu vedo zelo dobro, da odklanja del italijanskih listov Sforzovo črto v Gornji Šleziji, ker je po njihovem mnenju premalo Nemcem prijazna. Vedo tudi, da se je sedaj začela v Italiji kampanja za. italijansko - angleški sporazum v orijentu, ki pa škoduje francoskim interesom. Upati je, da im-perijalizem nekaterih italijanskih vele-industrijcev ne bo Škodoval odnošar jem med otoma latinskima demokracijama
Kari ie v Švici
zastralen
LONDON, 38. .juliji. Kakor doznava »Reuterjev urad», je angleška vlada do-znala na vprašanje pri švicarski vladi, da bivšega cesarja Karla strogo stražijo in da nI verjetno, da bi ponovil svoj poizkus ptiča. Tozadevne vesti, ki se razširjajo iz Budimpešte, izvirajo najbrže iz monarhlstlčnlh krogov, ki Imajo interes na odporu proti odstopltvi zapadno-mad-žarsklh okrajev v Avstriji
AngleSkS predSog za sporazum z irsko
Londoj, 23. julija. (Izv.) De Valera je včeraj odpotoval iz Londona v Dublin. Na kolodvoru ga je pozdravljala velika množica ljudstva in mu prirejala ovaeije. Pred odhodom je nagovoril množico in dejal, da položaj Se ni jasen, da pa ima/-jo njegovi politični prijatelji popolno zaupanje v zmago pravične stvari.
Na obeh straneh molčijo o poteku in o uspehu pogajanj. Govori se pa, da so predlagali tale. način rešitve tega, zamotanega vprašanja: Irska dobi lastno upravo, to je avtonomijo. Sevor !n jug naj se smatrata kot samostojna dombiija in naj bosta drut do. dnigtsa K tekem rasmeii'!.
kakor n. pr. Nova Zelandija do Avstra-lije ali Nova Fundlandija do Kanade, torej da imata gotovo samostojnost. Poleg obeh krajnih parlamentov naj se u-etanovi skupen parlament, ki naj bo po predlogu Do Valere sestavljen po moči obeh strank
«Daily Mail» poroča, da jo predlagala angleSka vladi za, južno Irsko in Glster avtonomijo pri upravi, davkih hi oarini ter nekatere druge pravico. Med drugim, bosta smeli imeti ti dve provinci tudi deželno brambo, katere obseg bo vsekakor določen.
LIKVIDACUA DEVIZNE CENTRALE.
Beograd, 23. julija. (Izv.) Kor je stopila v veljavo naredba v valutah in devizah je finančno ministrstvo odredilo takojšnjo likvidacijo devizne centrale v Beogradu.
INVESTICIJSKO POSO.III <>
Beograd, 23. julija, (Izv.) Ministrski svet je odobril predlog finančnega ministra, da se da za upravna stroške 7 odstotkov investicijskega posojila na razpolago 1 milijon dinarjev.
ZUrich, devize: Berlin 7.90, Holandi-ja 191-50, London 31. 83, Pariz 47.2o, Milan 26.90, Bruselj 46, KodanJ 92.75, Stock-holm 125.50, Praga 7.90, Varšava I), Zagreb 3.65, Budimpešta 1.85, Bukarešta gjg, Dunaj 0.776.
Prof! avfonomisfom
Ste (Sodu, ki se je včeraj vršil pri rfleSnovarju*, je poslanec dr. Žerjav z dveh vidikov obdeloval slepota avtonomistov, ki nas s pogrešenim •vojim geslom skušajo spraviti na pot, U nam zna usodno škodovati.
Govornik je poizvedoval, kaj si predstavljajo pri nas ljudje pod avtonomijo. Večina nima pojma, zakaj gr« tn je slepo orodje. Izluščiti pa sc da dvojo vrst branitoljov avtonomije: oni go, ki mislijo, da bomo v avtonomni Sloveniji s svojimi davčnimi žrtvami lahko smotrenejše pokrivali svoje gospodarske in kulturne potrebe nego v veliki celoti. Drugi dri avtonomistov se boji kulturnega ujedinjonja z ostalimi .lugosloveni.
Prvi argument je na vider resnejši fn davkoplačevalcem zelo laskav, Co se jim brez kontrolo ali pa z nekritičnimi številkami dokazuje, kako bomo morda z manjšimi davki izhajali, če bomo imeli v dru ž a vi še deželo Slovenijo z velikimi samoupravnimi nalogami. V daljših izvajanjih je nato govornik slikal, kako se ima razviti davčni sistem z ozirom na oblasti ln okraje in kako bi se razvil, ak.-o bi dobili avtonomno dežele. Državni izdatki bodo do ureditve valutnega in draginjskega problema, do zacelonja vojnih ran in
Naša država je agrarna, tega naj no
pozabi nihče no minuto. To se pravi, direktni davki so nesimpatični, težko izvedljivi. V takih državah bodo še dolgo let cveteli indirektni davki, in
sicer tisti, ki so po svoji naturi pridržani državi, kakor jo zgoraj povedano. Izvedljivi so hudi direktni davki na hromo industrije in obrti. Iz tega izhaja jasno, da bo »deželam«, kakorkoli se bi trudili gospodje »deželni poslanci*, ostalo lo upanje na visoko doklado k zemljiškim in hišnim davkom ln seveda one trošarine na konzum metsa in vina, ki smo jih pravkar odpravili. Ali bomo s temi dohodki mogli vzdrževati aparat male državice?
Ob tej situaciji se govornik hoji, da hodo bremena iz samouprave, ki jo avtonoinisti imenujejo premajhno, zelo težka za Slovenijo. Zato dela govornik, dasi bo sanitot v glavnem avtonomen, na to, da bi velike bolnice v Ljubljani iu Mariboru in vse, kar je v zvezi z bojem zoper nalezljive bolezni, bilo prevzeto od države. Ivo bodo oblastni sabori sklepali o svojih davkih, bomo svedoki, kako bodo sedanji avtonomisti kričali proti avtonomnim davkom. Kako bi pa bilo, če bi imelo dožole na vratu vso šolstvo, vse bol-ve
oficirji, kl JTh" je poslal v 'A bansko « italijansko - maeedontk mi tet.
Gornjaiiesko
vpraianje
Iz Pariza poročajo, da je dospel tjakaj vodja poljskih vstašev Korfanty, ki ostane nokaj dni v Parizu. Zastopnikom časopisja je Korfantj izjavil, da je položaj v Gornji Žlezi jI jako kritičen in da ni pričakovati, da bi sc rešil mirnim potom. Sklep vrhovnoga sveta ne vpošteva niti ena niti druga stran, ker so ti sklepi nejasni in dokazujejo, da se vrhovni svet nočo zameriti niti Nemcem, niti Poljakom.
Rešitev gornješlezijskega vprašanja bi bila mogoča samo tako, da so to vprašanje reši z ozirom na rezultate plebiscita. Korfanty je tudi izjavil, da je prepričan, da se bodo nemški v eliki industrijalci v krajih, ki bi eventualno pripadli Poljski, popolnoma lahko in radi prilagodili novemu položaju, ker to zahtevajo njih lastni interesi. V slučaju pa, da antanta ne more garantirati uvaževanje in izvrševanje svojih sklepov, bo postal položaj skrajno kritičen in Gornja Šlezija bo postala v soverovzhodnjl Evropi to, kar jo bil Balkan v jugovzhodni Evropi, namreč
do popolue reorganizacijo upravne. službo še jako veliki. Ni torej misliti i ustavi? rosno, da hi država od svojih prihodov V državi agrarnega značaja morala za avtonomno nalogo oddala kaj iz-1 hi imeti deželica, ki ima vsaj nekaj in-datnoga ne blastim, ne evont, deželam, j dustrije, toliko soli, da bi napodila Kvečjemu nam bo vrnila staro deželne ono »gospodarske* brihtneže, ki so doklado. Od teh pa no more živeti da- i nas hoteli zavleči v gospodarski pro-nes niti mal del one avtonomije, ki jo pad avtonomističnega eksperimenta, bodo imele j>o ustavi oblasti. Realen Kdor se le malo postavi nad dnev-človek bo toroj pritrdil, da bo oblast- nlm govoričenjem. l>o izračunal, da ni sabor prvi dan moral sklepati o edino demokratska politika odgovarja
norih davkih za kritje oblastnih izdatkov. Kaj mu bo pri tem na razpolago?
Carine in monopoli bodo vedno domena države. Trošarine, ki so pobirajo ob fabrikaciji, morejo biti le državne, ker bi sicer industrija ne imela enako-moniih jiogojev vsaj v tem ozira v vsej državi. Za davko deželnega (oblastnega) ali sploh lokalnega značaja pridejo v poštev le trošarine, ki se po-bero neposredno prod konsumom (vino, pivo, meso). Država bo težko dovolila, da samoupravna telesa naložo prileze na osebno dohodnino. Glavni vir avtonomnih financ bo prirez 11:1 pri-dobninski davek in seveda na zern-Ijlščne in hišne davke. Mnogo drugega se pač našlo ne bo.
Ob tej situaciji nam je premislili, če se postavimo na stališčo Slovenije, kaj ji kaže. Ali nam kažn boriti so -a ♦o, da plačamo sami Kole in učiteljstvo, bolnišnice in vsled večjo avtonomije tudi izdaten deželni činovniSkl aparat? Ali je bolje, da si vzamemo na svoje ramo le toliko, kolikor morejo zgoraj navedeni davčni viri zmagovati.
mce, velik uradniški aparat in zraven i fna nevarnogt za 8vetovni mir. Be vso ono. kar oblastim pripada pol yr.incoska javnost j« sprejela Kor-
: tan»yja precej hladno. »Journal des i Debats* zahteva, tla naj francoska | vlada izkoristi navzočnost Korfantyja | v Parizu ter mu jasno in odločno pove, da naj opusti svojo dosedanjo taktiko i in prepusti rešitev zaveznikom. V istem smislu piše tudi »Temps*. Tudi ostali francoski časopisi poročajo o prihodu Korfantyja jako kratko ln hladno, kar dokazuje, da francoska javnost ne simpatizira s sedanjo poljsko politiko.
rMfeaH rdite'. Zapafln! l&pKaTfofcra
Če, da ostano Turčija večni dolžnik kapitalistične zapadno Evrope. Toda vaš narod je vstal in bo strgal te okove; on se bori za svojo popolno neodvisnost. Ruski narod vam pa pošilja svoje iskrene želje, da kar najprej izvršite svoje velike namene.*
V imenu angorske vlade se je za U pozdrav zahvalil Kemal-paša:
»Srečen in vesel sem, da smem v
vaši osebi pozdraviti naše velike rusko prijatelje. Prepričan sem, da bo ostala naša zveza proti načrtom agresivnih narodov za vso bodočnost tako močna kot jo danes. Vzgled borbo turškega naroda za svojo svobodo je prebudil vse podjarmljene narode. Mi razumemo globoki pomen dejstva, da je sovjetski Rusija preklicala vso stare pogodbe bivših vlad in proglasila načelo samooprcdcljenja narodov. To načelo je pripomoglo do našega medsebojnega zbližanja in prijateljstva. Mi čutimo v sebi globoko hvaležnost in uda-nost do sovjetske Rusije.
Tudi mi smo preklicali vse omejitve in vse pogodbe, ki so bile škodljive naši popolni neodvisnosti in proglasili smo načela, ki nam jamčijo popolno neodvisnost. Vem, da nas na naži poti naprej čakajo šo mnogo težave in nezgode, toda prepričan sem, da pridemo konečno do cilja. Okovi, ki so jih hoteli naložiti otomanskemu carstvu in ki bi za vedno sprečevali naš preporod, so postali sedaj.mrtve besede. Naš narod je vstal in so bori proti krivici, zato je osnoval suvereno državo, v kateri ima pravico govoriti on sam. Zato vas pozdravljam, kor vem, da boste posvetili vse svoje sile okrepitvi rusko-turške svobode.
gospodarskim interesom Slovenije.
Zdaj so na vso moč pripravlja izenačenje davčnega sistema v vsej državi. S tem bo zamašen vir mnogega namišljenega nezadovoljstva. Drugi največji korak pa je uredba upravna-ga sodstva., ki bo zlasti važno zal Novi predstavnik ruske sovjetsko davčno prakso. Znkon je ze izdelan vla4(J y Angori Nai<aranov ^ povodom
Rusi in Turki
in bo prvi predmet zakonodavnega odbora. S tem, da pojdejo pritožbo strank proti rešitvam velikih županov 11:1 upravno sodnijo prvo instance, ki bo v okolišu vsakega apeluega sodišča, je v korenini izpodrezana nevarnost, da bi t»e mogle razpasti sončne strani centralizma.
Nato so je govornik pečal s kulturnimi strahovi, takozv. delavcev, ki se skrbno trudijo, da potisnejo Slovence s stališča državno naclje na manjšinsko stališče Arnavtov, Madžarov in Nemeov.
Izvajanja poslanca dr. Žerjava o gospodarskih posledicah avtonoraistično-ga programa so vzbudila, veliko zanimanje in bi bilo samo želeti, da se javi protivna stran na odgovor.
Pološaa v
Zadnja poročila iz severne Albanije govore da so dobile vladine četo pod vodstvom Bajram Cure iz južne in osrednje Albanije jaka in močna oja-Cenja, ki so napadla oddelke Miriditov in ostalih plemen, ki so proglasila neodvisnost severoalbanske republike. Vstaške albanske čete so so morale umakniti in del njih, med njimi tudi poveljnik vojske neodvisne severne Albanije Marico Gjoni, je prestopil med Ljumkiilo in Dobrom našo mejo. Marko Gjoni se nahaja z nekaterimi bar-jaktari soveroalbanskih plemen v gorski vasi Bičan na našem ozemlju
Takoj po svojem prihodu jo Marko
Gjoni izročil zastopnikom naših obmejnih vlastl spomenico vlado neodvisne severne Albanije, v, kateri zahteva v interesu človeštva in svobode, da naša vojska takoj zavzame severno Albanijo do reko skumpe iu tako za gotovi noodvisnost nove albanske republike.
V severni Albaniji se vodijo šo vedno borbe mod vstaši in rednimi albanskimi četami. Ugotovljeno je, da so vstaši morali odstopiti, ker niso bili dovolj pripravljeni za borbo z redno albansko vojsko, ki so jo bogato preskrbeli z orožjem in muuieijo italijanski agenti in katero vodijo bolgarski
svojega prihoda v Angoro izrekel an-gorski vladi sledeči pozdravni govor:
»Dovolite mi, da pozdravim rovolu-cijonarno Turčijo in njeno hrabro vojsko, ki se s tolikim uspohom bori proti našemu skupnemu sovražniku mednarodnemu kapitalizmu. Naša borba postaja od dne do dne ostrejša in na koncu pride do naše zmage, ko bomo prekoračili vse zapreke, ki nam ovirajo pot k svobodnemu razvoju zatiranih narodov, ko bomo osvobodili ves svet sodobnega suženjstva.
Mi smo za ujedinjenjc vseh narodov. Rusko-tiu-ška pogodba, sklenjena v matcu tekočega leta, jo jamstvo, da no bomo dovolili suženjstva niti enega, niti drugega naroda. Rusi in Turki so dvignili prapor revolucijo, mi smo predstraža vseli narodov, ki se bore za svobodo. Prekinili smo z zgodovino Rusijo iu današnja Rusija jo postala zaveznica Turško in vseh vzhodnih narodov v njih borbi za svobodo. Ni res, da je hotel ruski narod na mošejo svete Sofije vsaditi križ, to so hotele le naše tiranske vlade. Moskovski sporazum bo pripomogel zbližanju naših narodov, a ta naš sporazum bo našel odmeva v vsem svetu.
Vaša vojska se bori proti gnjusne-mu imperijalizmu zahodnih držav. Težke naloge vas še čakajo. Sevreška mirovna pogodba je Turčiji vzela vse. Vzeli so vam vašo prestolnico, vzeli so vam morska pota, dve tretjini vašo teritorije v 1 i Aziji so zasedli Francozi in Italijani, a povsod drugod so vam
Ruska mobilizacija
Ruska vlada je demontirala poročila
ponovni mobilizaciji rusko vojske in izjavila, da ne mobilizira svoje armade, temveč da je podvzela vse potreb' ne korake za doinobilizacijo. Tem rit skim vestem pa odločno oporekajo franooska uradna poročila, kl pravijo, da jo sovjetska vlada odredila mobilizacijo sedmih letnikov, ki naj tvorijo ruBko pomoč turškemu nacionalističnemu pokrotu.
Mogoče in verjetno je tudi, da hočejo ruski boljše viki izzvati nov konflikt s Poljsko, da bi tako opravičili pred narodom svoje vojaške korako in vsaj za nekaj časa obvarovali in vzdržali svojo notranjo katastrofalno politiko. Kot vzrok se navaja, da jo poljska vlada odbila zadnji sovjetski ultimat glede medsebojnih trgovskih in političnih pogajanj. Kot vzrok ruske mobilzacije se navaja tudi dejstvo, da vlada v vzhodni Rusiji splošno pomanjkanje in glad in da se je bati, da ne bi razna mongolska plemena izvršila vpada v Rusijo, da oplenijo še ono malo živil, ki danes razpolaga ž njimi evropska Rusija.
Te dni se je vršil v Moskvi kongres ruskih poljedelcev, ki se je izjavil za to, da je edino sredstvo za rešitev Rusije dovoljenje neomejenega uvoza vsakovrstnih živil. Kongres je sogl no sklenil, da pošlje sovjetski vladi deputacijo, katera bo predočila vladi nevarnost njene politike in splošno kritično situacijo, ld se v nji nahaja danes Rusija. Istotako se je kongres poljedelcev izrekel proti vsaki mobilizaciji in vojaški akciji, ki bi le še poslabšala sedanji položaj.
Politične beležite
'-f Trgovske zveze pridejo tu<H v
politiki prav. To nam dokazuje »Beo. gradski dnevnik*, ki priobčuje te dni članek z mastnim napisom »Antun Pesek® in podpisom »Krsta Cicvarič*, Gosp. Oicvarič je tiskal svoje dni svo< jo članke na papirju, ki ga je dobil od gosp. Peska. Zakaj ne m zdaj na« tisnil enkrat na papirju, ki ga menda ne dobiva več s posrodovanjem gosp, Peska, v revanžo članka, kl ga je do, bil od gosp. Peska? Gotovo se zdi to obema gospodoma naravno. In vsem dragim, ki poznajo enega kot drugega, tudi...
-f- Strahopetstvo komunistov. Iz Za*
groba poročajo, da so se oglasili pri ravnatelju zagrebške policijo voditelji hrvatskih komunistov in ga prosili, da naj jim da zaščito in to policijsko za-, ščito, ker se no čutilo v sedanjih raz« merah varne življenja Ta korak zagrebških komunistov je nov doka® strahopctslva in podlosti boljševizma in njegovih voditeljev, ki najemajo mlade in neizkušeno somišljenike, da aranžirajo atentate in umore, sami se pa hočojo skrivati za policijo, katera vedno in povsod napadajo. V isti sapi pa prosijo, da jih ta polioija varuje pred ljudskim gnovom. Komunisti in njih voditelji mislijo, da smejo pobi« jati in moriti naše najzaslužnejše ljudi, ko pa vidijo nevarnost, da bi se mogel ljudski gnev obrniti tudi proti njim in obračunati ž njimi kakor zaslužijo, tedaj prihajajo ponižno k policiji in jo prosijo varstva in zaščite. To je značilna črta v značaju in taktiki boljše viko v, ki znajo pripravljati za vratne umore, boje se pa odkritega obračuna t voljo naroda. Naj bodo ti demagogi prepričani, da jim tudi zaščita policijo ne bo pomagala v onem trenotku, ko bo narod videl, da mora sam obračut natl ž njimi.
šah
Rešitev šahovskega problema štev. 3 v »Jutru, z dne 10. t. m.; Kralllca (D b 3 — d 1) Itd. UMI. šah. klub.
Odgovor na šaljivo vprašanje štev. v »Jutru* z dne 17. t. m. »zakal gre kmet vedno ls naprel in nikdar ne na-zal?* = Sment hoče h kraljici — to nI lepo!
šahovski problem štev. 3. Beli na po. tezi Igra rcmls (neodločno) v štirih potezah. — Beli: Kal, Sb6, S g 5; kmetje: d5, e4, 13. g2: Črni: Kb4; kmetje: a 4, c4, d6, e5, f4, g3. — Rešitev v prihodnji nedeljski številki »Jutra*.	Ljubil, šah. klub.
Prvi jugoslovanski šahovski kongres se bo vršil najbrže v Ljubljani ali Celju; Bled In Rogaška Slatina sta Izključena za letos, ker so vzdrževalni stroški na letoviščih letos še previsoki. S kongresom, na katerem se ustanovi »Šahovski savez* za Jugoslavijo, bo združen tudi jugoslov. šahovski turnir.
Prvo živo šahovsko Igro sta Igral* leta 1770. v Rossvvaldu na Moravskem Friderik Veliki in cesar Jožef II. na posestvu grofa Alberta Jožefa Hoditz. V bližini gradu je bil velik travnik, razdeljen v 64 kvadratnih, črno-bellh pol), na katerem so predstavljali grajski služabniki, primerno oblečeni, šahovske figure. Na obeh straneh sta bila navzoča na vzvišenih prostorih partnerja, kl sta igrala in obenem vodila živo Šahovsko partijo. Na Ruskem so žive šahovsko Igre zelo priljubljene. Ali bi se ne dalo morda tudi pri nas ob priliki uprizoriti šahovski turnir z živimi figurami? - P. B.
P©t M® 0a6iršS8E3fcaF
Mount Everest ali. kakor ga imenujejo domačini, Gaurisankar, najvišja gora svetil., se nahaja v južnem gorovju Himalaje, nekako na meji med Indijo in Tibetom. Visok jo 88-10 metrov. Človeška noga doslej baje še ni stopila na vrh mogočnega Gaurisankarja.
Kakor smo nedavno poročali, sc jo letošnjo spomlad odpravila večja angleška okspedicja, da doseže vrh tega gorskega velikana. Dne 7. junija je objavil angleški polkovnik Hovvard Bury prvo poročilo s pota na Gaurisankar. Poročilo naglasa velike težkoče potovanja in opisuje divno krast oto narave. E11 član ekspedicije, dr. Kola. jo omagal žo v prvih dneh. Zadela ga je srčna kap. Bil jo nad 50 let star in ni pronesel velikih strmin.
Naš prvi pohod — poroča kolonel floward Bury — nas je vodil skozi ozemlje Sikkira, skozi goste hrastove .gozdove. V močvirnem podnebju uspeva mahovje in praprot v bujni vegetaciji. Potem smo prišli na obširne čajne poljane v dražestnem zelenju: tu in lam smo naleteli na debela praprotim liebln. pokrita 7, ovija.vka.mi in orhidejami. Po bujnih rastlinah sprnletovajo "pisani metulji, na katerih obiluje zlasti dolina Teosta. Krasen je pojrled na penečo se reko Teesta, ki z višine 6000 čevljev šumi in grmi čez mogočno skalovje. Spenjamo se 3000 čevljev visoko proti Kalimpongu skozi gozdove velikega rudečega sloča (rhododen-dron). Vriskanje in pokjanje v vejevju nad nami nas opozarja na opice, lu radovedno motrijo našo eksnedicijo.
Vreme jo bilo obupno. Komaj za trenutek je ♦onehal dež. dež, ki takoj pre-
moči vsak gumast plašč in prodira do kožo. Drugi dan hoda stopali smo proti Pedongu kakih 3000 čevljev visoko, potem pa zopet do 2000 čevljev navzdol. Na tej poti se mi jc nudil eden najkrasnejših prizorov: 15 (lo 20 čevljev visoka živa meja. posuti s stotinami trobentastih cvetov, vsak približno dva metra v premeru in vsaj tri motre visok. Ponoči so se ti cveti svetlikali ter razširjali redko opojen vonj.
Z našimi mulami smo imeli smolo. Dobro rejenc in gladke so bilo dospele v Darjeliug, a kmalu se je pokazalo, da ne prenašajo tožkoČ gorskih strmin. Žc v ozemlju Sikkim so mnoge omar gale. Četrti dan hoda od Pedonga do Ronglija, četudi samo 12 milj daljavo, jc bil posebno naporen. Pot nas je peljala skoraj 3000 čevljev strmo navzgor, na drugi strani 3500 čevljev navzdol in potem zopet 2000 čevljev navzgor. V teh krajih so prideluje še, riž in koruza. Številni jastrebi so napadali naše mule, čim j" katera omagala iu obležala na, tleh.
Naslednji dan smo mulo zamenjali s konji. Omagovanje mul jo našo okspe-dicijo žo v prvih dneh resno ogrožalo in bili smo prav zadovoljni, da smo dobili konje one čudovite pasme, ki se t lahkoto povspnO do višine 0000 čevljev. Ker so bila pota izprana od dežja, smo morali konjem posvetiti posebno pozornost. Blizu Sodonha jo dež privabil neštavilne pijavke iz svojih skrivališč. Čepele so na vsakem ka-menu in od naših ubogih konj je ka* pala kri na. skalnata tla.
Pohod od Sedonha do Guatonga jo bil izredno težaven in naporen. Premagati jo bilo treba v oni turi strmino 'mul 5000 čevljev na osem mili. Iz naiit
pijavk smo dospeli v divno pokrajino velikanskega sleča. Na višavi 10.000 rlo 12.000 čevljev je cvel rododendron v najkrasnejših barvah: oranžasto-! rudeče. roza, rumeno, sivorjavo, tem-1 norudeče, belo, svetložolto. Celo ob-gorje je bilo s cvetjem posuto. Dne 24. maja smo dospeli do sela Gnatong v višavi 12.000 čevljev. Selo jc borno, a prebivalci so ponosni na to, da se ustavljajo tamkaj karavane, ki so namenjene v Tibet.
Iz drugega poročila z dne 15. junija jo razvidno, da jc ekspedicija medtem dospela do naselbine Phari, kjer sc mora obrniti proti zaparlti, da so približa svojemu cilju, Gaurisankarju. O tem potovanju poroča kolonel Hovvard Bury, skriptor ekspedicije, med drugim: V dežju, megli in mrazu zapustili smo Guatong. zadnjo naselbino v ozemlju Sikkim. Pot do prelaza Je-lepla (1-1.300 čevljev visoko) ni bila posebno strma. Kup kamenja na snežnih mlakužah zadnje zimo označuje mojo Sikkim - Tibet. Na drogili privezano so v vetru plapolale z molitvicami popisano cunje.
Na, pohodu navzdol smo prišli končno iz megle iu cložja. Prvič smo zopet zagledali sinjo nebo. Po strminah navzdol smo dospeli v dolino Humbi, kjer jo vegetacija precej podobna evropski: igličas-to drevje iu breze, med katerimi cvete sleč v polni krasoti, , Mimo starega in razpadajočega poslop-j ja kitajske carinarne smo prišli v ro-' dovitno kraje. Krompir in ječmen dozorevata, hiše so podobno onim v alpskih deželah. Yatung, 0400 čevljev visoko, je dražesten kraj. Vasi so čedne t.er pridelujejo obilo jabolk, hrušk, krompirja, ječmena iu ajde. Zrak ure
veva vonj divjih rož. Obiskali smo sa- j mostau Galinka, kjer se polog raznih podob Buddhe nahaja molitveno kolo! v premeru poldrugega metra. Kakor] nam je pripovedoval višji lama, je na notranji strani tega kolesa napisanih poldragi milijon molitev, ki se ob vrtenju obračajo vedno proti nebu. Pri vsakem okretu zazvoni srebrn zvonček. Menihi imajo živahDO kupčijo s sobami Buddhe, narejenimi iz bakre-naste prsti.
Naslednjega dne smo potovali daljo do samostana Donka. Nadejal sem se, da, najdem tamkaj starega, učenega prijfcelja Geshe Rimpocke. Bil je v Lhassi in mogočno svetišče jc bilo v temoti. Samostan lira ni 108 svetili knjig 7, mnogimi podobami Buddhe. Tudi svetovno znani vedežcvalcc tega slovitega samostana je bil odsoten. Njegova verjeŽevalska oprava je ležala na, njegovem prestolu: rumena obleka, srebrno pokrivalo s puščicami in strelnim tulcem ter z umetno izdelanim trirogljem. Na privatni verandi Rimpocke,jevi smo pili Čaj iz fino cizc-liranih srebrnih skodelic.
V živahnem galopu smo jahali dalje po ravnini Lingmaton. Nekoliko milj pred Phari, ob penečem se Amochu, nahajajo se, najlepši brezovi gozdovi, kar sem jih videl v svojem življenju. Ms višavi 14.000 čivljev som slišal kukavico, ki je sedela na brzojavnem drogu. Phari, umazana naselbina, lež 15.100 čevljev visoko. V bližini se dviga v višavo mogočni Chomolhari. Ko smo prispeli v Phari, so vodebi gradili svoja gnezda pod strehami bornih kajžic.
To in ono
penzijonirani šahist.
Kubance jc zmaga njihovega rojaka Capablanca nad dr. Laskerjem, ki Je bil do sedaj prvi šahlst na svetu, tako Silno navdušila, da so mu poklonili letno pokojnino v znesku 50.000 dolarjev. To Je prv! šahlst, ki dobiva pokojnino in še tako veliko. Kaj hočemo. Časi se izpremi-njajo, a kubanska republika ima gOtovO mnogo denarja, da ga more razdajati celo šahistom.
viljem noče plačati davkov.
Kakor znano, se nahaja nemški eksce-sar Viljem v Doornu na Nizozemskem, kjer mora ostati do nadaljnje odredbo. Občina Doorn je zahtevala, da mora tudi on, kakor vsi njeni občani, plačati občinske davke, kar pa je ošabni Viljem odklonil z motivacijo, da ie bil nasiloma pregnan na Nizozemsko in da ima vi Doornu samo zavetišče. Toda občinski svet se je postavi! na stališče, da Je prišel Viljem na Nizozemsko svojevoljno iti da zato mora plačevati davke. Zanimivo jc, da tudi nemško časopisje naglaša, da ima občina Doorn popolnoma prav, če?, da ie Vilicm pn prevratu dezertlral.
drŽava propada, a spisi
RASTEJO.
Nemci so že za časa vojne izdali ogromno naredb, poročil ln objav. Število spisov Je rastlo kakor gobe po dežju. Neka komisija je pričela šteti vse te različne naredbe in jih je naštela do sedal nič manj kakor 13 milijonov. Štcstje pa traja še dalje. Milijoni spisov so uničili Nemčijo.
' Kraljevi namestnik gosp. Ivan
Hribar pride dne 26. julija ob 12-40
C potu iz Prage na svoje novo služ-
no mesto v Ljubljani, v Maribor. N.i kolodvoru ga pozdravijo zastopniki nuuiborsjdh oblasti. Kakor čujemo, bo gosp. kraljevi namestnik v kratkem posetil Maribor ln stopil v stike s ta-piošnjimi krogi.
*	Žalne zastave vihrajo povodom .tragične smrti ministra Draškovida na L*eh drfavuih poslopjih v Ljubljani.
*	Zaprisega mariborskega župana se jrrši v ponedeljek ob 6. zvečer.
*	Petdesetletnico svojega doktorata Jt obhajal dne 18. Julija starosta celjskih Slovencev gosp. dr. Josip Seruec.
*	Osebna vest. Sodni izpit jo napravil v Marihoru avskultant okrožnega isodlšča dr. Dominik Drnovšek.
*	Demokratski skupščini v Celju in Laškem sta preloženi, ker se jo minister dr. Kukovec radi smrti ministra Draškoviča maral odpeljati v Beograd.
*	Komunistična konzumna drnštva gnezda teroristov. V zvezi zatentatom na ministra Draškoviča sta bila v Vr-Jvovskem aretirana včeraj dva komunistična voditelja. Zagrebške »Novosti« doznavajo, da so v Gorskem kotaru prišli na sled na široko razpleteni mre-ri tajnih komunističnih organizacij, ki se je skrivala za komuu. konzumi, o katerih so domneva, da bodo razpu-Ščeni.
*	Kongres društva Jugoslovanskih do-firovoljcev ee vrši letos dne 8. septembra Zaradi izredno važnega sporeda naj si vil omogočijo udeležbo. Z vsporodom in voznimi olajšavami bomo vse člane pravočasno seznanili. Vprašanja na odbor In samostojni predlogi se morajo prijaviti pismeno tajništvu do 1. septembra.
*	Iz mestnega šolskega sveta. Mestni (iolski svet ljubljanski je v svoji zadnji seji Izrekel pohvalno priznanje: ravnateljici Zemmotovi in skupnemu učiteljskega zboru L mestne dekliško meščanske šole za prav odlične učne in vzgojne u-tpehe; voditeljici Mattanovičovl in vsom učiteljicam I. mestne dekliške ljudsko šole za izredno dobre učne in vzgojne uspehe; s. Metodiji Susteršlčevi, začasni ravnateljici zasebne dekliške meščanske šolo v Lichtenthumičnem sirotišču za izredno spretno vodstvo in za prav odlične nčne uspehe. Pohvalno priznanje višjega šolskega sveta naj se pa izposlujo učiteljici Ani Lebarjevi na mestni pomožni šoli za presenetljive učne uspehe v najtežavnejšem (pripravljalnem) razredu.
*	Nova lekarna v LJubljani. Magister pharm. Rudolf Ramor, začasni najemnik lekarne Bohinčevib dedičev v Ljubljani, rje sprožil ustanovitev nove lokarne v Ljubljani ln sicer s stojiščem ob eni Izmed naslednjih ulic: Miklošičeva cesta, Kolodvorska ulica ali Dunajska cesta od Sodno ulice dalje proti kolodvoru. Lekarna je torej namenjena za kolodvorski okraj.
*	«Be!levne» nad Šiško pri LJubljani.
V nedeljo dno 24. julija in vsak večer ob vsakem vremenu se vrši na terasi hotela ln kavame Bellevue koncert prvovrstnega umetniškega kvarteta s solo-harfo ln petjem ruske umetnice gdč. Lari-fs Vasiljevno. Začetek ob pol 19. uri. Ob nedeljah tn praznikih ob šestnajsti uri. Vstop prost. — Dobra postrežba, pristna vina, vedno sveže mrzlo pivo, priznano najboljša vina v steklenicah mariborske »Grajske kleti*. Vedno gorka in mrzla jedila v večji izbiri. Cene primerne. Za obilen obisk 6e priporoča: Mirko Tratnik, restavrater.	(8—8)
*	Monopolska zaloga soli v LJubljani. Iz Beograda poročajo, da je Uprava monopola poslala iz Kreke 50 vagonov jedilne soli, ki se bo prodajala po 1-60 din.
*	Podzemske Jame v Sloveniji. Povodom svojega večdnevnega bivanja v Sloveniji je tajnik mednarodnega antropološkega zavoda prof. B e g o u e, n obiskal tudi nekatere podzemske jame ter v neki jami blizu Ljubljane odkril sledove človeške kulture v kameniti rlobL Dolžnost je grofa Begouena klicala nazaj v Pariz, izjavil pa je, da bo v kratkem sklical mednarodni kongres in stavil predlog, da se prihodnje leto sistematično preiščejo vse podzemske jame v Sloveniji.
*	Smrtna kosa. V Preski pri Medvodah Je umrl g. dr. Josip Marinko, bivši profesor novomeške gimnazije. Pogreb bo v Preski v ponedeljek ob pol 11. uri. — V Gribljah v Beli krajini jo umrla v soboto ob 6. ari zjutraj ga. Katarina Zupanič, mati ravnatelja g. dr. Nika Zupaniča. N. v. m. p.
*	Vzorna slovenska mati. Lata 1015 je flmrl v Gradcu naš rojak višji poštni oskrbnik Fran Kenk, zaveden slovenski narodnjak. V težkih razmerah je zapustil vdovo in 4 otroke. Z vstrajnim trdim delom in velikimi žrtvami jo skrbna mati omogočila svojim otrokom, da so se izšolali in si sedaj sami služijo svoj kruh. Boris je letos postal avskultant v Mariboru, Romai je promoviral za doktorja filozofije in je sedaj asistent na ljubljanski univerzi, najmlajši Miran je še eks-portni akademik, hčerka Tekla pa je, kakor poroča »Tabor*, dne 14. juliaj postala na praškem vseučilišču doktorioa medicine. Tekla Kenk se je te dni preselila v Ljubljano.
*	Akademikom. Vse tovariše akademika, ki nameravajo v bodočem šolskem letu stanovati v Akademskem dvoru, poživljamo, da to nemudoma iaviio podpisanemu društvu In sicer naj pošljejo oni, ki sa se letos hranili s akademski men-
il In so žo tam Izpolnili formulsr, navad.
no prijavnico, vsi drugI pa naj navedejo natančna premoženjske in druge podatke. V poštev pridejo le najpotrebnejši dijaki, ki dokažojo, da eo zadostili učnim zahtevam. Obenem oezarjamo, vse slušatelje univerzo, ki reflektlrajo na državno podporo, da si pravočasno preskrbo potrebna kolokvijska Izpričevala iz glavnih predmotov, ker sicer no pridejo v poštev pri podeljevanju podporo. — Odbor podpornega društva jugosl. akademikov v LJubljani.
*	Lep vzgled bankam. V 47. številki lista »Ratni invalid* jo objavljena na naslovni strani pod geslom «Lep vzgled bankam* izjava Skopljansko izvozno banke, naslovljena na Uclruže-nje vojnih invalidov v Beogradu. »Čast nain jo obvestiti Vas o sledečem: Gotovo Vam še ni znano, da smo določili v svojih jiravilih, katera je že potrdil minister za trgovino ln industrijo. 2% čistega dohodka za invalidski fond. Ta vsota se sme uporabiti le za šolanje invalidske dece. Ustanovitelji banke Imajo namen, nuditi pomoč invalidski deci. Banka jo s svojim delom že pričela. Prosimo Vas za dobroto, da o tem obvestite vse Vašo korporacije in ustanove v vseh krajih našega kraljestva. Upamo, da našemu zgledu slede tudi drugi denarni zavodi.* — Ker imamo v Sloveniji mnogo krepkih denarnih zavodov, upamo upravičeno, da ne zaostanejo za banko v Rkoplju ter se pri razdelitvi čistega dobička spomnijo tudi invalidske dece.
*	Žrtev Save. V Savi je pri kopanju danes utonil v Zagorju asistent južne železnice Adolf Eppicb, doma iz Kočovja.
*	Štrajk pekovskih pomočnikov v Celju. Iz Celja poročajo: Pokovsk! pomočniki organizirani v tauozvani Strokov, ni komisiji so sklonili stopiti z današnjim dnevom v Btavko.
*	Zdravstveni teden v Celju. Klub naprednih akademikov v Celju je sklonil v družbi s celjskimi kulturnimi društvi in zdravniki prirediti v počitnicah zdravstveni teden s predavanji o uničujočih posledicah alkohola, o jetiki it(L Predavanja so namenjena v prvi vrsti delavskim slojem in bo vstopnina prosta. V pokritje stroškov se. bodo zbirali samo prostovoljni prispevki.
*	Oddaja lova. Dne 18. avgusta se bo na uradnem dnevu v Velikih Laščah oddajal v najem na javni dražbi lov občine lužarska in podgorske, ln sicer za dobo od dne 1. avgusta 1921 do dne 31. julija 1926.
*	Hrvatski dijaki v južni Srbiji. Pod vodstvom profesorjev Gjorgja Gavrilo-viča, Stjopana Smrčka in Dejana Mi-hajlovlda so maturanti zagrebške realke koncem pretočenega meseca odpotovali v južne krajo naše domovine. Bili so dva dni v Beogradu, odkoder so so z ladjo po Donavi navzdol odpeljali do Prahova. Od tamkaj so odšli v Negotin, Zaječar, Paračin, Niš, Caribrod in Pirot. Vračajoč so iz Piro-ta so preko Niša prišli v Skoplje in dalje v južno Srbijo, kjer so obiskali Tetovo, Gostivar, Ohrid, Bitolj, Gjev-gjelijo in Veles, ter po povratku v Skoplje odšli na Kosovo polje do Mi-trovicc, ki je bila zadnja točka na njihovem potu po južni Srbiji.
*	Telefonska postaja Hum ob Sotll. Dne 9. julija jo bila intevurbanemu prometu izročena nova telefonska postaja Hum ob Sotli. Omenjena tolefonska postaja posreduje brzojavke in telefonsko razgovore.
*	Brzojavne In telefonske pristojbine v Inozemskem prometu. Počenši s 15. avgustom 1921 je kot onakovrednost franku določenih pet dinarjev ali dvajset kron. Od imenovanega dne naprej jo torej plačevati pri vseh inozemskih brzojavnih in telefonskih pristojbinah za vsak frank ali del franka petkratni znesek v dinarski, oziroma dvajsetkratni znesek v kronski veljavi.
*	Zaradi Izsiljevanja je bil aretiran v Mariboru in izročen sodniji Josip Tamiš Iz Ptuja.
*	Pozor pred sleparjem. V Mariboru
in okolici so klati neki pustolovec, ki prodaja ljudjem medene prstane za zlate. Čudno je, da so prstani celo puncirani.
*	Tri tatvine. Občinski sluga na Rakeku Ivan Govo je poneveril 900 kron ob-činsksga denarja in neznano kam pobegnil. — Hlapec Vincenc Resnlk jo ukradel iz gramofona v gostilni svojega gospodarja Julija Novljana v Medvodah okoli 50 kron drobiža iu eno platneno rjuho tor izginil. — Posestniku Androju Zupančiču v Ločah pri Brežicah je ukradel neznan tat iz bleva tri konjske komate s celo opremo v skupni vrednosti 11.000 kron. —
*	Vlomilec v Tomačevem pri Ljubljani. Policija je prijela SJlotnoga Ferd, Kučero iz Kamnika, ki jo priznal, da jo poskusil svoječasno vlom v Tomačevem, ko ga jo iznenadila hišna gospodinja, Id jo prišla slučajno s polja domov, Kučora se jo klatil med tem časom v Trstu in po Primorskem in sa je vrnil domov, ker mu je zmanjkalo denarja.
*	Obsojen razhljač. Senat deželnega sodišča v Ljubljani jo obsodil danes posost-nlkovega sina Jakoba Pikona iz Blejsko Dobrave na dva meseca tožko ječo, ker jo napravil v gostilni hotela Stol na Bloj-ski Dobravi, sedaj last, Aug. Zajca veliko škodo. Razbil in pokvaril je skoro vso gostilniško opravo, Kozarce, steklonioe garnituro ln drugo. Med Pikom in lastnikom vlada namreč jako nasprotno, razmerje zaradi nakupa hotela,/
® tiara de nO perilo. Pofldjf Sobni mana 311etna Marija Zeleznikarjeva je ukradla svoji gospodinji na Vidu več perila.
Tatioo so takoj dobili, pobrali jI perilo in jo oddali drt. pravdniStvu. Želez-nikarjeva ima tudi prepovedan povratek
v mesto.
*	Pobegnil je Iz ljubljansko kazilnlce Matovž Košir, ki jc bil obsojen zaradi tatvino na 10 mesecev težko ječe.
*	Nesreča na gugalnlci v ljubljanskem Tivoli. Dva mlada pijana fanta sta šla na gugalnico ln v najhujšem zagona skakala kar sta mogla po čolnu. Vdrlo so jima je dno čolna in onemu »e je posro-čllo, da jo pravočasno odskočil, drugI pa se jo vdrl skozi čoln in se prcooj težko poškodoval na nogah. Današnja obravnava je dognala, da ni lastnik gugal-nice nič kriv, ker odgovarjajo čolni pov. som varnostnim predpisom.
Svoj k svojim
?.« davno vemo vsi, da vodi le ena pot k naši gospodarski samostojnosti in to jo pot, ki jo obsežena v geslu: Svoji k svojim.
Dasi pa vsi Izpoznavamo kaki nevarnosti se izpostavljamo, ker iz brezbrižnosti red'mo tuje trdnjave na naših tleh, vendar no stori nihčo odločilnega koraka, da bi pričel z vso obveznostjo uveljavljati geslo: Svoji k svojim!
Na drugi strani pa vomo enako dobro, da moramo dobiti svojo industrijo svoja podjetja, ker šelo to dajo možnost, da so more izvesti geslo kardinalu« važnosti, kakoršno jo ravno naslovno neslo.
Naša neoporočona dolžnost je torej, da podpremo la9tno industrijo, tako. ua katero se moremo zanostl
V svesti si te dolžnosti jo sklonila Jugoslovanska Matica važen dogovor s podjetjem »Vulkan* tvornico gumljovlh izdelkov v Kranju.
Kot pravo narodno podjetjo jo »Vulkan* pripravljen da odstopi del svojega čistega dobička od radirk Jugoslovanski Matici Tako pa dosežemo, kar bi moralo veljati žo splošno, da so vsa podjetja, vso tovarno na našem ozemlju trdnjavo za našo stvar, kakor je postal sedaj »Vulkan*.
Jugoslovanska Matica jo sklenila dogovor z »Vulkanom* tudi zategadelj kor j« »Vulkan* prvovrstno podjotje, ki bo vse odjemalco z dobrim blagom in nizko ceno kar najboljo zadovoljil. Preprečena jo tudi usodna napaka, ki so jo včasih tako pogosto vršila, da se jo vsled slabe kakovosti blaga, vsled nesolidnost.i trgovca bilo dlskrcditirano goslo »Svoji k svojim«!
Pripominjamo, da so radirke »Vulkan* prvovrstne ln zato apeliramo na vsa šolska vodstva, na vso narodno trgovce, pa tudi na vso šolarje in dijake, da rabijo odslej le radirke »Vulkan*, ki so v prid Jugoslovanski Matici.
Stopimo še onkrat. na odrešilno pot dejanj in z uvoljavljenjem gesla Svoji k svojim smo storili to.
Zato narodnjaki, čujte naš glas In kupujte sebi v blagor in narodu v korist dobro stvar!
SokoIsM vestnih
V Sevntel ob Savi se vrši dne 7. avgusta t. I. zlet posavskega okrožja za-zrebačke Sokolske župe. Sokol v ScvnlcI zavzema radi svojega Intenzivnega dela krepko pozicijo: Ustanovil |e odsek v Boštanju, ima svoj dramatičen odsek, godbenl odsek, po zletu se otvorl Javna ljudska knjižnica, ravnokar so pa razširja sokolska dvorana v restavraciji »Lampor«. Vse to je v zvozi z velikimi gmotnimi žrtvami. Zato vabimo Soltol-stvo in njeiuu naklonjeno občinstvo, da sc udeleži tega zleta v kar največjem številu. Vcscllščnl prostor le na selmlšču. Zaprosili smo za polovično vožnjo ter upamo, da bo prošnja ugodno rešena, kar se bo pravočasno na tein mestu objavilo. Zveze z vlaki ugodne.
Sokol Utija-Smartno priredi dno 7. avgusta t.l. ob 3. uri popoldne javni nastop v Litiji pred sodniisko palačo s sodelovanjem godbe. Ples, druge zabave, pijača In Jcstvlnc. Ljubljančani Imajo ugodno zvezo z vlakom ter sc pri to) priliki lahko kopllelo v Savi, ki nudi za kopanje ravnotako ugodno priliko kakor Laze.
£*aSi dopisi
RIBNO PRI BLEDU.
Kaj takega kar počenja naš župnik Kramar, pa prosoga že vso meje. Odkar se je začelo ljudstvo v naši fari prebujati nima več miru. Ne vo kako bi začel in kje bi začel, da bi ustavil val napredka. A vse zaman, vedno več nasprotnikov si pridobiva s svojim divjanjem. Oči so so začole odpirati našim faranom.
Za časa volitve župana si je župnik žo roke mel in bil zagotovljen, da zmagajo klerikalci in da bo županoval njegov ljubljenec. A glej čudo! Klerikalci so bili popolnoma poraženi in danes ima občina Iiibno prvikrat naprednega župana in večino naprednih odbornikov.
Sedaj je bil pa ogenj v strehi! Najprej se je hotel znest.i nad novoustanovljenim pevskim zborom. Nekega dne so je spozabil in jo priletel nad povco, katori so imeli ravno vajo. Hotel je prepovedati uporabo harmonija, katerega so farani kupili. Ker ni tu nič opravil, je tekel naravnost b ključarjema, da bi onadva odvzela harmonij pevskemu društvu. A zopet blamaža! Ključarja, pametna moža, sta mu odgovorila: »Harmonij so farani kupili in nimamo nič proti temu, ako ga povci uporabljajo.* Popoldan je pri žup-nišču pričakoval vračajoče so pevko in vsako pseboj opsoval. Priimko jim je tako dajal, k:ikor kak vaški pastir, rovke pa mu tudi niso odgovora dolžno ostalo in požreti jo moral marsikatoro grenko.
Zadnjo čase se je spravil tudi nad »Gasilno društvo*, ki jc sedaj prešlo v pravo roke. »Gasilno društvo* hoco namreč mo-seca avgusta začeti z gradnjo društvene dvorane, ki bo služIla tudi v kulturno svrho. Zato je zadnjo nedeljo razgrajal zopet, v cerkvi in hujskal ljudi namreč: *No dajte nič za Gasilni dom! Gasilci gr,v dijo dvorano za Sokola*.
Sploh pa njegovo pridige niso več pridige, ampak prava šola za psovanje In hujBkanje. Ni jo skoraj nedolje, da bi ne divjal na prižnici. Razne psovke ln različni priimki, ki jih slišiš sicer lo po bez-nicah, grmijo iz njegovih ust.
Poslušajte, g. župnik, kaj Vam povemo: Nas vseh faranov najskromnejša želja je, da vzamete prej ko mogoče slovo iz Ribnega in se prosolito v kak tak kraj, kjer bosto lahko nemoteno divjali. Ml Želimo, da bi se zopet puvrnil mit v uašo fsro, zato Vam želimo: »Srečno potk*
Spopt in fiiPistiho
Startna Usta za dirko Ljubljana-Novo l mesto dne 21.fulija t.l. (68km). Skupina l novincev (start ob 6.30): št. 15 Pod jed ! Matija, št. 16 Peršln Ivan, št. 17 Prešeren Stanko, št. 18 Kancler Karol, št. 19 Vin-1 šck Al., št. 20 Kramar Jakob, št. 21 Skn-bic Ivan, št. 22 Remec Ivan, št. 23 Zitter-schlager St., št. 24 Plskar Ivan. — Skupina seniorjev (start ob 6.30): št. 25 Ooltes Ivan, št. 26 Nosan Franc, št. 27 Prcšern Jos. — Lahka skupina (start ob 7.): St. 1 Ooltes Ad., št. 2 Rebolj Ivo. št. 3 Skrajnar Anton, št. 4 Meze Vlljko, št. 5 Zanoškar Srečko, št. 6 Bar Vinko. — Težka skupina (start ob 7.): št. 7 Pogačnik L., št. 8 Klirner Oskar, št. 9 Ooltes Ladislav, št. 10 Šimenc Josip, št. 11 Bar Adolf, 5t. 12 Koc-mur Ivan, št. 13 PeČnik Aug., št. 14 Šotlar Janez. Start v LJubljani na Dolenjski cesti pri km 2.4. I «Ilirija* : 'Sparta*. Pred tekmo »Ollm-j pila« : »Illrlla*, rez. Igra prvo moštvo ' Ilirije prijateljsko tekmo s Sparto, ki le sedaj za Ilirijo najboljšo moštvo v Ljubljani.. Pričetek tekme ob pol 17. url.
«Olimpija», Karlovec : »llirlla», Ljub-l/ana. Danes ob 18. url sc vrši na Igrišču »Ilirije* nogometna tekma med »Ollmpi-jo» iz Karlovca ln rezervo »Ilirije«. Olimpija |c eno najboljših hrvatskih provlnci-jalnlh moštev; tudi rezerva llirile ie v poslednjem času v dobri formi, tako da je pričakovati zanimive tekme.
S. K. *Prlmorje» naznanja, da se vtšI sestanek vseh rednih članov v nedeljo dne 24, t. m. ob deseti uri dopoldne v gostilni »Pri Roži*. Ker je sestanek velevažen, je polnoštevilna udeležba In točnost obvezna. — Tajnik.
1 S. K. «Hermes» priredi dne 31. jidi-ja na vrtu gostilne »Rniningbaus- v Sp. Šiški veliko veselico. Obširni spored. Začetek ob 3. uri. Vstopnina 2 dinarja.
Pozor tnrlsti! Turisti se opozarjajo, na) na potovanju ne zavživajo sncžnice ali premrzle vode, ker posebno snežnica rada povzroči črevesni katar, ki jc turistom na potovanju zelo nevaren, ker nI mogoče dobiti zdravniške pomoči In so tudi vremenske razmere dostikrat neugodne.
LJUBLJANSKI VELIKI SEMENJ.
Kako velik gospodarski pomen pripisujejo vlade vseh velikih držav prireditvam, kakor so vzorčni veliki semnji, ic razvidno iz ogromnih podpor, ki jih vlada daje za te prireditve. To se posebno opaža v Nemčiji. Nemški državni zbor je pred kratkim sklenil povišati podpore za vzorčni veliki semeni v Lipskenr na dvanajst milijonov mark. Veliki semenj v Frankfurtu dobi dva milijona. V Bratisla-
vi en milijon in v Stuttgartu pol milijona mark. Vzorčni veliki semnji so pač prireditve, ki so v velik, splošen prid.
Tudi za Ljubljanski veliki semenj, ki se vrši v času od 3. do 12. septembra 1921. In ki le prva taka prireditev v naši državi, se državni in drugi javni člnitclji zelo zanimajo. Kakor čujemo, mu je zagotovljena tudi denarna podpora vlade. Naš vzorčni veliki semenj jc važen tudi za mesto LJubljano samo, ker mu lahko postane vir novim znatnim stalnim dohodkom iz poseta teh vzorčnih velikih sem-njev. Zato naj bi tudi prebivalstvo Ljubljane z vsemi svojimi močmi podpiralo to važno gospodarsko prireditev.
Po sveta
RaddMtem. (»Slovencu* v odtOfttt)
Prejeli smo: Pred vsem ugotavljam, me pri pisanju mojega »Uvoda v budčk hlzem» nI navdajala mcgalomanlla »ve« leučenc razprave; bilo mi Je ležeče agol| na tem, da seznanim našo Inteligentna javnost s problemi Buddlie, posebno t. ozirom na> vsellubezen do kreatur, M Izhaja iz slehernega stavka Buddhovega nauka. »Uvod v buddhlzem* je bil rnl*-ljen kot uvod In zaradi tega že ogrant-čen lo na 31 strani. Bila le to prva po« skušnja. Kakor sem že svoj čas omenil, nameravam izdati še uadalinl dve knjigi o buddhizmu, toda ne v propagandistlčne namene, kar mi podtika »Slovenec*. Tu« di buddhlzma ne razmotrlvam Iz verske« ga stališča. — Iluddhologu-strokovnlakv pri «SIovencu» pa naj povem, da Imam v svoji knjižnici celokupno buddhlstičnut literaturo, in sicer še celo knjige, o katerih sc njemu niti nc sanja. Omenim naj med drugimi imena: F. W. Rhys Da-wids, Burnouf, R. Spencc Hardy, Hcinr, Kern, Fdmund Hardy, L. Austlne Wa-, deli, E. Senart, V. Ph. Englert (Christui; und Buddha, izdala dunajska Leonov; t družba) Itd. — V. Vasiljevo knligo ip buddhizmu je leta 1860. iz ruščine u nemščino prevedel Schlffner. Vasiljev «e peča v tei svoji knjigi zgolj s sektamli takozvanega severnega buddliizma, dočim inu jc huddliizem kot filozofija a'ft vera — španska vas. Toliko v pojasnite v. strokovnjakii-buddholOKii pri <-Slovencn Zelo dvomim, da lil bile vsakemu gimn i-zijcu znane te stvari — Iz Oldenbcrg a; saj ga še v ljubljanskih kujižnicah i»e dobiš in 50 Mk vsakdo nima na razpolago za — buddhistiko. — Josip Suchy.
Vprašanje mariborskega gledališča dt . linitlvno rešeno. V petek zvečer sc je vi> nil Iz Beograda v Maribor g. Ivanovi č Mccger, ki ga jc poslal pododbor Udnj-ženla gledaliških igralcev, da Intervenira pri vladi glede mariborskega gledališč a. lutervenacija je imela popoln uspeh. Dasiravno je bil proračun žc zaključen, te Je vendarle posrečilo pripraviti finančna ministrstvo, da je sprejelo v proračun še postavko za podržavlienje mariborske ga gledališča. Gledališče dobi letno dva rro:li-lona kron podpore. Vlada bo vrh tega V kratkem imenovala upravitelja, dramah trga iu blagajnika.
Slavista na londonski univerzi. Na luit« donskl univerzi se ustanovi še letos sto« lica za slavlstlko. Za lektorja bo ima no« van znani prijatelj .Ingoslovanov, Scctus Viator.
Češka drama v repertoarja m os* kovskih Hudožcstventkov. Iz Prage javljajo, da so moskovski Hudožiest« veniki vzeli v svoj repertoar driimo češkega dramatika Karla Čapcka N. U. N. Ta moderna češka utopistlčna drama jc dosegla v Pragi velik uspeh. Ogledali so si jo tudi moskovski umetniki in jo vzeli v svo| re« pertoar. Kakor čujemo, se to najmodernejše slovansko dramsko delo uprizori v prihodnji sezoni v zagrebškem Narodnem gledališču. Prevod dela je oskrbela znana hrvatska igralka Nina Vavra.
* Kvartet Zlka priredi v sredo dne 27. julija 1921 ob pol 9. uri zvečer v zdtravf« liškem domu Rogaške Slatine sv<\j l<v tošnji prvi koncert.
To m ono
NOVO SREDSTVO PROTI ZOLCNIEMItf KAMNU.
Zolčni kamen jc zelo neprijetna in ne* varna bolezen, zaradi katere vas pošllli Internist b kirurgu, kirurg pa k internistu. Človek hodi od zdravnika do zdravnika, na da bi mu bilo boljše. 2e poprel so se za zdravljenje te bolezni posluževali neke rastline, sedaj pa jc bsidenski zdravnik dr. Hochbaum našel zdravilo, ki baje redno in jako zanesljivo odstranjuje kamen Iz žolča. Formula tega zdravila te ni znana v Javnosti.
NAVDUŠEN NAROČNIK LISTA
Nolcateri listi imajo v resnici navdušene Čitatelje, najbolj navdušen med vsemi pa jo bil gotovo človek, o katerem poroča newyorški dopisnik londonskega »Daily Tolegraph*. Neki Ilam Itadges je namreč odredil v svoji oporoki, da so mu mora njegov priljubljeni list skozi 20 let dnevno polagati na njegov grob. Tudi mora v grobnici neprestano goreti svotiljka. V Ameriki je pač lotos silna vročina, ki ni brez vpliva na možgane.
V svojem in v imenu rodbine naznanjam vseni prijateljem in znancem pretužno vest, da se jc naša predraga mati
Katarina Županič
po dolg! mučni bolezni v starosti 64 let boguvdano danes ob 6. uri preselila na oni svet.
Pogreb se vrši dne 25. julija 1921. dopoldne ob 8. uri na pokopališče Sv. Vida, kjer se bo brala tudi maša zadušnlca.
O r I b I j e, dne 23,iullia 1921.
Dr. NIKO ŽUPANIC, direktor etnografskega instituta v Ljubljani
VtaaS Sellert	43
Blagajna velikega vojvode
Roman.
■'t t »Tako |e! Veste pa tudi, da nobe-dfta rednih ladij ne gre danes na Mi-uorta*
«Zaradi revolucije, kaj ne?» «V vsera Marseillu je samo en člo-'vek, ki si upa na Minorko, ta razbojniški brlog>
: «Da, da, to sem videl tudi jaz.»
-»Ta človek je kapitan Dupont. lObiskala sva ga danes, da vzaraeva njegovo jahto. Prišla sva pa dve minuti prepozno. Ladjo ste najeli vi in se pogodili za ceno; midya sva sicer ponujala več.. ,» «Tako..>
«Vidite, da sem popolnoma odkritosrčen. Res je, ponujala sva mu več, toda kapitan je odklonil najino ponudbo in se nazadnje še razjezil.«
•»Kapitan je pravi poštenjak, to sem videl takoj *
«Vi obsojate naše postopanje?* ♦Ne! Toda njegovo odobravam. Z menoj ni podpisal nobene pogodbe, in prav nič ga ni torej oviralo, da sprejme vašo boljšo ponudbo!*
«Dal vam je besedo, gospod profesor. Imate popolnoma prav! Ivo je odločno odklonil našo ponudbo, stavil nam je predlog...» «Namreč...?»
•Svetoval nama je, da naj vas poiščeva. Različni vzroki nas silijo namreč, mene in mojega prijatelja, da prideva čimprej in po vsaki ceni na . Minorko. Na jahti kapitana Duponta imajo štiri osebe dovolj prostora. 1 Ako nimate nobenih posebnih raz-
logov, ako niste Se komo drugemu obljubili, da ga vzamete » seboj, tedaj vas prosiva velike usluge, da naju vzamete na krov, Seveda sva pripravljena plačati vse stroške. Vi ste sami, midva sva dva, torej odpadeta na naju dve tretini.*
«0b pol enajstih! Gospoda, jaz se priporočam. Govorita z gospodom profesorjem in mi potem javita takoj radi hrane. Moja jahta je na spodnjem pomolu.*
Kapitan si je nataknil na glavo svojo kapo in spremil svoja gosta skozi vr na ulico. Zunaj se je začelo mračiti in plinaste svetilke so že gorele. Nebo je bilo oblačno, pripravljalo se je k dežju. Kapitan je molče pokazal na nebo, kot da hoče opomniti tujca, kako vreme jih čaka. Potem se je uslužno nasmehnil in hitel po ulici des Olives proti pristanišču. Ko pa je prišel do prve plino-ve svetilke, se je ustavil in poklical tujca, ki sta se še vedno razgovarja-la pred njegovo hišo. «Gospoda!» «Kapitan?»
«Nekaj bi vas rad vprašal. Ali sta vidva žurnalista?* *Žurnalista?»
«Da! Kajti, ako sta žurnalista potem vaju gospod profesor prav gotovo ne vzame seboj, — on je namreč žurnalist.«
«Kaj žurnalist je? Hvala Bogu, da midva nisvi.* * Torej dobro, na svidenje!* Kapitan Dupont je šel hitro po ulici navzdol, tujca sta pa poklicala voz.
«Hotel d'Angelterre!* Samo kolikor mogoče hitro!*
Odpeljala sta sa in bila čez četrt
ure v hotelu.
«Ali bi mogla govoriti s profesorjem Pelotardom?*
»Gospod Pelotard je ravnokar v salonu, kjer piše pisma. Prosim, koga naj prijavim?*
^Prijavite grofa Punta Hermosa in omenite gospodu profesorju, da hočem govovriti z njim o izvanred-no važni stvari.*
♦Dobro, go6pod grof! Prcsim, samo sedite in počakajte!*
Grof Punta Hermosa se ie vsedel s svojim prijateljem v preddvorju.
«Kaj vraga bi moglo zanimati tega profesorja Pelotarda na Minorki, dragi Paqueno?»
«Saj ste vendar slišali visočanstvo! Žurnalist je, kot je nama rekel kapitan. Vesti o revoluciji na našem nesrečnem otoku so znane po vsem svetu. Zakaj, visočanstvo, niste izgnali onega nesrečnega Bekkerja. Bodite prepričani, visočanstvo, da je uprizoril on vse to.*
«Prav čudno se mi zdi, kdo bi se danes še mogel zanimati za tako revolucijo na Minorki?*
«Visočanstvo, ako se gre za prevrat in revolucijo, tedaj je verjetno, da se zanimajo tudi za naju.*
«Prav imate, Paqueno. Vsaka revolucija je interesantna, pa magari, da je tudi v San Marinu. Glavna stvar je sedaj, da ne vzbudiva v gospodu Pclotardu novinarske zavisti Vzroki, ki greva radi njih na Minorko, morajo biti popolnoma nedolžni. Kaj mislite vi?*
«Ali, visočanstvo, nimate nobenega predloga?*
«Misliva malo o tem. Kaj bi bilo, ko bi se predstavila kot dva klativite-
ta, H hočeta stopiti v službo novega
Sredsednika, ki hočeta reorganizira-armado, da se bo mogla bolje boriti proti tiranstvu.* *Hm.. >
«Vi se ne strinjate z mojim predlogom, Paqueno?*
«Jaz sem mislil predlagati, da greva na Minorko popolnoma v zasebnih zadevah, da varujeva svoje premoženje, ki je vsled revolucije v nevarnosti. To je najenostavnejša stvar Zamišljeno je opazoval gospod Collin neznana gospoda. Odkritosrčnost, ki sta z njo govorila o svojem obisku pri kapitanu Dupontu, mu je jako ugajala. Sploh sta mu bila oba moža na prvi pogled simpatična. Varčnost je jako lepa čednost, posebno ako človek izgubi 50.000 funtov. Tudi nobenih posebnih neprijetnosti ne bi imel, ako vzame oba gospoda s seboj. Mogoče bi mu mogla še koristiti, ker. poznata dobro Minorko. Naklonil še je in rekel:
♦Gospoda, stvar sein si premislil in z veseljem sprejmem vaš predlog, toda samo pod enim pogojem.* ♦In ta je?»
Glas grofa Punta Hermosa je bil jako nemiren...
♦Pod pogojem, da sta danes zvečer pri supeju moja gosta.*
Grof in njegov spremljevalec sta se zasmejala.
♦Preveč ste ljubeznivi, gospod profesor. Toda na Minorki se vam revanžirava, akoravno bo šlo vsled sedanjih razmer precej težko. Lastnik edinega hotela na otoku je oče bodočega predsednika republike. Toda midva imava svojo pritljago...»
♦Veliko prtljage tako ne moremo vzeti s seboj, jahta je majhna in za-
to se moremo zadovoljiti z najmanj, njim. Prosim vas, kje stanujete?*
♦V hotelu des Princes — dva ko. raka od tod.*
♦Toliko bolje, časa imate dovolj, da še pred večerjo vse uredite. Pu. stite prinesti svoje stvari sem, in po večerji lahko vsi skupaj odidemo.n Oba obiskovalca sta se naklonila, v istem trenotku pa je prišel natakar in rekel Filipu: ♦Pardon, gospod profesor!* ♦Želite?*
♦Milostiva bi rada govorila z mi!»
♦Recite, da pridem takoj. Gospo, da, jaz se klanjam. Čez pol ure se torej vidimo.*
Filip se je poslovil z elegantnim poklonom.
♦Paqueno», je šepetal grof Punta Hermosa, «on je ozenjen*.
«Tudi jaz sem tako razumel, viso čanstvo!* ♦Ali ni to čudno, Paqueno?» ♦Zakaj visočanstvo?* ♦Še nikdar nisem slišal, da bt spremljale žvrnajiste na njih ekspef dicijah žene.*
♦On vendar pofuje na Minorko, visočanstvo, kjer je revolucija. Go-tovo je prišla z, njim v Marseille, da se poslovi od njega, mogoče za vedno.*
♦Prav imate, dragi Paqueno> ♦Mogoče je pa tudi ona sama £ui> nalistka! Žene v Evropi so danes zmožne vsega.*
♦Potem potuje tudi ona z njim ns Minorko. Čudim se samo, zakaj nama tega ni omenil! Veste, dragi Pa-queno, jako sem se že ustrašil.* ♦Zakaj vendar, visočanstvo?*
(Dalje .•liMi-ir.jkv
1 tfiSSS: pleskarsko in ličar-a ha delavnica
■ > priporoči. lavriitev točna, cene zmerno.
za izdeloyanje čepic
i vzorol in (trojem ae proda, za I 9400'—, Jiatlov pore nprava «,lutra»
1168 1-3
n, snrin ubek 720'do p° k 29"
BI »Ubili, za kilogram, srednj&tcžek 736° ilo 740« po K 2rf>0 za kilogram;
St FOjnO Olje P° K 15 - M0«™™;
HS t Milo! snaienje po K 16'— za kilo-PUrUIBJ g.am;	1160 3-3
IHaST P° K 86'~ kilogram;
vligalne sveže»
železnih sodov PT™-do VZui lesenih sodov §„° I Zz
ee f dobi iranko skladišče pri autoreferatn, LJt abtjana, Dunajska oeata itov. 60.
Ve« nI il jenih
in
OMtl VOZiČkOV oenoproda^lijub*
Ijai aa, Karlovika oeata 4. Ogle.ia te lah i io v?ak dan od 12. -2. pop 773 10 8
H Ali ste že poslali na-H ! ročnino za „Jntro" i
Velika zaloga in po oeni:
vozičhi, pisalni in razni stroji, pnevmatika F. Batiei, Ljubljana, Stari trg 23. %
dvokoleea, otroSki vozički, Aivslni in razni stroji t popravo. Mehanična delavnloa, Karlovska oeata 4.	774 10 8
Išče se mesečna soba 's
e posebnim I
____—---- vbodom,
eventualno z oskrbo ali pa manjle »ta- , nova.iiJe z opravo ali brez oprave proti j telo dobri najemnini. — Ponudbe na poltni predal St. 63. 1096 16
T! ■ ■
Dvoholesa, otrošM
i F. Mseh
igiaSevaiec glasonrlei
v Ljubljani .i/olfova ulica 12.
,u r .	popravila |li»onr]BV L1 bir-
mo i::; e v ep ci eUjo ttiolovao, tonilo in ceno. W5 M-8H
Brivskega pomočnika
iščem sa Domžale. Nastop takoj ali po zneje. Plača po dogovora. Istotako sprejmem tudi vajeaea. uss s-s
nko Petkovih, brivec, Domžale.
Obvestilo.
Imam v zalogi ti« sokolskt po-troVičlne: Kroje za člaro ln dla-nio« i, telovadne obleko, čevlje, ovratniku, gumbe itd. Ceniki na razpolago.
Ztiravoi	1163 5-4
; Peter Capuder, Ljubljana dobavitelj Jng. Sokol. Saveza.
. Sviaurske are, zlatnine ln arebrnine
nudi s trokovni urar F. Koroieo, Sv. Flo-
rijas a nlloa 31. Vsako popravilo se izvrši vestna z garancijo. Staro zlato in Brebro se vzame v zameno.	227 62—44
Ure, zlatnino in srebrnino
161 kopit« najcejeoe pri tvrdki 62—46
ivan Pahiž, Ljubljana, Stari trg ZO.
JJ«™ ca prevažanje kraha ali soda-¥U£ vloe, velik knrnlk z lepo ilfiuo og.ajo, golobnjak, veliko kopalno banjo lz meoesna. žensko kolo ln veA praznih steklento proda MARTIN JA.NČIGAJ, Zg. Šiška pri Ljub.Jc.nl.
Obvestilo.
Obveljava ceuj. odjemalce in p. n. občin stvo, da sprejemava nova ilela in popravila po najnižjih cenah fiotovi čevlji v zalogi. Torlstovikl čevlji domačega Izdelka.	634 31
Ant. in Jož. Brajer-K&pele
Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1.
Sprejmem dobro ianrjenega, ve»t-neg» tn marljivega
odvetniškega uradnika
(i oltoltator Ja), pla'a ogodna, nastop 1143 takoj ali po dogovora. 3—3
Or. Alojz Vlsenjak, odvetnik v Ptuju.
Poniadite
vse neuporabne zlate preilmetc verlžlee prstane, obeske, zapettnloe, uhane itd., kateri predmeti Vam lože doma in jih H70	ne nosit«	20—2
tv^dUi F". ČUDEN trgovina ar. zlatnine ln arebrnine Ljubljana, Prešernova al. 1.
!! Kupujte nove knjige
Tiskovne zadruge:
D. Fajgel, Tik za tronto. Zbirka črtic, ki popisujejo dogodke v Gorici po izbruha vojne med Italijo in Avstrijo 1915. BroS. 36 K, po pošti 2'80 K več.
A. Novačan, Veleja. Drama. BroS. 28 K, vez. 36 K, po pošti K 2'-— ved Shakespeare Zupančič, Maobeth. Broi. 32 K, vez. 40 K, po pošti
K 2 80 več.
lika VVaschtetova, Pravljice. Z večbaroimi slikami. Vez. 40 K, pe pošti K 2— reč.
Fr. Veber, Ovod v filozofijo. Pota in cilji, 3.—4. zvezek. Cana 72 K, po pošti 3 40 K vei
Knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. t,
Veletrgovina
101 Pili 11]
1172 v Zagrebu 3-2
išče izurjenega in sposobnega
potovaica.
1'onudbe apravnUtva «Jutra« pod St. 1172.
COSULICH*l,mE
(prej Ausiro-AmerSkana) TBST-AMERIKA
prevaža potnike v New-York redno trikrat, v jnžno Ameriko po enkrat mesočno. — Pojasnila in prodaja voznih • listkov
SiflMMI Kmetec, glavni zastopnik za Slovenijo v Ljubljani, Kolodvorska ulica št, 26.
Odplov brzoparnika <President Wilson» 2. avgusta 1921. 714 37—16
Spisi o naši državi.
A. Meltk: Jugoslavija. Zemljepisni pregl 1. I. del. Meh. vezana, fin papir 60 K, po poŠti 3 K vež. BroS., navadni papir 42 K,. po pošti 2 K več. A. Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovenoev. II. dela I. del
21 K, II. del 42 K. Poštnina za oba dela 9 K. A. Ogris: Borba za J agoalovanako državo. Cen» 32 K, po poŠti K1 '80 vc<x. Dokumenti o jadranskem vpraftanja. Cena 18 K,.p > poŠti K 180 več. St. Sagadin: Hai sadaSnJl natavnl položaj. Cena 16 K, po poŠti K 1'80 več.
Naročila sprejema:
Tiskovna zadruga v LJubljani, Sodna ulica 6.
Radi nenadne smrti se proda iz proste roke lepa realiteta, ležeča ob železnici pri Kočevju, s hišo in vsemi gospodarskimi poslopji ter nekaj posestva Na hiši so se izvrševale vedno trg- obrti, in sicer: gostilna, trafika in trgovina z mešanim blagom. Zaradi bližine železnice je pozicija braz konkurence, za vsako potjetje pripravna in za agilno osebo zlata jama.
Realiteta se lahko takoj prevzame.
Mobilije in gospodarsko orodje, tudi delno, so na razpolago ter se prodajo zraven.	1132 2-2
Pojasnila daje
Peter Petsohe, trgoveo v Kočevju.
Izšia ie
v pesmi in sSikah, I. in II. zvezek. gg^T* Cena posameznemu zvezku 4 krone, v-
Dobiva se pri kolporterjih, v trafikah in v opravi „Domovine'
Sodna ulica 6.
Državni premogovnih v Velenju
je začel s strojnim izdelovanjem prvovrstne zidne opeke ter nudi isto v vsaki količini po najnižjih trn cenah. Naročila se naj pošljojo direktno na 3-2
Državni premogevnik v Velenju.
brez sladkorji
1116 13-2
nudi po najnižji dnevni ceni in v vsaki množini
Delniška družba,Triglav'
tovarna branil i Smarcl pri KaiDlktL
Kopsje tadi toaadevne •Irorln*.
Centrala:
Ljubljana,
Rimska cesta 2.
Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na ftrobno in debelo. - Glavno zastopstvo pol* nlfa gumijevih obroče v sa tovorne avtomobile tovarne Walter Martiny. AvtogaraSe in avtodelavnico a stiskalnico za montiranje gumijevih obročev pod vodstvom inženirja v centrali. LJubljana, Rimska cesta 9. Prevodno podjetje sna prevoz blaga oelih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih avtomobilov.	548 38
LJubljana, Podružnice: - Dunajska a 20,
tel St 470.
Maribor, Beograd,
Jurčičeva oL 9, Knez Mihaj-tel Si 133. lova oL 3.
Priloga «Jutru» Si. 173. dne 2*< lotila 1921.
Politični odmevi
Kdor seie veter — ianje vihar
Jugoslovani smo že po svoji prirodl veliki optimisti, ki živimo preveč v sedanjosti in mislimo premalo naprej v bodočnost.
Samo tal;o si je mogoče razlagati, da se jo v naši državi razpaslo zlo, ki se je začelo kot črv zajedati v zdravo stoblo našega javnega življenja. Bili smo optimisti in mirno smo poslušali fraze, ker nikdo ni v 6voiem optimizmu mogel verjeti, da prehajajo take fraze v prirodnem razvoju do dejanj, ako se jih pravočasno ne zajezi.
To smo doživeli v zadnjih dneh, predramili smo se in vprašujemo 6e, odkod vso to?
Ako bi si že zdavnaj stavili to vprašanje, no bi bilo potrebno danes misliti na to, kako naj izkoreninimo to zlo.
Prve kali boljševizma, ki ga popol-floma napačno imenujejo komunizem, smo podedovali iz Avstrije, kjer se pa ta ideja ni mogla sazviti, ker je imela država še vedno dovolj močno roko, da je zatrla vsako gibanje, ki bi ga hotela izzvati ta struja.
Dobili smo 6vobodo, ki je šo danes ne znamo ceniti — mnogim med nami je svoboda istoveten pojm anarhiji — in v ti svobodi se j« razmahnil tudi boljševizem.
Prišlo je boljševiško zlato, nakradeno in poškropljeno s krvjo nesrečne Rusije, in našli so se fantasti, katerim sp se pridružili razni temni in sumljivi tipi; ti tvorijo jedro jugoslovanskega boljševizma. Postavili, oziroma Moskva jim jo postavila cilja. Kako jih doseči? Moskva je rekla: jaz vam dam denarja in zlata, vi dajte svoje roke! Vaših duševnih zmožnosti ne potrebujemo.
Prišle so volitve... Oni naš optimizem je pomagal boljševikom; dobili so poslanske mandate in pod zaščito imunitete so šli na delo. Tako se je iz gesel razvilo delo, ki je prešlo v teroristično propagandno akcijol
Mi nismo verjeli v propagandni terorizem.
Toda ako bi pogledali malo nazaj, znali bi parirati vsak udarec, ker bi bili pripravljeni nanj.
Moskovska tretja intemaclonala je razposlala svotovnemu proletarijatu svoj program, ki obsega 21 točk. Kdor je hotel stopiti v okrilje Moskve, kdor je hotel biti deležen zlatega ruskega blagoslova, ja moral priseči na vseh enoindvajset točk.
In točka sedma boljševiškega programa pravi, ko govcri o dolžnostih ooljševikov:
«Primorani so, da povsod ustanavljajo nezakonite organizacijske tpa-rateb
S tem je rečeno dovolj. Nezakoniti organizacijski apaTati se ne morejo posluževati v svoji akciji zakonitih sredstev.	•
To so dobro razumeli jugoslovanski fioljšoviki, ki so na svojem kongresu v Vukovarju izjavili:
«Kongres ugotavlja, da so temeljne naloge jugoslovanske komunistične stranke:... da v duhu svojega programa in načel IIL Internaclonale nadaljuje s povečano energijo ln z vsemi komunističnimi sredstvi borbo za pripravljanje diktature proletariata.* Dalje pravijo jugoslovanski boljševiki: «V borbi za ustvarjanje svojega programa se mora jugoslovanska komunistična stranka posluževati po potrebi in razmerah vseh revolucionarnih sredstev, zato priznava tudi najmočnejša in najtežja sredstva.®
Taktika in akcija teoretične boljševiško organizacije je pa izražena in osredotočena v načelu:
'Revolucionarna doba zahteva od jugoslovanskega proletarijata, da uporablja vsa bojna sredstva, ki pritegnejo najširše proletarske mase v velike borbe bi akcije, U se končajo z odprtim konfliktom z buržujsko državo!«
To je konfiteor jugoslovanskega boljševizma, jasno izražen in Izdelau načrt, katerega, prve plodove vidimo!
Mi smo prezrli ta razvojni pretiod od besed programa do del terorizma in nasilja; molčali emo, ker smo bili optimistk A danes, ko vidimo, da smo se varali, se vprašujemo: ♦Kako pomagati?* Iz optimistov nastajajo pesimisti in se vprašujejo: «ali ni prepozno?*
To sta dve napaki našega javnega življenja, ki Jlb moramo iztrebiti, ako hočemo začeti borbo za iztrebljevanje izrastkov človeške družbe.
Kdo naj prevzame borbo proti boljševizmu? Država ali narod!
Oba! — Tako se mora glasiti odgovor. In način borbe? Vprašali so Buharina.: <Vi komunisti ste za nasilje?* Bu-harin je odgovori!:
»Seveda, da smo! Mi smo za revolucionarno nasilje!*
Ta odgovor naj bo smernica borbe države in naroda, proti boljševizmu. Imeli smo obznane, izredne naredbe, oni na, proti katerim so bile naperjene so jih izigravali, ko so videli, da je država preveč velikodušna, ko so videli, da se bore proti obznanam oni, ki v slepi strankarski in politični strasti pripravljajo teren teroristični akciji boljševizma.
V	boju z nasiljem mora zmagati na-silje, ki ga utemeljujeta zakon in večna pravica.
Odgovornost naj pa nosijo oni, ki eo pripravljali današnji boj.
Vsak jiardon bi pomenjal danes korak nizdol, kdor danes omahuje, je ravno tako odgovoren in kriv kot oni, ki diktira nasilje, kot oni, ki preži z bombo in revolverjem. Zato naj velja boj tudi omabljivcem, ki so nam žo toliko škodovali, boj naj velja vsem, ki so molče ali pa kriče pripravljali umor!
Dolžnost države in naroda pa lo, da začne boj takoj in brez odlašanja, da vrača milo za drago, da v boju z boljševizmom upotrebljuje boljševiške metode,
Nemiija v statistiki
Odkar smo postali državljani svobodne narodne države, smo prevzeli tudi dolžnost nje ohranitve. Zunanji državni politiki moramo posvečati tedaj čim več pozornosti. Predpogoj tega je seveda, da poznamo vse one činite-1 ji, ki prihajajo v zunanji politiki v po-štov. Osnova temu pa je, da poznamo sosedno države, njih prirodne značilnosti, prebivalstvo in njega narodnosti no, socialno in politično strukturo,
V	tem oziru vlada pri nas proccjšnjo neznanje, čemur pa se ni čuditi; saj se je politična karta Evrope z izidom svetovne vojne zelo temeljito spremenila. Zato pač no bo napačno, ako postrežemo z nekaterimi podatki in začnemo v to svrho z Nemčijo.
Nemčija je merila ob začetku svetovne vojne, t. j. L 1914., 540.0«) km3 in je štela na tem prostoru skoro 68 milijonov ljudi. Na podlagi mirovnega sklepa v Versaillesu dne 28. junija 1919 je morala Nemčija od tega ozemlja odstopiti nekatere pokrajine neposredno, za druge pa so se določili ple-
bisettt, U »o se do danes že povsod ta-
vršili.
Ozemlje, ki ga jo morala Nemčija odstopiti neposredno, je sledeče:
1.) Alzadja-Lorena ali Lotaringija,
ki meri 14.622 km5 in šteje (1. 1910) 1,874.000 prebicalcev, od toga glasom nemškega uradnega štetja 10-9 % ali 204.000 Francozov ter 87-2 % ali 1'« mil. Nemcev, ki pa so, kakor znano, povečini »francosko misleči* in ne marajo ta ostale Nemce (prim. koroške nemškutarje!).
2.) Tri četrtine pruske provinc« Za-padna Prnaija, ležeč« na obeh straneh dolenje Visle, 17.534 km», 1,367.800 prek; od tega pa je odšteti mesto Gdansk (1.926 km', 831.000 preb.), k. je z bližnjo okolico proglašeno za samostojno mesto, toda tvori s Poljsko skupno carinsko enoto, in vee vodne ceste ter železnice na njegovem ozemlju stoje pod poljsko kontrolo in upravo; tudi v zunanji politiki in konzularno se mora dati Gdansk zastopati po poljski republiki
"3.) Od province Vzhodna Pruska je odstopila Nemčija okrožje Sojdava (620 km', okr. 35.000 ljudi) in anten vso ozemlje severno od reke Njemen (2447 km3, 141.000 ljudi); v slednji pokrajini bivajo Lltavci, zato Je verjetno, da prepusti antajita ta svet Litavski, ki bi po tej poti prišla do svojega edinega pristanišča ob Baltskem morju.
4.)	Devet desetin province Poznan-ske, t. j. 29.727 km' in 1,966.00» n->
5.)	Od Gorenje Slezije brez plebiscita malo obmejno korekturo v korist Poljski (okr. 400 km' i okr. 27.000 ljudmi j in korekturo nasproti Opavi v korist Češkoslovaški (289 km», 46.000 ljudi).
6.)	Neznatna korektura pri Aachenu v korist Belgiji (8 km«, 3500 preb.).
Neposredna izguba Nemčije je ini-šala tedaj teritorialno 62.542 km' (to je četrtina Jugoslavijo), po prebival stvu 5360.000.
Po plebiscitu izgubi Nemčija na korist Beljige okrožje pri Malmedy 989 km*, 62.000 preb.), kjer pa se vrši glasovanje na čisto poseben, za Nemce neugoden način in kjer je končna odločitev pridržana zvezi narodov. Na korist Danske je izgubila Nemčija v plebiscitu sevemi Slestvik (3900 km5, 180.000 preb,), Južni del sev. Sleztvika na jo rešila. Istotako je z ugodnim plebiscitom rešila vzhodni del Zapadne Pruske in Južni del Vzhodne ftuske (skupno 14.791 km' in 716.800 preb.).
S tem se izguba Nemčije poveča na 67.431 km' in na 6,602.800. Tako bi Nemčija merila še okroglo 478.000 km! in štela okr. 62'4 mil. preb. K tej izgubi nam je pa prišteti še Saarsko ozemlje (1882 km', 647.000 preb.), ki ga na 15 let upravlja posebna komisija v imenu zveze narodov, dočim so tamkajšnji bogati premogovniki prešli popolno francosko last. Po 15 letih s« vrši ljudsko glasovanje o nadaljnji usodi dežele. Naposled pa še ni odločena usoda Goreujo Šleziio, ki meri 10.949 km» hi ima 1,941.700 preb. Menda lahko računamo približno polovico to šlo-zije kot izgubljeno za Nemčijo.
Potemtakem bi imela Nemčija danes 466.000 km' in 60'8 milijonov prebivalcev (za primerjanje: Jugoslavija 250.000 km' in 12'6 mil. ljudi). Soveda pri tem niso vpoštevano mnogovrstno človeške izgube v vojnih letih in tudi ne ono ozemlje ob Renu, ki ga Imajo Francozi zasedenega kot garancijo za izvedbo mirovnih pogodb.
Baltijske drlave
Parkrat so vedele časopisne vesti povedati o Zvezi haltijsldh držav, ki naj bi so osnovala iz držav, ki so nastale ob vzhodni obali Baltskega morja iz bivših ruskih provinc. Ta zveza bi imo-Ia smoter tvoriti skupno obrambo proti Rusiji, zato je umljivo, da smo brali o tem projektu skupno z vestjo, da bi Poljska organizirala to koalicijo. Toda
med baltiJsMml državami obstojajo
znatne razlike in z njih skupno politiko ne moremo kar tako računati.
Prvič je treba vedeti, da so vso baltijske države zelo majhne. Finska republika, ki ,V> sicer ne štejemo več k njim, ki pa se vendarle običajno imenuje v tej zvezi, šteje samo dobro tri milijone ljudi, dasi je po površini za polovico večj.i od Jugoslavije. Estonska, ki leži med Finskim in Piškim zalivom. segajoč na vzhodu do Pejpuške-ga jezera, ima le okroglo 1 milijon prebivalcev, po arealu pa je nekako enaka Hrvatski-Slavoniji. Latiška ali Let-ska (Rusi pravijo Latiši, Nemci pa Leti), zavzemajoča, ozemlje ob dolenji Dvini, na obeh straneh Riškega zaliva z Rigo kot glavnim mestom, šteje le nekaj nad 2 milijona ljudi. Litavska naposled ima nekoliko na-1 poldrug milijon prebivalcev. Vse štiri države skupaj imajo tedaj (prebivalstva) le dobrih 7Vs milijonov, to je toliko ko naša ljuba soseda Madžarska ali malo več ko naša druga soseda Avstrija.
Narodi teh držav imajo precej različno preteklost. Finci in Eeti so si sorodni; oboji so mongolskega rodu, toda ta pripadnost se v fizičnih lastnostih ne kaže več vzpričo tisočletnega mešanja, prav tako ne ko pri Madžarih, ki nimajo neglede na psihična svojstva, razen jezika ničesar mongolskega več na sobi. Finci in Esti so protestantske vere; razlikujejo pa se po tem, da so se nahajali Finci stoletja (do 1. 1809.) pod švedsko vlado in da jo vsled tega še danes v mestih in na obali obilo švedskega prebivalstva (skupno okrog 340.000). Nasprotno pa so bili Esti in istotako Latiši dolga stoletja pod vlado nemških križarjev, ki so si z mečem podvrgli ra pokristjanili deželi in naselili v njih mnogo Nemcev. Ti Nemci so ostali do današnjega
dne In tvorijo naJpremoEneJR
bivalstv*, po eni strani bogato meščanstvo, z!a>ti trgovce in podjetnike, poi drugi velopoicstnike-barone, ki so sv». tovno znani po svojih velikanskih ve«' leposostvih. Latiš oziroma Est Je ostal le ubog kmet, in delavec, kaj' spominja v gotovi meri na našo domovino. Zato izvajajo sedaj temeljito agrarno reformo, ki bo polagoma nemško moč skt« čila na minimum.
Lltavci so bili dolgo pod poljska vlado, zato so postali katoličani — saj so jim krst posredovali Poljaki —; tem se ločijo od protestantskih Lati« šev, dasi so jezikovno oboji ozko sorodni, pripadajoč posebni indoevropski skupini, ki je od vseh slovanski še najbolj blizu. Kar so Nemci med Latiši, to so Poljaki med Lit&vci, v mestih j« večina ali vsaj velik del prebivalstvo, poljske narodnosti, in veleposest je v največji meri v poljskih rokah. Vrh te« sa nadomeščajo poljske meščane —t židje, kakor po vseh deželah bivše historične Poljske. Vzpričo tega je. umljivo, da se Litavci no nahajajo v prijaznem razmerju s Poljaki. Aktualen je zlasti spor zaradi Vil ne, ki je bila nekdaj prestolica Litve, sedaj pa jo zahtevajo zase Poljaki. Kurijozno ja pri tem, da leži Vilna že na — beloruskem ozemlju, da pa, šteje polovico poljska« ga, polovico židovskega prebivalstva (po okroglo 75.000), dočim tvorijo Litavci le neznatno manjšino okrog 10.000 ljudi.
Co bo mogoče Iz teh drža^ napravit! trdno protirusko zvezo, jo dvomljivo. Vrh tega tvorijo za Rusa eminentno oviro na. potu do Balta; restavrirani Rusiji r.o bo težko, mimogrede obnoviti zopet staro stanje, v kakršnikoli milejši obliki. Mednarodnopolititno ni pričakovati posebnosti od tob malih državic.
Prosvefa
Masarykova Akademija Dela
Dr. Žmavec predava v Mariboru o znanstveni organizaciji narodnega po-spodarstva in narodne prosvete. Dr. Zmavec jo tajnik Masarykovo Akademije Dela (M. A. D.) v Pragi in bo njegovo predavanje gotovo izredne zanimivosti in velikega pomena, ker bo v njem strnjeno hotenje m volja ene prvih svetovnih organizacij narodnogospodarskega in prosvetnega dela. Želeti jc, da dr. Zmavec zanese misli M. A. D. po celi Jugoslaviji in da, ta njegova predavanja dajo impuls k ustanovitvi podobne organizacijo tudi pri nas, ki naj stopi v najožji stik z bratsko praško organizacijo, da se tako ustvari veliki tempelj slovanskega Dela in Duha.
Podamo v hitrih obrisih organizacijo in namen Masarykove Akademije Dela. M. A. D. jo bila ustanovljena z zakonom od 29. januarja 1920 kot samostojni autonomni znanstveni institut, ki ima namen organizirati ljudsko delo in ljudsko zmožnosti iu izkoristiti vsa prirodna bogastva republiko v najvišjo splošno korist. Motiv k tako raz-sežni in vsesplošni znanstveni organizaciji tehniškega dela je dalo prepričanje, da je gospodarske izgube svetovne vojno mogoče nadomestiti samo z intenzivnim delom in z znanstvenim izkoriščanjem vseh prirodnih zakladov in virov. Široki program M. A. D. obsega vse dele gospodarskega življenja, vee stroke duševnega in ročnega dela.
Svoj vzor so ustanovitelji M. A. D. videli v podobnih organizacijah sev. Amerike, ki je dežola, čudežnega ustvarjanja in — bogastva. Celo udej-stvovanje M. A. D. jo timirjeno v šest glasnih smeri in je radi tega organizacija razdeljena na šest glavnih odborov: 1.) prirodoznanstveni in zdrav-
niški; 2.) poljedelski in gospod.irs.kft 3.) stavbeno-tehnični; i.) strojni _ in elektrotehnični; 5.) kemično-tebnični; 6.) narodnogospodarsld lu socialni. Vrhovno znanstveno vodstvo akademij« jo zaupano samostojnemu znanstvenemu svetu, potrebo in zahteve praktik nega življenja določa poseben zbo« strokovnjakov iz vseh panog tehnične« ga dela. Sistematično v odstvo in orga-nično delitev dola upravlja osrednji delovni odbor akademijo.
Ker je število reduih članov akade« raije po pravilih omejeno in da je kljub temu najširši javnosti omogočeno sodelovanje, je na društveni podlagi ustanovljeno »Društvo prijateljev M, A. D.», ki jc nastalo iz prvotnega teh« nično-gospodarskega društva in ki je priMenjeno k M. A. D. Glavni nameni tega društva, katerega član more biti vsakdo, je podpirati akademijo st.ro« kovno in gmotno in širiti njeno misijo med najširšo javuost. To društvo iz« daja strokovni list »Novi Priče*, kf prinaša najrazličnejše članke Izpod najboljših domačih in tujih peres. K društvu sta priklopljeni tudi »Iufor« mačna narodno gospodarska pisarna* in »Ameriška korespondenca*, ki goji potrebno stike z Ameriko.
M. A. D. ni samo strogo znanstven« institucija, ki bi gojila zgolj čisto vedo in znanost, ona jo delavnica, kjer s« praktično uporabljajo in preiskušajo vsi uspehi vede in znanosti, kjer se praktično rešujejo s pomočjo znanosti in vede vsi tehnični, gospodarski ln socialni problemi današnje dobe. Na-« men M. A. D. zahteva harmonično six delovanje vseh delavcev, z duhom in roko; v M. A. D. so zastopani delavci vseh strok; navadni ročni delavci to člani akademije. M. A. D. je v stiku z delavskimi strokovnimi in prosvetnimi organizacijami, ona skupno z delavsko Akademijo prireja strokovna preda-
Alena
»Dragi moj*, pravi prijatelj Kor-nel, ko sva stopila iz kavarne, — «kadar dekle hoče, ti ne pomaga nič več! — ravnotako, kakor kadar noče. Povem ti zgodbico, ki je v družbi nisem hotel povedati, zaradi diskre-Cije. Tebi jo pa povem, ker je med najlepšimi, kar sem jih doživbl.*
»Ti hočeš torej, da te spremljam?* ša vpraša Janko. »No, pa naj bo. Toda gorje ti. če me boš .moril'. Pomisli, da je'že polnoč proč...* <-A'i naj pričnem?* »No le!*
«Torej, ime jej je Alena.* »To se. pravi, ime jej je seveda drugačno, pa ga seveda ne boš povedal!*
»Prav dobro! Ime Jej je drugačno, ca vendar reciva. da je Alena.* »In kakšna je?*
»Ko sem jo spoznal, še nI imela fki. Ne ustraši se. Bilo je na umetniški noči. Nagovoril sem jo najprej zaradi stasa. Pri neki drugI priliki sem spoznal tudi ostalo. Obraz kakor srčece, rožnat, blemd, s poltjo kr'or breskev, oči velike, ...ustna rdeča, zobje beli, kakor žlička jagod s smetano. .»
to mi diši...* Kornel se nasmehlja: »Spoznal sem jo torej na umetniški noči. Nagovorim jo, ona čeblja dražestno, povabim jo na cas'o šamnanica. ona.
sr--'-"e in je sladka, zelo, zelo sladka. Vendar ne sname krinke, ne dovoli mi sestanka in se ob dveh po polnoči odpelje s svojo sestro domov.* «tKaj, s sestro?*
»Prav imaš. Vendar Je to res bila njena sestra. Rotila me je, da jej ne smem slediti in obljubiti sem jej moral. Rekla mi je. da mi bo pisala.* »Pa si jej verjel?* »Naravno, da jej nisem verjel... Vendar dobim drug dan ekspresno pismo. Naj jo še ta večer pričakujem pri izhodu opere... No torej, sem si rekel. Mislim, da bi bil ti rekel isto.»
»Gotovo. Ljubimca v tvojem položaju ne bo nobena stvar bolj pomirila, ko zavest, da je punca pri gledališču ...»
»Ta večer sem jo spoznal. Bil sem presenečen. Prav mlada punčka, največ dvajset, direktno s konservato-rija...» »dgralka?* »Ne, pevka!*
«cTo je mnogo bolje. Pevke imajo manj razuma in več občutka. Upam, da nima talenta.*
«Bolj malo. S Fattilevo se že ne more meriti. Vsekakor ima v sepa-reju prav prijeten glasek.*
»To je glavno. Ti si se seveda še ta večer prepričal.*
«Ne, ni hotela. Doma Jo pričakujejo, je rekla, in pri sestri.. .i «2« ZOBCf.a-
»To je omožena sestra, pri kateri stanuje...» «Brrr!»
»Tudi meni ni bilo baš prijetno. Pa kaj, saj jo poznam šele 34 ur in v tem stadiju jej še ne morem braniti, da bi stanovala pri sestri... Ni mi preostalo nič drugega, ko da jo ponižno spremljam domov.,.* »V kočiji?* »Seveda.*
«To pot pa'pravim jaz: ,No torej'!* »Deloma smeš, čeprav... V vozu sem jej seveda takoj govoril o ljubezni. Poslušala me je skoraj resno in me ni prekinila. Ko sem končal in ko sem jej hotel dati prvi poljub, se je zgodilo nekaj čudnega...» »Zaušnica?*
»Nasprotno. Nepričakovano me je objela z obema rokama okrog vrata, me potegnila k sebi in me poljubljala na vso moč!* »Strela!... In potem?* »No, potem se je voz ustavil, in punca me je povabila, naj jo obiS-čem na domu pri sestri.* »Pa s' ——'*!?»
"Ne, ampak obiskal s«an jo vendar le...» «Htt, lahkomiselnost!* »Dragi moj, to ni tako... Ce si zaljubljen v punco, moraš tudi nekoliko žrtvovati. Zastonj nI nič, brez obiska je pa nisem sinel več videtj. Zato sem sel tja. in suozua! pri tej
pril;'.:i sestro in svaka. Zelo, zelo če-stiti ljudje.* »Ojoj!*
»Pomiri se. Bil sem samo enkrat. Sicer pa izgleda, da Alena sama ne ceni bogvekako visoko te formalnosti. Citn sem jo izpolnil, ml je zopet dovolila, da jo smem pričakovati pred gledališčem. To sem izvrševal z vnemo. Osem dni sem jo vsak dan spremljal z vozom domov... Počasi sem jo hotel privaditi. Potem sem jo v drugič povabil, da večerjava skupaj. Sprejela je.»
»Hvala Bogu. Storija je torej končana. Lahko noč!*
»Nasprotno! Tu se šele pričenja. Doslej je bil samo uvod... Ta večer je torej nisem Čakal pri vratih, marveč v separeju, tam nekje blizu gledališča. Prišla je, snustila plašč in stala pred menoj v plesni obleki... Dragi moj, predstavljaj si mlado, oblo. rožnato blondinko v svetlomodri obleki, gole rarrle. ...in predstavljaj si dalje, da si zaljubljen v dekleta in ona v tebe, da sta sama. pijeta šampanjec, ---in razumel boš...»
»Da, da, seveda, popolnoma razumem. Lahko noč!*
»Ne tako brž, dragi moj, ne prenagli se! Jasno je, da nisem gojil nikakršnih iluzii o prošlosti dekleta, ki sem jo spoznal na umetniški noči, ki ie pri gledališču in ki me je prvi večer poljubovala. Vkliub temu sem pa takoj izpievidel. da nimam ouravka
z žensko, ki -'- takoj doblš^ Sel sem torej previdno »na posao*. Še pri večerji, ko mi je sedela na kolenih in držala v rokah šampanjsko čašo, iz katere sva oba oila. sem jej pričel polagoma praviti vso ono. kar pač praviš ženski v takšnem položaju... Naenkrat je postala vsa rdeča, vsa zmedena, in s kretnjo, ki ni bila prav nič umetna, je skrila svojo glavico na — •" rami ter rekla, stiha in skoraj pretresena: <rDa, da, ...samo nekaj časa tnj —sti...»
iKako?« sem vprašal. »Saj se poznava žo štirinajst dni, tudi trdiš, da me ljubiš!*
»Gotovo te ljubim*, mi odgovori slad!— ko bonbonček, »še nikdar nisem nikogar tako ljubila... Vkljuhi temu boš razumel, da to ni majhna odločitev za deklico...*
»Za deklico?* vprašam in io pogledam. Zonet je zardela prekinprek in se zopet skrila na moji rami. Za-sumnjal sem. — prišla mi je misel na možnost, s katero doslej nisem računal. Resno sem jo vprašal: »Ali
hočeš s tem reči, da si--saj me
razumeš, Alenka!?« — Dobro me je razumela in obraz jej je gorel sramu. Toda očke so takoj pričele gasiti. Globoko užaliena, skoraj ogorčena, je končno izjavila: »Kaj, ali si o tem
sploh dvomil?*--'No, kaj praviš
na to?»
»Neverjetno kaj se vse najde prt gledališču!*
f^iSJft r8"B0feWKa0lJf I«f.} In h'<*c U-dajati strokovno knjige za tehnično in
Sepodnrsko naobrazbo delavstva, kar
j dopolnjujejo Se razni strokovni JtUrzi.
Da M. A. D. posveča veliko skrh Vgraditvi velike enotne tehnično knjiž-Inice in čitalnice, je jasno. M. A. D. goji najožje stike z vsemi sorodnimi organizacijami, društvi in uradi.
To bi bilo najgiavnejšn o organiza-eiji in ciljih M. A. D.; želeti je, da so jugoslovanska javnost živo zainteresira za to prepotrebno in visoko koristno organizacijo, želeti je, da iz današnjega kaosa izraste jugoslovanska akademija dela. ki bo v ozkih stikih z M. A. D. praktično udejstvovala bratsko vzajemnost. — Interesenti naj se v vseh vprašanjih obračajo naravnost V Prago na M. A. D. in ne potom konzularnih zastopstev,
Prosvetni razvoj Srbije pred vojno
Od časov Karadjordjevih do našega končnega osvobojenja na kuncu svetovno vojno se je »Srbija polagoma, ali trajno na zunaj širila iu vojaško organizirala. Turška oblast nad njo je bila vedno bolj le videz, dokler ni prod .1-1 leti zadnji turški vojak zapustil Beograda.
Kako se je v zadnjih desetletjih Srbija vojaško urodila, to jo pokazala srbska vojska v svetovni vojni. A kako naglo s.e jo istodobno razvijala tudi prosvetno, naj pokažejo sledeči podatki, ki jih povzemamo iz Skorli-če ve «I.->torije nove srbsko književnosti* (444):
L. 1885 je bilo v Srbiji 531 ljudskih £ol, I. 1911 p a 1425. L. 1899 je bilo v celi Srbiji 19 srednjih in strokovnih šol s 380 nastavuiki in 0019 učenci, a leta 1010 jih jo bilo 19 s 723 nastavuiki in 12.80J učenci. Danes (t. j. pred vojno) jo v Beogradu samem več dijakov srednjih iu strokovnih šol nego jih je 13 lot prej bilo v culi Srbiji. Na beograd-ski Veliki Soli (univerzi) je bilo 1. 1900 io 08 nastavnikov in 415 študentov, a 1. 1913 jc bilo 80 nastavnikov s 1(500 Študenti; razen tega jc vedno več srbskih dijakov študiralo v Avstriji, Belgiji, Švici, Kusljl, zlasti pa v Franciji jn Nemčiji. »Srpska književna zadruga* je pred vojno štela 11.000 članov. L. 1012 sta Izhajala 302 srltska časopis.! (lista), in od teh v Srbiji 199, od teh zopet v Beogradu samem 12(5 (20 duovnih časopisov, 20 književnih, znanstvenih in političnih listov, 82 strokovnih); onih 109 časopisov so jo na leto razpečalo okrog 80.000.000 primerkov.
Nekateri hočejo državo graditi po razlikah v kulturuem napredku, pismenosti ali nepismenosti ljudstva. To jo povsem neresno mišljenje in je le izraz nadutosti, ki hočo »boljše* ljudi ločiti od drugih. Razliko v pismenosti, šolstvu itd. sc dado več ali manj izgladiti y kratki dobi, v oni generaciji, a temelji državo morajo biti trajnejši čini-
lelji-	_
Roman ezgubSienega naraščaja
Gustav Krklec je mlad pisatelj, eden femod onih najmlajših, ki jih spoznavamo šele zdaj po vojni. Doma je nekje v hrvatskem Zagorju, a piše ekav-ski, torej tako, kakor pišejo v Srbiji (osečam, dete), dasi se mu včasi vplete ,vmes kak ostanek dosedanjega hrvat-pkega pravopisa.
Izdal jo letos »roman izgubljenega naraščaja*, knjižico, ki ji je naslov: «Beskučnici* (Kugli, Zagreb, str. 173, cena 30 K). Kdo so to. ti brezdomovci ali brezhišniki? Menda vsa družba glavne osebe v romanu, faliranega študenta Petra, pisatelji-umetniki, zlasti pa Peter sam.
Roman nam kažo brozdomovce v čaru od začetka svetovne vojne do av-
Iz življenja
sfirtjafcegft poToma. Peter Je sin zagof.'
ske hrvatske hiše in ko nastopi, komaj 18 let star, dijak 8. Bole v provincijal-nem mestu (morda v Varaždiuu), jo že očo sinu pastiriee .Tele. Nacionalen je, vendar živi bolj subjektivno življenje svojih živcev, ki kažejo ravno znak nevrastenije; ob prevratu no razume več nacionalnih bojev, priznava, da je »invalid duše*, kakor jo njegov brat invalid po telesu, ter misli na samomor. »Koga še imam na svetu? Nikogar, nikogar ... vse je mrtvo... vse. A solnce? Solnce, ld sije duši, solnce božjega pevca, ko večno gradi novo oltarje v sebi. solnce invalida, ki šo vedno veruje v življenje... In Peter odreže palico v gabrovem grmu, pogleda šo enkrat rodno selo na bregu in krene proti Iztoku. Oazil je polja, njive, stozo in pota, kakor so jih gazili preroki, ko so iskali luč, kakor so jih iskali modrijani, ki so iskali Boga.* Ali je odšel Bog ve kam za Cankarjevim večnim ' potnikom ali pa jo i'i-bral bolj konkretni cilj v — Moskvi?
Izmed družbe Petrove sta dva (no-literarna človeka) postala verižnika; literarni in umetniški njegovi prijatelji pa se med seboj goljufajo dalje in skr-bo po prevratu kakor so skrbeli prej. Vso Petrovo kavarniške družba se socialno reformo sosednjih dežel niso prav nič tikale. »V atmosferah dima so ostala (a človeška telesa popolnoma ista kakor prej, onako tudi duše.* Ali je pisatelju to izgubljen naraščaj, no Peter?
Med izgubljeue ljudi in brezdomovco spada dandanes Krkločev župnik, ko je ob n;i o vodi vojne Srbiji silno navduševal ljudstvo za vojno, češ »volja je Njegovega Veličanstva, premilega našega vladarja in kralja Franca Jožefa i., da so uniči prokleta zemlja Srbija ... Da ni likigopokojni prestolonaslednik Franc Ferdinand bil tolik prijatelj hrvatskega naroda, bi sigurno ne bil prišel v naše kraje. Po naših štimah jo lovil srne in jelene, ker je našo zemljo ljubil...» Nekoliko glasov jo župniku odgovarjalo: »Mi smo mu bili priganjati naiovu...; predlanskim so bili pri grofu Kezetiču na lovu ...» Narod je slušal in vsrkaval vsako besedo, kakor žejni svet kapljo jutranje rose.
Seveda, rod, ki ga jo 1. 1914. vzgajal ta župnik, je pač tudi izgubljen naraščaj in ni poslal svojih poslancov v kon-stituanto; zdi so niu, da uima doma...1
Zal da neko politično stranko mislijo,1.	. , . .. ,. . -w„
da je treba prav dati takim hrez.io-1 brzmo,	P^f"
[novcem, ne pa onim, ki menijo, da je j prvi postaj, je vlak postal m se oskrbel znak človeško kulture: graditi hiše! * vod" 111 drvaim...
V Krklečevcm romanu je nekaj si- ln tako naprej skozi celo Rusijo. Pot-jajnih mest. vendar pogrešamo za Po- aikov je vse polno, natrpane so tudi globljega ozadja, ki
Kako ie v raju!
Pred kratkim se je mladenič, ki mu ni ugajalo v raju, vrnil zopet na zemljo. Obiskal nas je in nam pripovedoval svoje doživljaje v raju. Komaj 25 lot ima krepki mladenič, a motno oči od velikega vživanja v raju, noseč v sebi še jako živo vtiso onega oddelka, v katerem se slavita Enakost in Brat-stvo,. u
»Odšel sem iz Rusijo*, je pričel, »približno prod dvema mesecema. Ravno na dan odhoda, sem videl v tovornem avtomobilu Lenina, ki se je poprej vedno vozil v luksusnih, gospodi, zaplenjenih avtomobilih. Bil je jako dobro razpoložen, čeprav je veljal takrat v moskovskih pekarnah' hleb kruha 30.000 rubljev ,..
Tik za njim se je peljal komisar za Jugoslovane v Rusiji, Njima je sledilo ie mnogo drugih, ki so vsi spremljali one, ki so odhajali iz boljševiškega laja \* buržujski pokel. Koliko trpljenja je treba, prijatelji, prodno je mogoče zapustiti raj. In po<lkupovanja, prošenj, jeze iu vsega drugega. In končno, no vedeč sploh, da obstoja kako kraljestvo Srbov, Hrvatov' in Slovencev — boljšo viške informacije so namreč nad vse zanesljivo — sem prišel v Ljubljano v ti dnem prepričanju, da sem zopet v stari Avstriji. Za seboj sem ostavil šo celo v rs to Jugoslovanov, hrepenečih po domovini, ki jim pa boljsoviške oblasti ne dovolijo povratka, ker jih potrebujejo za težka dela v najbolj mrzlih predelih raja, v Sibiriji.
Komisarji so nas spremili do železniške postaje. Hrabrili so nas za novo pot in nas pozivali, naj se v svoji domovini borimo proti kapitalistom ...
Poslušali smo jih in čakali nestrpno na odhod. In končno smo krenili. Marsikdo jo pogrešal samo ktero od svojih začasnih žen, ki stopajo po boljševlžki metodi v zakon tudi za tri dni. Zakon so namreč registrira samo za dobo, katero zakonska dvojica žoli, in stvar jc končana... Te žene, prepuščeno potem same sebi in ulici, tavajo in blodijo z doco za kruhom in poslom... Ali jo to idealnejšo od prostitucije stare Rusije?
Vlak jo sopihal s težko muko. Stroj že colo uieseco ni bil očiščen. Sel jo z
CudaKi Is jutrove deiele
troni in tovariši bi dalo spisu šel
značaj romana.
Dr Fr. 1.
Najlepša jugoslovanska pesem. Uredništvo beograjskega književnega lista «Misao» jc nedavno izdalo zbirko raznih jugoslovanskih lirskih pesmi pod naslovom «Antologija naj-uovije lirike*. Ob ti priliki jc uredništvo razpisalo tudi anketo za najboljšo lirsko pesem v ti zbirki. Udeležba na anketi je bila jako velika in odgovori so prihajali iz vseh strani Jugoslavije. Končen rezultat ankete je bil ta, da sc jc največ ude-lcžnikov izreklo za lirsko pesem «Strepnja» mlade beograjske pesnice Dcsanke Maksimovičeve, ki je dobila tudi razpisano nagrado v znesku 1000 dinarjev.
XV. razstava zagrebškega «Pro-Ijetnega salona». Iz Zagreba poročajo, da priredi Proljetni salon kot svojo XV. razstavo prihodnje leto v zagrebškem umetniškem paviljonu pod pokroviteljstvom ministra pro-svete- Pribičcviča razstavo otroških slikarskih in kiparskih del. Pravico do udeležbe na ti razstavi imajo vsi otroci do 15. leta iz vse naše države.
vagonske strehe. Po postajah morajo čakati ljudje po več tednov, predno dobe dovoljenje za nadaljnje potovanje. Ali ni to najpopolnejša svoboda?*
»Ali jo narod zadovoljen s stanjem v Rusiji«, smo ga vprašali.
»Pa kako! O tem govore vislice. Rdeča armada obstoji največ iz lobro plačanih tujcev, ki niti ne mislijo na povratek v domovino. Alkohol je prepovedan, ker se boje pobune, naroda. Vse, kar odvzamejo narodu, dobi vojska. Pred kratkim je bila zopet uve-dona dolna slobodna trgovina. Sedaj žive dobro oni, ki znajo trgovati. Po razbitih in opustošonih trgovinah Moskve mrgoli Židov, ki donašajo v mesto sol in se vračajo potem v dolgih kolonah v obmejne kraje z blagom ...
Kdo ve, ali ni to pričetek konca? Jaz sem najsrečnejši človek, da sem se mogel vrniti zopet z raja na zemljo.*
GLAVNI DOBITEK 60.000 K. SOKOLSKA LOTERIJA V NOVEM MESTU. SREČKA 1 DINAR. ŽREBANJE NEPREKLICNO DNE 20. AVGUSTA 1921.
Med številne eksotične indijske kneze, ki stalno posočajo angleško presto-lico, da se do mile volje zabavajo, dobro hranijo in vozijo po ulicah v dvornih avtomobilih, spada tudi emir kat-einski. To je suveren, ki se ga je kultura Se jako malo prijela. Emir je lep človek s črno brado in turbanom, okrašenim z vsakovrstnimi dragulji, ki pričajo o njegovem bogastvu. Spremljata ga dve njegovi ženi, ki ju še ni videlo nobeno evropejsko oko. Zaviti sta v gosto kopreno in nekdo iz knezove okolice je zašepetnii, da je ena Btara 14, druga pa 15 let. Kneginji, ki nista niti najmanj ljubosumni, 6e igrata kakor otroci in so silno dolgočasita v Londonu, kar no smeta iz hotela, v kar terem ložira knez. Niti po hotelskem vrtu se ne smeta izprehajati. Kdo naj se potem čudi, ako ubožici samo plakata in zdihujota in jih nikdo no more u tešiti. Obe hrepenita po svoji tropski domovini in sc čutita nesrečni v hladnem, tujem mestu, ki ga nista še niti videli.
Emir sam se tudi čisto nič ne briga za svoji mladi ženi. On gre cel dan po poslih in ko so ga kmalu po prihodu vprašali, kaj mu v angleški prestolici najbolj ugaja, je odgovoril, da številni vozovi, ki sami drve po ulicah. Njegova Visokost torej še ni poznal avtomobilov, kar je tembolj čudno, ker imajo žo vsi indijski knezi svoje avtomobile in jih znajo celo sami voziti. Ako se emiru pri povratku v hotel javi, da sta njegovi ženki zopet jokali, ju strogo pokara, kakor neposlušno doco. Odneha šele, ko mu obljubita, da ne hosta več jokali, ako ju pusti sami. Potem postane zopet nežen, jima da bonbončkov in drugih slaščic in obljubi, da ju kmalu popelje nazaj v domovino.
Angleški kralj Juri je sprejel tega čudaka v posebni avdijenci in ga naprosil, naj mu pove kaj o svoji daljni domovini. Izgleda, da je emir velik avtoVrat, ker govori o svojih podani-lih jako prezirljivo, kakor da bi bile to molzno krave, ki ga morajo oskrbovati t mlekom. Ze na obrazu se mu vidi, kako srečen je, da so smo muditi v Evropi. Cel dan jo dobre voljo, čeprav mu je naša evropska obleka tako neprijetna, da se jo nedavno pri neki predstavi v gledališču takoj rešil fraka. Publika jo to opazila in se silno zabavala. Njegova Visokost ni zapazila, da so igralci naenkrat prekinili igro in pokajoč od smelia gledali v njegovo ložo. Šele, ko ga jo njegov angleški spremljevalec vljudno opozoril da v angleških gledališčih ni navada leči obleko, jo dobri emir uvidel, da je napravi! pogreško, in so naglo zopet oblekel v frak.
Vsekakor je princ iz nepoznane zemlje zvečer, ko se je vrnil domov, pripovedoval svojima mladima ženkama, kako čudni so Angleži, da ne dovolijo sleči suknje, ako se človek če tako poti od vročine. Ženki sta bili nasprotno nad vse začudeni, da se Angleži ne pokoravajo željam kneza.
Pripravo za emirov odhod so že v polnem teku. Njegovi ženi bo obkrože-valo več slug, da bi ju ne videl noben Evropejec, kako se vzpnete na avto. Parnik povedo končno vse tri čudake v domovino, da se tamkaj oddahnejo od napornega in čudnega potovanja. Ubožici se bosta umirili v toplem haremu in čakali kneza, da pride k njima na kavo in cigareto in da ju pozabava in utešl. Tako dan za dnem. Preganjajoč čas bosta čakali in dočakali starost in koneo življenja, ne da bi kljub silnemu bogastvu svojega moža videli svet in ga spoznali.
V tem trenolkti
V tem trenutku —< i—< sedim jaz, sam, poedinoc, neznan mnogim milijonom, na tej točki sveta, neznatnejši od najmanjše točke na zemljevidu. Noč je in soj svetilke me sprejema v svoj ozki okrogli ris —
—	zabrni ura v stolpu polnoč. Nad velikim delom zemeljske oblo brni jed-nak udarec. Nad vasjo bije ura po majhnem zvoncu, nad ugaslimi kmečkimi hišami, in svotlodlaka mačica šine čez cesto. Zoreče žito šumi v toplo zvezdno noč. Od Senldavža brni bas velikega zvona, v Ljubljanici se lesketajo zadnje luči gostilniških oken in v kotu prazne, z dimom nasičene dvorane sedi strežaj in dremlje...
—	šelesti pohorska šuma, v enolični temni gmoti. Kjer je šuma najbolj temna, raste bilka pod vejami skritega grma. Na pešpot pada pri ovinku lisa blode svetlobe. Ob njej leži odlomljena vejica.. <
—- trepota v ozki ulici žolti plamen svetilke in njeno steklo zvenči y burji. i.
—	greBta dva po še obljudenih Te« razijah, in eden pravi drugemu: »Bila je juče...»
—	leži kos raztrganega gledališkega lista v cestnem jarku na Savski coeti zagrobškl...
—	navija ministrski predsednik svojo uro iu se spomni, da utegnejo laški delegati v zadevi baroške luke zahtevati, da bi se ...
—	pade z vrba Triglava droben ka. menček in se kotali preko »Zelenega snega* do roba stene,.,
—	sanja v tretjem nadstropju neke hiše v Londonu deček, da se priklanjal jo vsa drovesa in govore: »Kralj prihaja, kralj prihaja!*...
—	se zasveti od tržaškega svetilnika svetel pas po gladini. Na ograjo palube naslonjeni mornar gleda proti svetlobi. Na obali pod Devinom pada pena z brazde valovja v ogon. Nad Nanosom sije veliki voz...
—	drži usmiijenka vročo roko um!« rajočega. Vsa soba diši po karbolovi kislini...
_ vzplamenl solnce nad daljnim
morjem, ki še ni videlo jadra...
—	leži kača pod praprotjo v zeleni noči brazilsko prašume...
—	visi za kulisami zapuščenega odra zaprašena fotografija žo zdavnaj po< zabljonega umetnika...
—	žvižga veter skozi brezov gozd ob širni ruski stepi, na obzorju se pa prikažejo za hip luči oklopnega vlaka, ki vozi v Moskvo...
—	spreleti senca oblaka nad streha* mi v San Franciscu. Neopaženo ugas« ne zadnji solnčnl žarek v pisarnah neumornih delavcev...
—	zazvončldja zvonček na vratu kamole, za vročimi belimi griči puščam ve Gobi...
—	izgine noga dirjajočega kuhja okrog ogla bobneče ulice v Hong-kongu...	. v,
—	zadoni prvi knk novorojenčka. V istem trenutku mirno Bumlja mrzli studenec, iz kterega bo novorojenček nekoč pil kal smrtno bolezni...
—	se pojavi v nekih možganih misel, sposobna, da sproži prevrat pol sveta; v trezorju banke lezi zlatnik, ki bo uničil to misel in jej vzel moč...
—	pado za palmovim gozdom v Afri« ki Sumeč meteor in zbudi ptiča iz ne-mirnega spanja...
_ se ozira oko z zvezde »Rimske
ceste* navzgor k naši zemlji...
V tem trenutku, ko premišljam vse to, je ta trenutek prošel in ugasnil. Ko sem premiSljal, je od prvega stavka do tega-le prošel, se narodii in umrl svet dogodkov, doživljajev, istin, laži. Zopet se zgiblje ura k udarcu, nov svet zadoni in preide v vsemir. Noč je, in svetilka me sprejema v svoj ozk1 okrogli ris, kakor varh.. ■
^Odkrito povem, dvomil sem, odnosno, dvomil nisem, toda sedaj sem izprevidcl, pri čem sem. To ogorčenje, te solze, ta ogenj, — to ni lažnivo... Izpit sein svojo čašo, pozvonil, plačal, snel njen plašč z obešalnika in ga nesel njej, ki je vsa nekam zamaknjena sedela v naslonjaču, kakor da ne vidi mojih priprav za odhod. Šele, ko sem rekel: »Alenka, čas je!». me jc žalostno pogledala in vstala. Ogrnil sem jej plašč, jo poljubil na čelo in odšla sva... Ko sva sedela v vozu. se jej jc zopet vrnil srebrni smeh in veselo mi je rekla: »Ti si ,aina'!»
»Zdi se mi, da je to dekle v svoji nedolžnosti našla pravo označbo...*
«Dragi moj, ti ne poznaš mojih načel. Vidiš, često so me počastili z nekoliko dvoumno častjo, da sem lah-koživec. To pa nisetn bil, vsaj ne brez vesti. Vedno sem imel svet re-spekt pred takozvanimi dostojnimi damami. Vrhu tega, to ni bil samo respekt, ampak tudi razum. Prvi, prvi — to jc pri dekletu vedno zelo nehvaležna in zelo... opasna uloga. Ženske so ti za to vedno čudno hvaležne. — in če je ženska moškemu hvaležna, hoče. da jo poroči. Ne, hvala lepa ...»	.
«Da se torej vrneva k Alem, si prekinil vsakršno razmerje ž njo?»
*No. ne baš vse. Ponudil sem jej prijateljstvo. Bila je očividno užalo-ijoščena. Od aledališča sem io sorem-
Ijal le sem ter tja, občeval ž njo zgol.i družabno, poljubil je nisem nikdar več...
Nekega večera pa, ko sva se zopet peljala v vozu, jc ona poljubila mene. Tega nisem pričakoval, ona se je pa veselila kakor ciganček, da me je presenetila. Srečno me jc gledala in se smejala. Bil sem v zadregi in nekoliko nejevoljen. Hotel sem jej napraviti moralno pridigo, pa mc je neprestano prekinjala s poljubi. Cim bolj sem se razvnel, tem bolj se je radovala. «Kaj pa naj to pomeni, Alenka? Saj sva le prijatelja!« «To mi je vsejedno», mi odgovori in me zopet poljubuje in miluje. Čutil sem, da kolebam, in kdo ve, kaj bi se bilo pripetilo, toda 7-i-Hcl sem se še za časa, ustavil voz in izstopil. Vpošte-val sem svarilo. Odtlej sem jo spremljal le še peš.*
«_ Kaj se vse pripeti podjetnemu mlademu možu!*
»Prav res. Vendar "! vsa previdnost nič pomagala. Nekega večera me je poljubila kar na ccsti. Triutnf! Okregal sem jo, da sc kompromitira. «Ko te imam pa tako rada*, mi odgovori plašna. «Sicer pa, saj ni nikogar daleč na okrog.* Bil sem tako nepreviden, da sem jo spremljal po praznih ulicah. Odslej pojdeva le šc po glavnih. Toda kmalu na to mi jo je zagodla v tretje in me poljubila ua davni ulici pred vcc; pričami. Sedaj rrtl ie bilo dovoli. Odvcdcl sem io do
voznika, posadil v voz in jo poslal domov. Ko sem se odkril, sem še zapazil, da jo oblivajo solze. Drugo jutro sem jej pisal, da odhajam po poslu za nekaj tednov. Pismo sem priložil velikemu belemu šopku.
Sklenil sem, da končam. Ker pravi izkustvo, da najprej končaš razmerje, če pričneš drugje, sem se tudi jaz ravnal po tem receptu. Imel sem jih nekaj v rezervi, kakor vedno spomladi. trebalo je le izbirati. Razmišljal sem nekaj dni in se končno odločil za Lolo. Omožetia je, in ima telefon. Oboje je prijetno. Tudi sem bil moralno pomirjen, tc ženske nisem mogel pokvariti. Poslal sem jej dva. tri šopke, ter bil povabljen na večerjo s soprogom. Lola je ljubila korektno zunanjo obliko. Da povem na kratko, — uspelt ni izostal. Obljubila je, da pride sedmega julija k metli...*
»Na tvoj rojstni dan!«
«Da, Očividno mi .ie hotela dati... godovno vezilo. «Pa le za pet minut*, jc rekla. Iz previdnosti sem rezerviral ves večer.
Res. ob petih pozvoni. Kakor vedno. sem poslal služkinjo k hišniku, naj tam čaka. Vrata sem odprl sam, in — pred menoj stoji Alena. »Čestitam!« Vzklikne smeje ln mi moli šopek krasnih La France-rož pod nos.
«Alcna», pravim presenečen, v nevarnosti si, da nanraviš veliko neumnost.. Takoj odidi Lc uet minut smeš ostati!*
«0, nasprotno*, mi ugovarja, »nocoj sem ves večer prosta.*
Na La France-rože sem bil od nekdaj ves divji, saj veš. Punca je bila belo oblečena, bela -'ntnena oblekca in bel klobuk s čin1—-' velik, skoraj otroški klobuk, kakor ga nosijo -petnajstletne Angležinje, — in to tudi veš, kako zapeljive so mlade oble blondinke. belo oblečene, posebno, Se so nekoliko razvnete... Alenko peljem torej v sobo, Jej odvzamem vrtnice, jej poljubim roke in ponudim stolico. Ona, — ona se pa vleže na kanape! V zadregi sedem v nekoliko oddaljeni naslanjač. Punca čeblja. Naenkrat pozvoni zvonec. Poskočim. Alena me gleda in pravi: »Nikar ne odprli* Vstane, stopi k meni in me poljubi. Zvonec brni v drugič, daljše ln nestrpneje, in potem še nekoliko-krat, vedno bolj jezno. Alena posluša in zadovoljno prikima, kadar zvone-nje prestane. Nazadnje utihne zrvo-nec.
»Tako,* pravi Alena, »sedaj je Šla.*
Pogledam Jo in se moram smejati. Tudi ona se smeje, stiha in zadovoljno, stopi k ogledalu in sname klobuk. Potem sede h klavirju in poje.
Zmrači se, in jaz predlagam, da greva v restoran. Alena noče. Tu hoče ostati, v stanovanju. Naj pošljem po večerjo in šampanjec. »Šampanjec?* vprašam plašno, ker slutim, da kaj namerava. Ona vztraja nri svoji želji.
Po večerji jo prosim, naj zopet zapoje. Toda sedaj se Jej ne ljubi več. K meni pride, sede mi na kolena jn čeblja, s čašo v roki. Dražestna je, srečen sem, toda vino pokušam le malo in ni za trenutek ne pozabim na svoja načela... Čimbolj zdržen sem, tem bolj ljubezniva je ona. Nazadnjič reče nepričakovano: »Ti, nekaj ti moram priznati.* .»Namreč?*
»Ali se še spominjaš, kaj si me ta« krat vprašal, zvečer, veš, ko sem imela svetlomodro obleko...?*
»Spominjam se, na svetlomodro..« in na vse ostalo.*
«No torej...» Cašo izplje in Jo odločno postavi na mizo. «Takrat nisem govorila resnice.*
"Alena!« vzkliknem in jo hvaležno objamem, oproščen neprijetnega pritiska na vest. — Ta večer je postala moja ljubica. Kornel utihne in si prižge cigareto. :«No, kako ti ugaja moja povest?« «Ni slaba,* pravi Jauko, »toda poanta?* Zardela je, prisegla, trepetala, in vendar lagala. Novo to ni...* »O, če bi tu bila poanta! Pa ni! Alenka me je res nalagala, toda ne prvič v separeju, marveč drugič, na moj rofstni dan...» »Kaj?... Torej je bila res še...?* In Kornel, lepo ravnodušno: »Brez dvoma, dragi moj, — brez dvoma! .*
R.A
NAŠ UVOZ IN IZVOZ.
Trgovske zveze med državami posta-jitjo vkljub varstvenim in odbijalnlm carinam ln drugim zaprekam vedno bolj obsežne. Nobena država ne more popolnoma zapreti svojih mej tujemu blagu in bo se do sodaj vsi taki poizkusi popolnoma izjalovili, saj niti države z najbolj razvitim gospodarstvom in industrijo ne pridelujejo vaeh pridelkov in izdelkov, ampak so odvisno veiS ali manj od tujine. Ta odvisnost pa vsaj v normalnih razmerah ni nevarna, ker je medsebojna, mednarodna.
Ni naloga države, da bi kolikor inogo-Če ovirala uvoz vsega blaga in zapirala svoje inejo tujemu blagu, nego naloga države je, da z vsemi močmi podpira izvoz lastnih pridelkov in izdelkov. Velik uvoi ni v škodo (tržnve in gospodarstva, če mu stoji nasproti žo večji izvoz in se tako uvoz plača z izvozom.
Popolna svoboda uvoza bi lahko bila *iot, So bi znali to svobodo tudi primerno uporabljati. Življenje pa uči, da se država nc moro zanašati na razsodnost posameznika in no moro pričakovati, da bo posameznik se oziral na koristi državo in splošnosti. Vsak pozna le samega sobe, zato mora država prevzeti zaščito splošnih koristi. Te pa zahtevajo, da ne vlada ptičja svoboda uvoza.
Država mora ovirati s carino uvoz nepotrebnega ali niunj potrebnega blaga. Že leta 1919., ko nam jo primanjkovalo najpotrebnejšega orodja, strojev, najpri-prostejSe obleko in obutala, so hoteli uvažati palice, modrce, svileno bluze, Šampanjec, parfume itd. za velike zneske. Tak uvoz bi bil škodljivo tratenj« kreditov in uvoznih kontingentov in se je moral zabranlti. Dobil se jo celo trgovec (ni bil naš človek), ki je hotel uvoziti vino v buteljkah od dunajske firme, katera je nekaj časa prej dobila razno vino v sodih iz Slovenskih goric! Pamo navedeni slučaji le dovolj jasno dokazujejo, da je uvidevnost posameznika zelo majhna in bi bila popolna svoboda uvoza v škodo državi. Zato mora ta urojevati uvoz z znatno carino na manj potrebno blago. Nič zato, če raditega ne pridemo tako kmalu med vrste konsumentov francoskih luksusnih predmotov, kakor jo povedal zadnjič nekdo v članku v cSlov. Narodu«.
Droga je z uvozom potrebnega blaga, kakor strojev, orodja, manufakturo, perila itd. Tega uvoza država ne smo podra-ževali s carino. Naša država jo uvedla zaščitno carino za razno industrije v Jugoslaviji. Prav jo, čo se ščiti domača u-dustrija in so ji pomoro do razvoja, ali zaščita ne smo služiti v izkoriščanje kon-suma in države. Država se mora prepričati, ali zavarovano industrije res delajo s svojo storilno sposobnostjo in racijonel-no, ker se govori, da nekatere industrijo v tujih rokah na naši zemlji nalašč delajo z visokimi režijskimi troški. Utemeljenost teh govoric bi so morala dognati, tom bolj, ker je o tem pisalo že strokovno časopisje.
Na vsak način je n. pr. uvozna carina na sladkor previsoka, ker danes skoraj dosega ceno sladkorja, llazlika carine med kristalnim sladkorjem in sladkorjem v kockah je premajhna. Obdačite rajše višje kavo, riž, čaj itd., pa znižajte carino na sladkor.
Pomanjkanje jo rodilo izvozno carino, « katero hočejo države ali omejiti izvoz raznaga blaga n. pr. živil ali pa se so-vdeležiti na zaslužku izvoznika. Pred vojno je bila izvozna carina posebnost. Izvozna carina je obstojala n. pr. v Avstriji od platnenih cunj, v Cileju od solitra, na Kubi od havanskega tobaka, v Peruju od guana itd.
Ali že sedaj države znižujejo svoje izvozne carine in ne. bo dolgo, ko bo ta posledica svetovne vojne izginila iz sveta, ker proizvodnja postaja kljub oviram vodno večja.	i
Jugoslavija more za sedaj izvažati z tnalimi Izjemami le pridelke poljedelstva, gozdarstva, živinoreje itd. Naloga naše gospodarske in carinske politike jo, da pospešuje izvoz no surovin nego fabrika-tov ali vsaj polfabrikatov. S tem bo pospeševala industrializacijo poljedelskih in drugih pridelkov.
Napačno je bilo iz početka pobiranje izvoznih pristojbin po vrednosti. Navedem samo en primer. Prišla je uslužbenka neke tovarne, prinesla vzorec slamnika in prosila izvozno dovoljenje. Trdila je, da so slamniki glasom vzorca zastarele obliko, se ne dajo več prodati v Jugoslaviji in se tedaj naj dovoli izvoz po izjemni '•eni S kron komad. Ker poleti ne rabim klobuka in se tedaj no spoznam na modo slamnikov, a cena se mi jo dozdevala jako nizka, sem rekol prosilki, naj pusti klobuk v nradu in pride drugi dan po dovoljenje. Poizvedbo pri trgovcih so pokazale, da je slamnik najnovejše mode in se prodaja po 180 kron, a tovarnar zahteva zanj nad 150 kron. Jugoslavijo je hotel omrcvariti na izvozni pristojbini.
Nepotrebno in naravnost kvarno jo bilo flošs oslgnranje «zdrave» valute. Zahteva •zdrave« valuta je bilo ubijanjo našega dinarja. S temi predpisi nismo čiBto nič koristili ne državi in no naši valuti, pač pa ovirali naS izvoz. F r. Z e 1 e n 1 k.
SLOŽNO DELO SPASI NAROD, ZATO BODIMO SLOŽNI V DELU ZA JUGOSLOVENSKO MATICO! VSI NA DELO, DA REŠIMO BRATE!
BOiotni PREGLED.
Drugi teden tega meBOca stoji zagrebška borza v znamenju izboljšanja in utrditve tečajov donarnih zavodov in industrijskih, trgovskih ter prometnih podjetij. Napram prejšnjemu nerazpolože-nju in stagnaciji prevladuje mirna tendenca. Promota v efektih je sicor prav malo, vendar so cene stabilizirane, tako da občutnih nazadovanj ni zaznamovati. Od denarnih zavodov stane Praštedlona 5100—5150, Jugoslavenska 545—550, Jadranska 1850—1900, Ljubljanska kreditna 800—900, DubrovaSka plovidba 4600, «Isis» 250—370, Narodna šiunska 580 — 630, strojne tovarne 800. Nasproti efektni borzi je devizna trgovina prav živahna.
Prometa je obilo, tendenca pa nosigurna. Povpraševanje jo rastlo posebno po dolarjih, angleških funtih, in avstrijskih kronah. London zaznamuje najvišji tečaj 578, dolarji pa 153.
Prošli teden začenja borza v prijaznem in zdravem razpoloženju. Efektov je malo na trgu, opaža pa se že nekoliko večjih resnih nalogov za nakup delnic. Borza prehaja v dobrem tempu v nove konjunkture. Višjo in trdnejšo tečaje kažejo posebno Praštediona, Hrvatska eskomptna, po kateri se je v sredi tedna mnogo povpraševalo, Centralna eskomptna ln Na-šičko drvo. Prometa razen v Eskomptnih še vedno ni bilo mnogo, vendar je tendenca čvrsta. Nasprotno je promet v devizah celi teden prav živahen. Na čolu stoji zopet Dunaj b tečajem 19.55, trdno tendenco kaže London s 573, odnehal pa je proti konou tedna Ncw York. 2e celi teden sem pada počasi in nevzdržno Budimpešta. Od 55 je zlezla na 47 in teži če nižje.
Živahnost deviznega trga ima svoj vzrok v svobodni trgovini z devizami in valutami, katoro vest jo borza sprejola z voseljem in zadoščenjem na znanjo. Dosedanja trgovina z devizami in valutami jo bila pri izvozu vseh vrst žita, surovega in predelanega mesa, masti, surovih in strojenih kož, stavbnega materijala in sadja vezana na bančna uverenja o zavarovani valuti države, v katero se blago izvaža ali pa boljše valute, kakor je valuta države, kamor se izvaža. Od zavarovana valute je imela država odkupno pravico na eno tretjino. Lombardiranje tujih deviz in valut, otvaranje kreditov tujim podjetjem, borzni manevri s fiktivnimi tečaji itd. so bili prepovedani.
8 svobodno trgovino vse to sodaj odpade. Nevezane bodo prihajale sedaj množino deviz in valut na borzo, kjer bo ponudba in povpraševanje določevala njihovo višino. Za državne potrebe bo skrbela Narodna banka. Upravičeno pričaku-jemo, da bodo začelo sedaj s trgovino in notiranjem jugoslovansko dovize tudi ono inozemsko borze, ki vsled zadnjo devizne odredbe tega niso delalo. Važno bodo posebno Berlin, London, New York, Pariš in druge. Vlada naj pravočasno preskrbi vse potrebno.
Navzlic občutnemu padanju avstrijske krone delniški trg dunajske borze na gibanje teh tečnjov ne reagira Za kupčije ni nobenega veselja, promot je slab. Špekulacija in investicijski kapital čakata prokrižanih rok na tolikrat obljubljeno in napovedano kreditno akcijo in sanacijo Nemške Avstrije. Značilno je pri vsem, da avstrijska krona pada vedno nižjo, čimbolj so bliža denarna pomoč ant-anto. Kako nizko stoji krona, jo razvidno iz draginje, ki stalno raste. Cena pšenici cif Rotterdam je padla od lanskega leta skoro za polovico in vendar plača danes Avstrija za tono mnogo več kakor pred enim lotom. V zvezi z nizkim stanjem krone jo v mestih in po deželi silno razvita špokulacija in tihotapstvo s tujimi valutami.
Na curlškem deviznem trgu vstaja vrodnost dolarja napram angleškemu funtu. Promet v ostalih devizah je to-časno brez pomena, tendenca so stalno izpreminja.
Sni Vtatewer. Wt> teh cenah se Bodo ravnali kuimi tudi v ostalih kupčijah jesenski'
Na Uma; >ki losui borzi vlada stagnacija. Za jesen pričakujejo zboljšanja konjunkture, za enkrat so držijo tako kupci kakor prodajalci rezervirano.
Povoljnejši glMOvi prihajajo iz Nemčije. Vsled volikih dobav za autanto se praznijo skladišča, cono lesu in lesnim izdelkom pa gredo kvišku. Obstoja upravičeno upanj,', da bodo jugoslovanski lesni trgovci mogli v dogleilnum času konkurirati nemškim iu avstrijskim cenam.
Na Švedskem in Holaudskom je vse poslovanje zmanjSano. Francoski trgovci iščejo več hrastovlne, za jelovino zanimanje pada. Živahen jo promot v Italiji. Važna izprememba je nastala v Ameriki, kjer prodajajo stare zalogu po znižanih cenah; za nove poSlljatve se nihče ne briga. Ceško-Slovaška upa na pomnoženi izvoz vsled znižanih voznih tarif. Na egipčanskem trgu zmagujejo vsako konkurenco našo bosanske deske, ki prihajajo po conenem morskem potu preko dalmatinskih luk v Aleksandrijo.
SITUACI.fA NA LESNEM TRGU.
Situacija na našem lesnom trgu pretekli in ta teden ne kaže nobenih posebnih izpremetnb. Stagnacija v lesni trgovini trajo naprej kakor doslej. Vsled izboljšanega železničnega prometa, ki jo posebno živahen proti Trstu, se je odpremilo nekoliko več vagonov hrastovine. Za to blago jo bilo mogoče skleniti nekaj manjših kupčij. Nekoliko več povpraševanja jo po mehkem lesu, ki najde dovolj dobrih kupcev. Izvoz mehkega lesa bi bilo treba olajšati z odpravo izvozno carine. Zanimanje po železniških pragih rasto. Doslej sicer šo ni prišlo do večjih sklepov, vendar je opažati, da so pripravlja žo za bližnjo jesen prav živahna sezona tega blaga. Dovolj kupcev najdejo drva (za kurivo); pri tem predmetu tudi v prometnih ozi-rih ni nobenih težkoč. Padol pa jo izvoz oglja, po katerem ni povpr.išovanja. Cene so mu padle za 1000—2000 K pri vagonu. Otala ceno se držijo vBlcd nizkega stanja naše valute dosti trdno. Tako stanejo hrastova debla 1. razred 1200—2000 kron za kubik, 2. razred 700—900 K. Fino hrastovo blago se prodaja po 5000— 5400 K, hrastovo rleske do 5 cm 3000— 4000, preko 5 om 3000—4000, sirovi frlzi 2500—3200, stafli 3600-4000. Bukova debla 1. razred Mane jo 400—C00 K za kubik, javorova pa 1200—1700. Brzojavni drogi so po 125—180 K, hrastovi železniški <::agi po 130—200, bukovi po 90— 110 K. Vagon oglja stane 13.000—11.000 kron.
Za josenske cene, bodo odločilno velike UoitacLia lesa y. državnih trozdovih v bli-
IZVOZN4 IN UVOZNA TRGOVINA ČEŠKOSLOVAŠKE REPUBLIKE.
Najnovejša Statistika češkoslovaške zunanje trgovino poizkuša določiti vrednost. Izvoza in uvoza za podlogo 10 do 15 kratno mirovno ceno blaga. Pri tam je razvidno, da je Nemčija L 1920 uvozila v Češkoslovaško blaga v vrednosti 1120 milijonov, izvozila pa blaga za 1820 milijonov č. b. kron.
Avstrijski uvoz Je znaia! 1761 milijonov napram 8 milijardam Izvoza. Zadnja številka pomeni, da ČoSkoslovaška doslej če ni mogla ubiti dunajske posredovalne trgovine ln navezati lastne trgovine in Industrijo na direkten oksport svojih produktov. Dunaj izvozi iz češkoslovaške i po kvantiteti i po vrednsti daleč največje količine blaga iz Češke, ki ga prodaja v veliki mori na Balkan.
Čudno luč meča to dejstvo na jugoslovansko trgovino. Pomanjkanje nacionalnega čuta bi se dalo v cenejših in bloj-ših trgovskih zvezah opravičiti, če opustimo ta očitok, ne moremo prevzeti dejstva, da s tem naša trgov, sama vsled svojih starih dumjsklh zvez podražuje svoj artikel no na lastno, pač pa na konzu-montovo Škodo.
Trgovska bilanca Češkoslovaške Je v letu 1920 za 1810 milijonov pasivna. Leta 1919 jo bila samo za 740 milijonov. Pasivnost bilance Izvira posebno iz uvoza žita in moke, soli, tobaka, kemikalij, bombaža in petroleja. Aktivne bilančno postavko so premog, slodkor, železo, papir, volneni predmeti in konfekcija.
Danes stagnira v Češkoslovaški ves izvoz. Vzrok leži deloma v depresij! inozemskih trgov, deloma v izvozni politiki, ki vežo svobodo trgovine še na gotove določbe. V enaki meri ovirajo izvoz nove dodatno carine ki zadenejo v posebni mori pivovaroištvo in produkcijo slada.
Industrija zahteva za svojo izdolke zaSčitno carine, ki so skoro enake pro-hibitivnim. če bo taka protekcijonistična politika v korist državi, je še odprto vpraSanje, posebno ker zahtevajo zaščite na samo slabe industrijo ampak vso produkcijske veje. Vlada, ki ugodi v največ slučajih tem zahtevam, pospešuje monopolizacijo, ki jo podpira šo tvorba novih čeških industrijskih kartclov. To tvorbo opažamo posebno v pivovarniški železni in premogovni industriji. Isto namene kažejo industrijo stekla" in lanu. Veliki mlini nameravajo prenesti vso svojo prodajo na večje banke. Tvorba kar-telov in zaščitno-carinska politika sta dva najvažnejša simptoma češke industrijsko krize, ki v svojem razvoju ne morota ugodno vplivati na organizacijo produkcije.
LJUB« IANSKI TRG.
Glede mesa je trg zadostno preskrbljen. Cena govejega mesa v Ljubljani je še vedno v primeri z Zagrebom in Mariborom za 1 K pri kg pretirana, ker si ljubljanski mesarji no znajo organizirati nakup živino vzlic ugodnih prilik na živinskem trgu izven ljubljanskega nakupovalnega okrožja. Cono so sledeče: vo-lovsko meso 30 do 36 K kg, telečje meso 22 do 21 K kg. Na stojnicah Smoljan in Prcdovič: telečje meso 18 do 20 K kg.
Sadni trg jo sedaj zopet založen po zmomejših cenah samo z domačim blagom. Italijanskega, blaga ni na trgu. Trg so bo lahko preskrbel z domačim blagom. Hruške 12 do 14 K kg, jabolka dobro kvalitete 12 K kg, jabolka na kmečkem trgu 8 K kg, marelice 22 1C kg, ringlo 22 K kg, kumare 6 do 10 K kg, karfijole 10 do 12 K kg, buče 3 do 4 K kg, grah 5 do 8 K kg, čebula 5 do (1 K kg, fižol v stročju 3 do i K kg, krompir 2 do 3 K kg. novo zelje D K glava. — Oajc je na trgu dovolj po 2.40 komad.
Cono žitu so skočile. Oves na debelo 7.50 K kg. Moka štev. 0 18 Iv kg, najboljše kakovosti 18.50 K kg.
>- SlarfboraM trg. Wa svfriJMH sejta, ki se je vršil 82. t. m. je bilo pripeljanih
167 prašičev ln 4 koze. Cene so bile sledeče: plomenske svinjo kg živo težo U0
—	21, polpitane 20 — 84, fl — 6 tednov tari prešiči 200 —'800, mesece stari 400
—	500, pol leta stari 600 do 900 K. Kupčija je bila zelo živahna.
Izvoz 3000 lahkih konj. Kakor smo že Bvoječasno poročali, je Ekouorosko-
finančni komlto dovolil za izvoz 3000 konj lahko paime, od katerih jo bil odrejen koiitigout: 1000 proko Maribora, 500 preko Rakoka, 1000 proko Subotice in 500 preko Gjevgjelija, Na predlog poljedelskega in trgovinskega ministra jo finančni minister dne 80. t. in. ta kon-tigent razdelil tako, da se zamoro preko Maribora izvoziti 1500, prek« Rakeka 1000 in preko Gjevgjelija 500 konj. Kou-tigent. preko Subotice torej odpado. Ostali pogoji za izvoz ostanejo, kakor so bili v našem listu objavljeni.
—	Nakup sena. Produoenti, gospodarsko zvoze in dobavljači so poživljajo, da stavijo pismeno ali ustinona ponudbo za prodajo sena guruizijam Dravsko divi-zijsko oblasti. Ponudbo se sprejemajo od producentov in gospodarskih zadrug, a od dobavljačev 29. t. m. v Mariboru in Ptuju, 80. t. m. v Ljubljani in 1. avgusta v Celju in Slovenski Bistrici. Prevzaiua se prcšaiio ali posušeno sono. Prešanl svežnji nuj no tehtajo več, kot. R0 do 60 kg. Ponudbe prejema intendatura komande Dravsko divizijske oblasti, komanda vojuog okruga Maribor in Cel je in komanda mesta v Ptuju in Slovenski Bistrici.
V	prvi vrsti se kupuje seno od sladkih trav in tudi sono, v katerem so pomešano sladko in kisle trave (konjsko seno) kar je treba v ponudbi navesti. Potrebuje se: za Ljubljano 1,000.000 kg, za Maribor 980.000 kg, za Celja 80.000 kg, za Slovensko Bistrico 30.000 kg, za Ptuj 50.000 kg. Oddaja sena po pogodbi. Seno se bo prevzemalo komisijsko v intendan-skih skladiščili odnosno v vojaških bo-njaklh. Kavcija znaša 10% od vrednosti ponudenega sena. Kavcija se polaga v gotovem denarju, garantnem pismu, vlož. ni knjižici ali pa v senu. Pogoji in podrobnosti bo zvedo pri navedenh vojaških uradih.
= Razpis dobave 100.000 m prejnegs platna (Jute) ln 350.000 kg papirja za železniške tovorne liste. 1.) Dno 1«. avgu-Fta t. 1. se vrši v pisarni Upravo državnih monopolov v Beogradu licitacija za dobavo 100.000 metrov jute 76 cm široko in 2.) dne 20. avgusta t. 1. ravno tam licitacija za dobavo 850000 kg papirja za tiskanje železniških tovornih listov. Dobavni pogoji in vzorci papirja in jute so v gori navedeni pisarni na razpolago. Varščina znaša 10 odstotkov za domače in 20 odstokov za tuje ponudnike. Zapečatene in kolkovano ponudbo jo poslati najkesnejo do 16. avgusta na navedeno upravo. Po en izvod dobavnega razpisa, pogojev in vzorcev j« v pisarni trgovske in obrtniške zbornico v Ljubljani interesentom na vpogled.
—	Nacionalizacija sarajevske Ivovarnc so namerava izvršiti na ta način, da so poviša glavnica oil 8,600.000 na 10 milijonov kron. Novo akcije bi prevzel kon-zoroij vseh sarajevskih denarnih zavodov in Savez gostioničura i kavarnara v Sarajevu. Pivovarna ho imela v kratkom v to svrho izredni občni zbor.
•=> Nova tvornica papirja v Beogradu bo izdelovala dnevno en vagon boljšega papirja in pol vagona beljeno celulozo. Coni sc, da se bo mogla poznejo povišati produkcija ua tri vagone dnevno. Obrat v tvornici so bo mogel začeti v kratkem čaeu.
—	Znižanje Izvoznih carin v Bolgariji.
V	Bolgariji so znižane izvozne carino, med drugim zlasti za tobačne izdolke, ki predstavljajo 90% vsega bolgarskega Izvoza. To jo oden poskusov za zboljšanje bolgarske valute, ki je v zadnjem času silno padla.
= Češkoslovaška trgovinska misija v Ukrajini. To dni je odpotovala iz Prago v Ukrajino češkoslovaška trgovinska misija pod vodstvom Jožefa Girsasa.
=- Ruska žetev. Po »Prager Tagblattu* objavljenem dopisu predstojnika rusko trgovinske misijo v Pragi Mostovenka so ceni letošnji uspeh žetve krušnih žit v Rusiji na 2200 milijonov pudov (1 pud
je mtn kg) pran pevprww> snm riBJB nov pudov prod vojno iu prati 1000 fflfc
lljonov pudov lanskega lota. Na tewfi in v srednji Rusiji bo žito le ssdovoljh vo, v Turkostanu in južaozapsdnih p? beruijaa dobra, popolnoma uničen« ji)
žetev v srednjem in Južnem podrofljf Volge, slaba žotev pa v severnem delil
kubanske pokrajine.
f Trgovinski oUuogaJi Rusije s inozeou etvom. Po poročilih iz Revala je svati ljudskih komisar jo v priobčil ilokret glad«
diplomatskih in konzularnih zastopnikovi tujih sil v Rusiji. V Petrograd Je v zadJ njem času dospelo več zastopnikov inozemskih tvrdk, da preštudirajo pogoje zat pridobitev koncesij. O končnih ipor;ixu-uiih glede toh konoesij se bo sklepalo v, Moskvi. Doslej so dospeli v Rusijo zastopniki angleških, nemških in fin.-kili tvrdk, daljo neka norveška trgovinska misija, ki se intercsira zlasti za industrijo papirja.
Rusija kupuje lrJje. Norveška je pro< dala Rusiji parobrod Rraun IHŽ00 ton) za 32.000 funtov čterlingov. Poleg tega >i kupila Rusija tudi 'JO drugih ladij, med temi jih ja največ nemškega in angleškega izvora.
»= O padanju madžaerske krone sa ja iz« razil madžarski fiuanimi miuister Itego-dtls, da ni nevarno, Promot bankovcev so ni pomnožil, n polftj tega po bo začel v kratkem izvoz poljskih izdelkov ki bo vsaj ustavil nadaljnjo padanje.
—	Prihod popravljenih lokomotiv it Madžarske. Dno 17. t., m. ,ie dospelo iz
i Budimpešte s popravila 12 lokomotiv. Lokomotivo so dobro popravljene.
—	švicarske vetetrji;ovln6ke Indeksne številke znašajo za junij 178.6 proti 184.7 v maju. Znižanje cen od 1. januarja 1920 znaša 45.1%, samo od .1. januarja t. 1. pa 24.9%. od početka lat« so je znižalo v conah: živila za 13.1%, oblačila za 26.8 mineralije za 46.2%, tokstilija za 24<)'r.
=» Povpraševanje za lesom v Franciji je postalo v zadnjem Času nekoliko ži. vahnejše. Povp.ašujo se po mehkem lesu in železniških pragih, v prvi vrsti hrastovih, potem bukovi. Ceno mehkega lesa so bile v zadnjem času 180 — 200 frankov za 1 kubični meter.
=» Cene kovin v Berlinu 20. t. m. (ta 100 kg v markah): Etoktroliiim baker 2197, rafinadni baker 1775, svinec 660 — 670, sirov cink 740 — 750, alumini) 2750, bancacin 4700, atraits-cin 4650, auHtral-cin 4700, nikelj 4200, aulimon-re gules 70O. srebro v palifsih (900% za i kg 1250 — 1260.
Nemško trgovinsko brodovje stalng narašča, kar je znamenje velikega trgrv vinskega prometa. Te dni ju kupila Nota. čija preko hamburške južnoameriške pa* robrodna družilo od Anglijo n;izaj potniški in tovorni parobrod Cap Poloni« (21.500 ton brutto), katorega jo Nemčija izročila po mirovnem sklopu Angliji. T* ladja jo sedaj največja po«! m.'roško z* stavo vozeči oceanski pamik.
= Zvišanje cen medenih fahrlkatov v* Nemčiji. Združeno nemški' tvornlce ws medenino (Dio vereinigten Detitshen Me«*-singwerke) so zvišale prodajno cono medeno pločevino na&OBO mark in za medene drogo ter palico na 1200 mark prt 100 kg.
-- Belgijska udeležba pri avstrijski v»« lebankl. Nižjo avstrijska, askomptna dnifr-ba, ki je sklenila pri zadnji generalni skupščini povišanje glavnice od 150 mi' lijonov na 250 milijonov avstr. kron, j» kmalu nato ponudila 50 milijonov a. k. delničarjem, ostalih 50 milijonov pa bruseljski banki Banijuo do Bruxclles.
" Znižanje mezd v belgijskih rudok<* pih. Mezdo v belgijskih premogovnikih so bodo po poročilu nemških listov znižalo 7. avgusta ponovno za 5%. IzaH marca jo to že četrto znižanje mezd. lito. časno se znižajo tudi cene premogu.
= Vodna pot za velike ladje Ren» Main-Donava. Iz Miinehena poročajo, da se jo osnovala Ren- Main-Donava d. d. za gradnjo vodno poti za velika ladje. Določil so jo gradbeni odbor, ki jo z dolom takoj pričel. V bistvonili točkah ho je dosegel popoln sporazum.
= Železniške tarife v Angliji se zniža« Jo, in sicer avgusta za 25%, a oktobra za nadaljnih 10%. Sedanjo želo/.niške tarifo so samo za. 75% višjo od tarif pred vojno.
)
= Poročilo o trgovini s poljskimi pridelki 82. t. m.: Sombor: Živahno povpraševanje po novi pšenici. Cona: 960 — 980 K. Koruza za prodajo samo doma. Cena: 525 — 545 K franko postaja. Po novem ječmenu povpraSovanjo iz inozemstva, včndar jo š'0 malo blaga na tržišču. — Vinkovci: Domači mlini kupujejo pšenico in plačujejo 1000 K franko mlin. Novi ječmon po kvaliteti dober- Cena 550 — 560. uvaa ni.
Zanimivosti iz sveta
AFORIZMI RDEČEGA NAPOLEONA.
Sodeč po vesteh o potoku kongresa tretje intcrnacijonale v Moskvi, jo bil kongres nekaka arena za brezkončno nastopanje Trockega. Med ostalimi aforiz-mi, ki jih jo izrekel ta rdeči Napoloon, je karakterističen zlasti odgovor Brandu, ki je nagla šal, da se jc treba proti buržua-ziji boriti z močem, ne pa s statistiko. Trockij jo zavzel važno pozo in mu zabrusil: «V rdeiS armadi sem imel več posla s statistiko kakor z mečem. Eden Iz-mod tomeljev vojne umetnosti je poznavanje Števila čevljev in hlač in drugih predmetov, ki jih potrebuje vojnlk.» Dodal je 8e, da je Bog vedno z onim, ki ima več bataljonov in da so je treba proti buržuaziji oborožiti ravnotako s statistiko kakor z mečem
PRESTOLNICA NOVE TURČIJE.
Mesto Angora, prestolnica Kemal-paPe, so po angleških vesteh obnavlja in prezidava! Pn načrtih Kemnl-paše ne bo An-gora samo prestolnica novo turške države, marveč celega muslimanskega sveta. Skozi celo mesto bo vodila glavna ulica, ! BBsaovaas UUca neodvisnosti, kj?r «e bo-
do nahajala vsa glavna poslopja.: ministrstva, parlament, banko, gledališča in kinematografi. Razne vile, ki so se nahajale tamkaj, so preurede za razne urada Kcmal-pašine vlade. V eni toh vil, divno okrašeni z orijentalno ornomentiko, stanuje sam Kemal-paša. Na ulicah je živahno življenje, zastopani so tipi vseh mogočih orijontalnih plomon in mnojji turški državniki, ki so stanovali prej na Peri ali v Stambulu, so sa preselili v Ango' ro, da slede osodi novo Turčija.
ZDRAVLJENJE RAKA 2 ELEKTRIZt« RANJEM.
Nova metoda, da se z olektriko uničijo mikrobi, ki razjedajo rane, je bila prei?-kuScna in sprejeta v bolnišnici Sussajc v, Briglito^vnu ua Angleškem. Dr. Fonwick, ki se je več lot, bavil s poizkusi, jc ugotovil, d.i električna stroja uničuje ldlce. Ločil jo nekoga človeka z gnojno roko. Ker običajno zdravljenje nI pomagalo, mu jo postavil roko v porcelanasto pos odo h solno raastoplino in napeljal vanjo potem električni tok. Za naslednjega dnn se jo roka znatno popravila, po desetih dneh'" pa jo bila r>opolnoma zdrava.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana,
C« »
Telefon *t. 40 In 457
Br«oi«wrt »»»lov: Kredit L]ubn«n« Prešernova ulica 50» v lastnem poslopju.
Obnestovanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut, borzna naročila, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt In Inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- In inozemstvo, safe-deposlts itd. Itd.

prej
A. Zanki sinovi.
Mei, Mit « Ul
Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novlsad. Brzojavi: Merski, Ljubljana.
Telefon: 64.
Emajlni laki. Pravi firnei. Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve sa obleke, vse vrste biurv, suhe in oljnate, mavec (Gips), masteneo (Feder-weift), strojno olje, karbotinej, steklarski in mizarski klej. pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi t to stroko spadajoči predmeti.	667 40
„MERAKT/'. Lak za pode. „MERAKL". Linoleum lak za pode. „MERAKL". Emajlni lak. „MERAEL". Bnmoline.
Ceniki se začasno ne razpošiljajo I
Klobulie in slamnike
1 vrst, o:! , .-piostih do najfinejših nudi vedno v zalo ivarna ktaboko* in tlanmikov
Franc Cerar v Siobu
pošta ln žele jostaja Ooniala uri Ljabllam.
V popravila prevzema tndi vsa tozadevna dela ter pr oblikuje po najnovejši modi. V l.jubljani prevzema v-a naročila in moderniziranje tvrvika Kovače vid t Trian v PrtJernovl nllol i;. 5, kjer se sprejema 1081 v are do tn v sobote. 52-6
Carinenj e robe svake vrste i količine, preuzima ||] sa tačnom primenom carinske tarife, cene ume-rene i otprema brza
Oajič
US8 4-2	carinski posrednik
M	Sv. Petpa cesta. št. 27.
fes

| t --U.-- , •. tt.lM.
g"-Najstarejša Spedkiiska tvrdka v Sloveniji =	e
jR. RANZINGER
I Ljubljana SpedicUska ptsoraa	Jesenice	1
S P^Jetje za prevažanje blagi južne železnice, lirzo vozni in tovorni nabiralni	J
K promet ix Avstrije in v Avstrijo. Zaearinjetije. Podjetje a prevajanje pohištva.	■
E	Skladišče « posebnimi zaprtimi kabinami za poniStvo.	§
■ Brzojavi: Banzlnger.	781 62	Intemrban telefon 00.	n
1. SANDRIN LJUBLJANA
Velika zaloga vsakovrstnega
244 26-16
usnja
kož, podplatov, gonilnih jermenov in boksa na debelo
Mestni trg 6.
Naročajte
Ljubljanski Zvon
letnik 1921.
Ljnbljanski Zvon je najstarejši in najboljši slovenski leposlovni mesečnik. Novi letnik prinaša celo vrsto povesti in člankov, ki bodo zanimali vsakogar, izšel je popolnoma novi opremi.
,3»	206 38
Celoletna naročnina znaša 180 K, polletna 90 K, četrtletna 45 K. Izhaja vsak mesec.
Upravništvo Ljubljanskega Zvona Ljubljana, Sodna ulica 6.
Priporočamo
knjige za mladino:
lika VVatebtetera, Pravljioe. Z večbarv nimi slikami Vez. 40 K, po poŠti 2 C več. Habherton - »orli. Bob in Tedl. Povest s slikami. Broš. 24 K, vez. 30 K, po poŠti K 2-40 ve«. Cika Jeva Zmaj-Gradnik, Kalamandarlja.
Otroške pumi. Ves 16 K, po poSii 1 K ve«. Naroča >e pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulloa 6.
„DALMATIA"
d. d. za proizvajanje Pertlandnnta
nudi s tem vsako množino
1* dalmatinskega
znane prvovrstne znamke „TITAN" t trrečah a 50 kg po SHS K 178'—
franko južni kolodvor Ljubljana. Glede vreč posebne olajšava Pri naročilu nad 10 vagonov popust Naročila sprejema in daje pojasnila:
Komisijski oddelek
Jadranske banke
Ljubljana. »m
Največja izbira v kopalnem perilu In trikotaii
900 46
C. J. HAMAN
Mestni trg 8.
Pravkar je Izšel ponatis znamenitega „Jutrovega" romana, ki je vzbujal splošno pozornost:
Frank Heller, Prigode gospoda Collina.
Cena 15 K, po poŠti 2 K voč.
Naroča se pri uprnyništ»o Jutra", Ljubljana, Sodna niica G.
rr
ur
Iz Havre v Umerita
samo
dnL
Edino najkrajše črte t.'»ko Hitre, Oherhonrg-a la Antverpen-a v Rtvyork.
Vozne listke in zadevna pojasnila izdaje edino kone. potovalna pisarna
IVAN KRAKER
= v Ljubljani, Kolodvorska ulica 41, blizu glavnega kolodvora. = •r « » » » i ,i i i i i ii n i arzrrrr i i i x t
NaroČite se na
»Pota in cilji".
Zbirka poljudno-znanstvenih spisov.
I.-n zvezek: A. Melik, Zgodovin« Srbov, Hrvatov ln Slovenoev, L del, vez. 21 K, II. del, vez. 42 K. Za oba zvezka po poŠti E 640 ve«. III.—I V. zvezek: Dr. Pr. Weber, Uvod v Slo-
Sofijo. 72 K, pošta 3 K več. V. zvezek: i. Melik, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. Meh. vez., fin papir 60 K, poŠta 3 K več. Broš. navadni papir 42 K, po poŠti 2 E več. Naročila sprejema
Mana »druga i Ljubljani, Sadna ulica l i
—
SIMON JENKO, Zbrani spisi.
Uredil dr. Joža G Ion ar. Cena E 42'—, po pošti E 4 20 več.
Anatole France, Plngvinskl otok.
Boman. Broš. K 42—, vez. E 62"—, po poŠti E S-40 več.
Cika Jova-Gradnlk, Kalamandarlja.
Pesmi za otroke. Vez. E 16*—, po poŠti E 1-40 več. 209 24
Naročila oa Tiskoono zadrugo
zaloga Wertheimovih blagajn
ognja ln vlom« varne, v vsaki velikosti, razpošilja točno in ceno, kot vsaka Dunajska tvrdka. Oeae: fit. 0 E 2600 -» «/, » &00 — . 1 . 4000"-> 2 > 6000—
Frane Sshell
I, Jugoslovanska Izdeloval Ica blagajn k> kasti
Maribor. Koroška «>ta 31.
Na prodaj
s sknpnlm dvorlifiom ol« dveh najbolj prometnih ceetah »n v sredini mesta Ljubljane. Cena E 850 000"— za obe hiši. Kupcu zasigurano stanovanje, eventualno tndi lokal. Ponudbe pod »Ugoden proator 36" na upravništvo «Jntra>. 1162 8—2
MARIBOR, Slovenska ulica 8
se priporoča za izvrševanje vseh carinskih poslov. Cene zmerne. Točna in kulantna postrežba.
1070 6-«
»«a>a»aaai!aaBaN*sMaaa«raMS)
s
Sm M E USL111!
cesta 9 --11 Olj €3
Dunajska
priporoča
81 104-96
kolonijalno in špecerijsko blago ter žitne pridelke.
« Točna In solidna postrežba. " '■ ■
■ o:
Olje, lahko, za vretena; olje za trannnisije; olje, strojno za poljedelske stroje', olje, strojno za težke stroje; olje za avtomobile, lahko; olje „ , , izredno težko; olje za oilindre;
Ue proti praha. 67 104—91
Olivna zaloga:
1 d. z o. z.
prej A. Zank!™* sinovi.
DELNIŠKA TISKARNA
I	■	C. a. —»_____
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 16.
Izdeluje vsakovrstne tiskovine za urade, trgovce in obrtnike, društva, zasebnike. Knjige, brošure, časopise. Točna izvedba, zmerne cene. Zaloga arudnih tiskovin za okrajna glavarstva
Umetniške tiskovine, barvotiske vseh vrst izvršuje tiskarna, ki je opremljena z vsemi najmodernejšimi stroji, pripravami ln tehničnim materialom, najhitreje ln dovršeno strokovnjaško
d* LASTNA KNJIGOVEZNICA
Izvršuje knjlgoveška dela od najprlprostejše do najfinejše vrste
Natisnila Delniška tiskarna. dL d, t Liablisni.