POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE EVA RIBEŽL (ZLATA MATURANTKA) Nikoli nisem imela občutka, da nas v šoli priganjajo ŠTEVILKA NIZKE CENE KLAVNIH mm (stran 4) OZADJE NESPORAZUMOV VENIŠAH (stran 6) i ■ "S' 'E is...... ({sOffsm ATI j) Zadruga Mozirje v sodelovanju z Mercatorjem i Zgornjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje 2.0.0. Pršut Lipica kosi, kg Cajna klobasa, Lignji panirani Surgi, 400 g Sladoled družinski, 6x100 ml, vanilija Prcbratuc Prebranac, 850 g Cokolino, 1 kg Detergent Ariel, Akcijska 1.739,00 SIT 929,00 SIT 469,00 SIT 779,00 SIT 444,00 SIT 1.119,00 SIT 2.399,00 SIT 3.388,00 SIT Delovni čas: od 9. do 16. ure, sobota od 8. do 12. ure AVGUST. DOPUSTNIŠKA TEMPERATURA NARAŠČA . RASTE PA TUDI NAŠ AKCIJSKI POPUST. PRI PLAČILU NA GOTOVINO ALI PO PREDRAČUNU VAM NA AKCIJSKE CENE RAČUNALNIKOV IN OSTALO RAČUNALNIŠKO OPREMO PODARIMO 8% POPUST. ( Popust velja za obdobje 1.8.2003 do 30.8.2003. Popust ne velja za notesnike in fantastične cene.) KAKOVOST ll\l ZELO UGODNA CENA. HP EVO N1015V AMD 2000+ - procesor AMD 2000+ (1.67 GHz) - pomnilnik 256MB 266MHz (do 1024MB) - trdi disk 40.0GB - DVD/CD-RW in disketna enota 1.44Mb vgrajena - grafična karica ATI IGP 4x AGP 32MB shared -zaslon 15.1”TFT 1024*768 XGA - modem 56k V.90, mrežna karta 10/100 UTP - multiport razširitveno mesto - baterija High Capacity LiON - 2xUSB 1.1, IxParallel, Ixmodem RJ11, RJ45, 1xPS/2,1xVGA, 2xAudio, S-Video TV-out, BREZ COM porta. - dimenzije in teža: 3.95x32.75x26.75 cm; 3 kg - operacijski sistem Windows XP Professional Ang. - garancija 1 leto ft lm TPP Nazarje, Lesarska 10, Milil JLJL JL Tel.: 03/83-98-550 STAVBNO POHIŠTVO S TRADICIJO ^ e» /Zztč&tic&codstf.. /M.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.O,O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si j Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 Delovni čas: pon. - pet. 8.00 -18.00 vsaka prva in tretja sobota v mesecu 8.00 -12.00 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO PODROČJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU PREGLEDI IN PREIZKUSI DELOVNE OPREME Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil in delovnih strojev na motorni pogon, A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke, odslej izvaja tudi PREGLEDE DELOVNE OPREME v smislu zahtev Zakona o varnosti in zdravju pri delu s pooblastilom (dovoljenjem za delo) Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS o izvajanju pregledov in preizkusov delovnih priprav in naprav ter strojev (delovne opreme) ter tako razširila poslovanje še na področje varnosti in zdravja pri delu. PREGLEDE IN PREIZKUSE DELOVNE OPREME lahko naročite pri družbi A.M. Miklavc, tehnični pregledi, Nizka 21, Rečica ob Savinji, TAKOJ! Pokličite tel.03/838-80-91, 041 643-538 e-pošta: a.m.miklavc@email.si NAJ VAM NE BO ŽAL ČASA IN DENARJA ZA VAŠO IN VARNOST VAŠIH DELAVCEV TER VAŠEGA PREMOŽENJA! OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE ^e^^tran p VSEBINE: § Aktualno: Dva kilograma jurčkov za eno kravo Hotel na Venišah zaprt Slepe miši znanih gostincev. ..6 Anketa Kje se sproščajo znani Zgornjesavinjčani.........,... 9 Reportaža Akcija pod žgočim soncem........ 1' Eva Ribezi, zlata maturantka Dokazala sem si, kaj zmorem.. T9 Črna kronika Nesreča motorista Dnevi turizma na Solčavskem Utrip kraja v preteklosti in danes.. 27 Na naslovnici: Turnir v odbojki na mivki s Savinjskimi novicami ISSN 0351-8140, leto XXXV, št 29,1. avgust 2003. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Vesna Petkovšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Solar, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za Izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 242,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne Vodpovedl sprejemamo za naslednje trimesečje.__________________________________________________________________________________________________________________________________^ Zdaj pa nas čaka že nova akcija, ki bo na sporedu v soboto, 30. avgusta. Prav za konec dopustniškega obdobja bomo nekaj najsrečnejših naročnikov Savinjskih novic, ki bodo pravočasno poslali pravilne odgovore na nagradna vprašanja, popeljali na enodnevni izlet v Terme Snovik v Tuhinjski dolini. Popolnoma novtermalni kompleks se ponaša z vodo temperature 30,6 stopinj Celzija, kije primerna za plavanje, kopanje, masažo, terapijo in pitje. Več desetletne izkušnje kažejo, da ima voda izredno dobre učinke pri zdravljenju želodčnih težav, kožnih bolezni in rehabilitaciji po poškodbah. ; «Up F 1 Ob tej priložnosti se želim še enkrat iskreno zahvaliti vsem sodelavcem, ki so pripomogli k uspešni organizaciji turnirja, še posebej pa Urošu in Franju, ki sta tudi v tehničnem in izvedbenem delu izpeljala tekmovanje brez vsakršnih zapletov. Odziv tekmovalcev in gledalcev nam daje pogum, da razmišljamo o organizaciji podobnega turnirja tudi v letu 2004. Čeprav bo Slovenija šele prihodnje leto postala polnopravna članica Evropske unije, smo mi uradno politiko malce prehiteli in že letos poskrbeli za mednarodno udeležbo V soboto smo v športnem parku v Varpoljah preživeli prekrasen športno-poletni dan. Sonce je sicer neusmiljeno pripekalo, kot se za konec julija pač spodobi, toda poznavalci mivki pravijo, da je takšno vreme za ta šport tudi idealno. Udeležba na prvem turnirju Savinjskih novicje bila več kot zadovoljiva, sistem tekmovanja, s katerim smo preprečili superiornost posameznih ekip, paje pripomogel k nadvse napetemu vzdušju, čeprav je šlo v prvi vrsti za druženje. Vabim vas, da v akciji sodelujete, saj smo se na izletih naročnikov Savinjskih novic doslej vedno Imeli čudovito. Prepričan sem, da bo tudi tokrat tako. In če slučajno sami ne marate kopanja, lahko karto za izlet še vedno podarite kateremu od mlajših sorodnikov, ki bo darila zagotovo nadvse vesel. Sicer bo v prihodnji številki sledilo še uradno obvestilo, že zdaj pa vam lahko povem, da Savinjske novice v petek, 15. avgusta 2003, zaradi praznika ne bodo izšle. Na svidenje čez teden dni! ^3bS ODKUPNA CENA ZA MLADO PITANO GOVEDO JE V PRIMERJAVI Z LANSKIM LETOM ZA 10 ODSTOTKOV NIŽJA, SRAMOTNO NIZKA PA JE CENA KLAVNIH KRAV Dva kilograma jurčkov za eno kravo Po podatkih, s katerimi razpolaga Zadružna zveza Slovenije, čaka v Sloveniji na nujen zakol 10.000 glav goveje živine. Zaradi suše in pomanjkanja krme se ponudba govedi povečuje iztedna vteden, zato bi država morala nujno priskočiti na pomoč predvsem tistim kmetom, ki se pretežno ukvarjajo z rejo govedi. Nič manj kot suša pa govedorejce pestijo sramotno nizke odkupne cene govejega mesa, predvsem pa dejstvo, da si lahko klavnice v tej državi po mili volji same krojijo plačilni sistem, s katerim potiskajo ob zid nemočne kmete. Kmet Franc Zalesnik iz Primoža nad Ljubnim ob Savinji je imel v hlevu štiri krave dojilje in telico, ki so za osem-hektarsko kmetijo pomenile osnovni vir dohodka. Zaradi suše je bii Švegelj, kot se pri hiši reče po domače, primoran eno od krav oddati v zakol v celjsko klavnico. Čeprav odkupne cene vtem času padajo tudi v državah Evropske unije, smo v letošnjem letu priča najnižji ravni cen doslej, karje neprijetno prizadelo tudi Zalesnika, saj mu je klavnica za 309 kilogramov mesa izplačala sramotnih 24.720 tolarjev ali komaj verjetnih 80 tolarjev za kilogram. Vsa zadeva nima nikakršne logike, saj je jasno, da mora potrošnik pri mesarju odšteti za kilogram govedine plačujejo kmetom. Alojz Drobež, ki nas je opozoril na Zalesnikov primer, pravi, da so sedanje razmere povsem podobne povojnim, pa še v času obvezne oddajeje kmet dobil bolje plačano govedo kot sedaj, ko stojimo na pragu Evropske unije. Nenazadnjeje potrebno povedati tudi to, da si lahko direktor, ki zasluži 1,6 milijona tolarjev, kupi za mesečno plačo kar 75 krav, medtem ko mora kmet za pokritje pogrebnih stroškov prodati kar3.200 kilogramov govedine. POSREDNIKI IZKORIŠČAJO TAKO KMETE KOT POTROŠNIKE Tako Zalesnik kot Drobež se povsem upravičeno sprašujeta, zakaj Francu Zalesniku iz Primoža nad Ljubnim so v klavnici za 309 kilogramov mesa izplačali sramotnih 24.720 tolarjev (foto: EMS) približno enake kakovosti okoli 1.500 tisočakov in če primerjamo še naprej, je meso kupljeno v klavnici kar osemkrat dražje od cene, ki jo Naša anketa tudi doma. Je pa res, da moram sedaj predvsem sadje kupiti, saj ga zaradi suše ne bo skoraj nič. Meso jem in kupujem zelo malo. Zelenjava versus meso? Sedaj, ko vročina pritiska že dober mesec in bo očitno še kar vztrajala, se radi osvežimo s sadjem in zelenjavo. Na splošno jima cena raste, medtem ko meso, predvsem vzadnjem času, zaradi preobilice ponudbe svojo vrednost izgublja. Tomaž Gregorc, Lepa Njiva Na splošno sem privrženec zelenjave, tako poleti kot tudi čez leto. Cene mesa kot tudi zelenjave in sadja pa so po mojem mnenju vsako leto višje, vendar, ko kaj potrebujem, to pač kupim. Je pa res, da večino tega pridelamo doma. Cveta Krebs, Gornji Grad Opažam, da sta sadje in zelenjava vse dražja. Ker sta glavni sestavini mojega jedilnika, ju pridelujem Franc Es, Mozirje Danes ni nič več poceni. Sam najraje jem zelenjavo, ki jo tudi pridelam doma. Tako vsaj vem, kajje v njej. Leon Cajner, Mozirje Največ pojem mesa. Za zelenjavo pa opažam, da je vedno dražja. Štefka Gregorc, Mozirje Zelenjava je izredno draga. Kilogram solate bo počasi dražji kot kilogram mesa. Vendar pa v teh dneh jem predvsem sadje in zelenjavo, ki ju večinoma kupim. Julija Remenik, Mozirje Vse je dražje. Sadje, ki mi vteh dneh najbolj ustreza, večinoma kupujemo, nekaj zelenjave pa pridelamo tudi doma. Pripravila Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem salame in manj kakovostno meso dosegajo pri prodajalcih tako visoko ceno, saj bi bilo logično pričakovati, da bo meso slabo plačane živine tudi za potrošnike cenovno bolj ugodno. Kot da je nekomu v interesu, da se prepad med kmeti in delavci vse bolj širi, saj jih ni malo v proletarskih in uradniških vrstah, ki trdijo, da živijo kmetje še predobro. Delavec kritizira kmeta in obratno. Menda bo z resnico najmanj skregana ocena, da živijo dobro na račun vseh predvsem posredniki. Nobenega vzroka ni, da ne bi verjeli sogovornikoma, ki pravita, da so zgodba zase tudi klavnice. V kamniški, na primer, velja povsem drugačen režim kot v celjski, kjer kmetje ne smejo biti prisotni pri klanju lastne živine. Ni jih malo, ki trdijo, da so pripeljali domov meso drugega rejca, sporne so količine, poleg tega je morala biti včasih živina pred klanjem spočita, sedaj pa se vse dogaja na vrat na nos. »V klavnicah se vse dogaja po domače. Poznam primer, koje dobil kmet za 265 kilo- gramov mesa 40.000 tolarjev, kar je po kilogramu skoraj enkrat višja cena, kotje bila plačana Zalesniku,« trdi Drobež, ki dodaja, da se v zadnjem času kljub strogim veterinarskim pregledom okuži več ljudi kot v času, ko seje klalo pod domačimi kozolci. Vse bolj je torej očitno, da se morajo veri in zakonom podrejati samo mali ljudje, tako kmetje kot delavci, ki se zaradi napačne politike prevečkrat gledajo kot psi in mačke. Povsem na mestu izzveni vprašanje, zakaj je lahko samo 50 kilometrov stran, na avstrijski strani državne meje, marsikaj drugače. Tam lahko kmet eno kravo na leto zakolje doma, bistveno manj zaple-tovjetudi s prodajo suhomesnatih izdelkov. Razlika je tudivtem, da je Avstrija že znotraj EU, mi se tja bolj papeški od papeža šele odpravljamo, in težko bi oporekali kmetom, ki trdijo, da je suša, ki jih vztrajno stiska za vrat, še najmanjši problem. Savinjčan DNEVI MRZLIČNIH NAKUPOV Po Sloveniji panika, pri nas vse mirno Spet smo jih dočakali. Razprodaje, namreč. Trgovine v Zgornji Savinjski dolini so spet nekoliko bolj obiskane in čeprav stanje še zdaleč ni takšno, da bi lahko rekli, da je v trgovinah gneča, se tudi v naši dolini kupci učijo, da se razprodaje izplačajo. Če je kupec izbirčen ali želi točno določen kos oblačila, se razprodaje izplačajo le dan ali dva. V trgovinah s tekstilom v Mozirju, kjer je izbira še najbolj pestra v dolini, so trgovke povedale, da so opazile nekaj posameznikov, predvsem mladih, ki so že ob vstopu v trgovino natančno vedeli, kaj bodo kupili, večina pa znižano blago še vedno precej sproščeno izbira. Gospa, ki sije v eni izmed trgovin mirno ogledovala tekstil, je iskreno priznala, da v celjskih trgovinah, kamor jo je, kot pravi sama, odnesel sam hudič, nikakor ni bila tako sproščena kot v Mozirju. Prav nasprotno, zgrabila jo je vsesplošna nakupovalna mrzlica, grabila je po vsem, za kar so se zanimali tudi drugi, tako, da jo je bilo kasneje kar malce sram. Pravi pa, da jo je razjezilo predvsem to, daje bilo precej izdelkov pod pro- dajnim pultom in na voljo le nekaterim strankam. Vsakršno rezerviranje izdelkov pred razprodajami je seveda v nasprotju z zakonom in mlade trgovke so nam zaupale, da je bilo tudi pri njih pred pričetkom razprodaj kar nekaj takšnih poskusov. Menda so nekatere stranke trgovino, kjerjim želje niso hoteli izpolniti, jezne zapustile, a so se s pričetkom razprodaj povsem pomirjene vrnile. Kar se tiče višine popustov, so se razmere tudi v naši dolini precej izboljšale. V trgovinah s tekstilom popusti segajo do 50 odstotkov, kar je bilo prejšnja leta bolj redkost kot pravilo. So pa zato v prodajalnah z obutvijo še vedno malce zadržani. Popusti segajo do 40 odstotkov, predvsem zanimivi in s tem tudi dražji modeli pa še vedno držijo dobro ceno, ki si jo marsikdo tudi med razprodajami ne more privoščiti. V prodajalnah z obutvijo so z obiskom letos zadovoljni, sploh glede na to, da visoke temperature trajajo že dobre tri mesece in je marsikdo potrebne nakupe že opravil. Opažajo tudi porast ljudi, ki na razprodaje načrtno čakajo in s tem prihranijo kakšen tolar, ali pa si privoščijo nakup obutve, ki jim je drugače težje dosegljiva. Medtem ko so v večjih mestih trgovine v času razprodaj že skoraj nevarne, razcefrani živci in modrice kot posledica nakupov tudi v Sloveniji niso več redkost, pa je nakupovanje v Zgornji Savinjski dolini še vedno umirjeno, kupci pa bolj strpnega obnašanja. Kar je mogoče le posledica tega, da se tudi Zgornjesavinjča-ni med razprodajami raje odpeljejo v večje centre, kjer je tudi izbira večja, pa še poznajo jih ne. Tatiana Golob Letos so bili tudi v naši dolini trgovci s popusti bolj drzni, prenatrpanih prodajaln pa kljub temu nismo opazili (foto: Ciril M. Sem) LJUBNO OB SAVINJI Kmalu bogatejši za novo občinsko knjižnico Dosedanja knjižnica deluje v izredno slabih razmerah, na komaj dobrih dvajsetih kvadratnih metrih podstrešnega prostora v ljubenskem kulturnem domu, zato so občinski svetniki podprli pobudo županje Anke Rakun in odločili, da bo lokacija nove knjižnice v prostorih osnovne šole. Z izgradnjo novih in večjih prostorov seje pokazala prostorska možnost v starem delu šole. Županja Anka Rakun pravi, da bo nova občinska knjižnica prostorsko štirikrat večja od dosedanje, bralci bodo lahko izbirali med približno osem tisoč različnimi knjižnimi naslovi, v njej pa bosta tudi oddelek za mladino in pravljični oddelek. Z nakupom treh računalnikom bodo občanom preko spleta omogočili direktno povezavo s svetom, ne nazadnje pa je vredno poudariti, da bo knjižnica dostopna tudi invalidom. Poleg občinske urejajo tudi šolsko knjižnico, celotno investicijo v višini petnajstih milijonov tolarjev pa bodo Ljubenci pokrili iz občinskega proračuna. Savinjčan fig5f8BAftŽJyfl IN FRANC BURGER SPREGOVORILA O VZROKIH, KI SO BOTROVALI NELJUBEMU ZAPRTJU HOTELA NA VENIŠAH Slepe miši znanih gostincev Uradno je hotel zaprl vrata gostom zaradi prenavljanja, ki ga je zaradi malomarnega odnosa zadnjega najemnika tudi v resnici še kako potreben. Znano je, da je bila otvoritev pred leti pospremljena z velikimi pričakovanji, tembolj, ker je hotel na Burgerjevem ranču v Lačji vasi, poleg hotela Plesnik v Logarski dolini (Bendov hotel v Mozirju uradno še ni odprt), edini v celotni Zgornji Savinjski dolini, ki lahko brez sramu sprejme še tako zahtevnega in uglednega gosta. Povedano bi v resnici morali zapisati v preteklem času, saj nekateri prostori v hotelu kažejo vse prej kot ugledno podobo. Človek se vpraša, kako je mogoče, da olja, ki kaplja s stropa in sten, ter ostale svinjarije, ki nažirajo higienske standarde, niso zaznale pristojne inšpekcijske službe. Zaradi plakatov, s katerimi so prelepljene najbolj kritične stene ali mogoče zaradi zvenečega in vplivnega imena najemnika, ki pa očitno o Burgerjevih in hotelu na Venišah noče nič slišati. SPLETKARJENJE Z NAJEMNO POGODBO Vse prej kot urejene razmere so razumljivo sprožile številna ugibanja in govorice, zato sta se lastnika celotnega posestva zakonca Burger odločila javnosti predstaviti celotno zgodbo, ki seje začela pred šestimi leti, koje prišel na Veniše znani gos- mesečno plačeval 6.700 nemških mark v protivrednosti evra, skupaj torej 13.400 takratnih DEM. ŠTORMAN: "S TEM POSLOM NIMAM VEČ NIČ' Odnosi med najemodajalci in najemnikom so se začeli zapletati v začetku lanskega leta, koje Štorman Zakonca Burger bosta preko sodišča od gostinca Zvoneta Štormana terjala 14 milijonov tolarjev neplačanih najemnin, kakor tudi odškodnino za nastalo škodo v hotelu in izpraznitev prostorov tinec Zvone Štorman z željo, da bi vzel hotel v najem pod svojim imenom. Franc Burger pravi, da so se sprva hoteli dogovoriti, da bi pet let delala s Štormanom hči Natascha, ki bi po petih letih tudi prevzela vodenje hotela, vendar se Štorman s takšno re-šitvijo ni strinjal Iz povsem preprostega razloga. Po petih letih naj bi hotel šele začel vračati vložen trud. "Tako je bila z njim narejena pogodba do leta 2010. Vse je pripravil, cela pogodba je bila po njegovih željah, pripravila in pregledala stajo njegov odvetnik in notar. Kasneje so bile ravno te njegove želje v določenih točkah zanj sporne," pojasnjuje Burger. Normalnoje, da najemna pogodba vsebuje tudi najemnino, ki sta jo določila Cvetka in Franc Burger, najemnik Štorman pa seje z njo strinjal. Na nerezidenčni račun Burgerjevih in na osebni račun podjetja Buteka je do avgusta lani Štorman povedal, da bo vse svoje lokale dal v upravljanje podnajemnikom, zato je predlagal, da bi hotel Štorman Veniše prevzel Mirko Laznik, kije bil najprej zaposlen kotšef strežbe, pozneje pa je napredoval in postal vodja hotela. Burgeijeva trdita, da sta Štorman in Lazniksklenila pogodbo brez njunega soglasja ali kakršne koli privolitve. Cvetka in Franc Burger sta presenečena zaradi ravnanja mozirske upravne enote, ki je Mirku Lazniku omogočila odprtje s. p., čeprav ta ni imel vseh dokumentov z njihove strani. V tem obdobju se je Laznik začel pogovarjati z lastnikoma hotela, da bi tega najel direktno na svoje ime, kar bi mu Burgerjeva tudi omogočila, če bi plačal 80.000 DEM kavcije, saj na golo zaupanje hotela nista hotela predati v najem. Očitno je vsota krepko presegla Laznikove zmožnosti, zato do tega dogovora ni prišlo. "Tako še vedno velja pogodba z Zvonetom Štormanom, ki pa ves čas izjavlja, da s tem nima nič več. V začetku leta 2002 sta bila z Mirkom Laznikom dogovorjena za neko obliko garancije pri plačevanju najemnine. Koje avgusta lani finančno poslovanje prevzel Laznik, najemnine Štorman ni več plačeval. Dokler se je Štorman zanimal za hotel, je bilo vse v redu, potem so najboljši ljudje začeli odhajati. Do tega trenutka seje nabralo za 14 milijonov tolarjev dolga od neplačanih najemnin. Štorman se ni odzval niti na vloženo izvršbo. Poleg tega bomo prisiljeni preko sodišča uveljavljati tudi odškodnino za nastalo škodo v hotelu in ker Štorman nikoli ni pisno odpovedal najemne pogodbe, bomo tožili tudi njega za izpraznitev prostorov," razlaga Burger in dodaja, da se bodo pogovarjali z interesenti za bodoči najem hotela, vendar ne pred njegovo obnovo. LAZNIK ZAPUSTIL HOTEL V SLABEM STANJU Po tistem, koje Laznik prevzel hotel od Štormana brez običajne primopredaje, so se v javnosti začeli pojavljati oglasi Mirka Laznika s. p. in nič več Hotel Štorman Veniše. Očitno je Laznik poskrbel za vse podrobnosti, da bi tudi v javnosti ustvaril vtis kot Burgerjev najemnik. Burgerjeva pravita, da sta Laznika opozorila na njegovo protipravno početje, vendar se na ta opozorila ni odzval in je nadaljeval s spornim početjem, dokler ni pred mesecem dni kljub drugačnim dogovorom hotel preprosto zaprl. Burgerjevi so menda lahko samo gledali, kako je Mirko Laznik v nočnem manevru selil ves drobni inventar. Kot razlog je na vhodnih vratih v hotel še vedno navedeno renoviranje, ki ga bodo morali v resnici opraviti lastniki hotela in celotnega posestva. Kaj in kako se bo v prihodnje dogajalo z njihovo lastnino, je seveda slvar njihove odločitve, vsekakor, zatrjujeta Cvetka in Franc Burger, bodo znali živeti tudi brez Štormana in Laznika. V vsakem primeru so zaprta hotelska vrata sredi poletne sezone, ko naj bi ob domačih gostih hotelske Usluge začeli koristiti tudi Nemci, sramota, ki bo pustila določene posledice. Iz lokala, ki pričakuje goste, se ne odide na vse prej kot običajen način. In če tako neurejen in zanemarjen hotel zapustijo pregovorno najboljši gostinci v državi, ki so kljub vztrajnemu klicanju, na različne telefonske številke, ostali nemi za naša vprašanja, potem se tako gostinstvu kot celotnemu turizmu piše slaba prihodnost. Savinjčan Vrata hotela na Venišah je Mirko Laznik dobesedno čez noč sredi poletne sezone zaprl in zaprepadenim gostom pred vrati postregel s kratkim obvestilom, da potekajo v njem obnovitvena dela (foto: EMS) ZAMENJAVA V VODSTVU GORENJA Dosedanji predsednik uprave Gorenja Jože Stanič je simbolično predal ključ mag. Franju Bobincu, novemu predsedniku uprave Miren prehod in ambiciozni cilji 17. julija je vodstvo vGorenju prevzela nova uprava. Zamenjava ni povzročila pretresov, saj je bila namera dosedanjega predsednika uprave Jožeta Staniča, da mesto prepusti mlajšim kolegom, znana že od pomladi. Za sestavo nove uprave podjetja je nadzorni svet potrdil 45-letnega magistra ekonomije Franja Bobinca, ki je sedemnajst let opravljal številna najodgovornejša dela v Gorenju, Bobinac je k sodelovanju povabil dosedanja člana uprave mag. Draga Bahuna In Marijo Miheljak. Bahun bo tudi v novi upravi odgovoren za organizacijo in kadre inje obenem delavski direktor, medtem ko Miheljakova ponudbe zaradi bolezni ni sprejela. Za področje razvoja in kakovosti bo skrbel Franc Košec, ki je v Gorenju od leta 1971 delal na proizvodno tehničnem področju, komercialo in marketing pa bo vodil dr. Andrej Viz- jak. Za finance in ekonomiko poslovanja je v novi upravi odgovoren mag. Žiga Debeljak, ki prihaja iz poslovnega sistema Merkator. Jože Stanič zadovoljen inzzaupan-jem zapušča Gorenje novi upravi, katere člani so svoje strokovno znanje in izkušnje pridobivali doma in na tujem. Uprava si je že zastavila ambiciozen cilj preboja med prvih pet proizvajalcev bele tehnike v Evropi. VP ENGROTUŠ CELJE Brezplačne pleničke za dvojčke in trojčke Podjetje Engrotušje pred dnevi začelo izvajati še eno dobrodelno akcijo: 55 slovenskim družinam, v katerih so se pred kratkim rodili dvojčki ali trojčki, bodo brezplačno razdelili okrog 2.200 pleničk. Prva družina, kije darilni paket že prejela, je družina Ferec iz Šoštanja, v kateri imajo pet mesecev stara dvojčka, ostale izbrane družine pa bodo darilne pakete prejele do konca meseca avgusta. »Podjetje Engrotuš ima za sabo že kar nekaj dobrodelnih projektov, katerih izkupiček je bil namenjen otrokom. Za kakovostnejše preživljanje prostega časa otrok smo z različnimi akcijami v Logatcu, Trbovljah, Celju in na Reki na Hrvaškem uredili dotrajana otroška igrišča. Z vseslovensko akcijo Pet tolarjev smo štirim slovenskim bolnišnicam in Unicefu podarili sredstva za večjo zdravstveno oskrbo otrok. S podobnimi humanitarnimi akcijami, ki so postale del našega poslanstva, bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Tako že pripravljamo dolgoročno zasnovan vseslovenski dobrodelni projekt, ki bo naravnan odkrivanju ter razvoju otrokovih talentov in ga bomo pričeli izvajati konec letošnjega leta.« je ob tej priložnosti povedal Aleksander Svet-elšek, direktor podjetja Engrotuš. LP V_____________________________________________________ y 'era VELENJE Otok svežine v najsodobnejšem velenjskem supermarketu Era je prenovila in osvežila sedaj največji in najsodobnejši supermarket v Velenju, Tržnico na Kidričevi cesti. Trgovina, kije bila prva samopostrežna prodajalna v Velenju, je sedaj postala sodobna prodajalna, tehnološko in logistično prijaznejša do kupcev, za katere bodo zaposleni skrbeli vse dni v letu od 6. do 23. ure. Na tisoč kvadratnih metrih prodajnih površin je združena ponudba s kar 16.000 artikli. Na otoku svežine kupci najdejo bogat izbor rib, sveže pripravljenih solat, namazov, morskih specialitet, enolončnic, ocvrtih in pečenih jedi. Sveže izdelke pripravljajo štirje kuharji pod vodstvom kulinarika v sodobno opremljeni kuhinji. V objektu je poleg Erinega supermarketa še cvetličarna PUP Velenje in bistro. Pri adaptaciji, vredni 370 milijonov tolarjev, v Eri niso pozabili na parkirišča, saj je na razpolago sto parkirnih mest. Najsodobnejša prodajalna s kar 40 sodelavci, specialisti za posamezne blagovne skupine, naj bi po željah Erinega vodstva prinesla višjo kvaliteto sobivanja kupcev in prodajalcev v Velenju in okolici. Franci Kotnik GASILSKI VETERANI SE NE DAJO Prehodni pokal v trajno last Gasilci domačega prostovoljnega društva iz Mozirja so 26. julija organizirali že 12. tradicionalni memorial Viktorja Lukšeta. Na njem se vsako leto zbere cela vrsta veteranskih ženskih in moških desetin iz vse Slovenije. Tako je bilo tudi tokrat. Memoriala Viktorja Lukšeta v Mozirju se z veseljem udeležujejo tudi ženske veteranske desetine (foto: Benjamin Kanjir) Tradicionalno tekmovanje, sestavljeno iz vaje s hidrantom in vaje raznoternosti, je že dolga leta shajališče veteranskih desetin iz cele Slovenije. Tokrat je prišlo v Mozirje šest ženskih in sedemnajst moških ekip, ki so dostojno zastopale svoja društva. Tekmovanje v spomin Viktorju Luk-šetu, ki je svoje življenje do popolnosti zapisal prostovoljnemu gasilstvu, je priložnost za srečanje, ki ga ne želi nihče zamuditi. Ker je srečanje tekmovalnega značaja, mora im- eti tudi svoje zmagovalce, ki so poleg ostalih ekip, uspešno premagali tudi vročino sobotnega popoldneva. Med ženskami so postale zmagovalke članice ekipe Polje. Moški del tekmovanja pa je bil, kakor že več let zapored, zopet v znamenju veteranov iz Šinkovega Turna. Zaradi treh zaporednih zmag so prejeli v trajno last tudi prehodni pokal, ki ga podeljuje Občina Mozirje. Podelil ga je župan Ivan Suhoveršnik, ki je ob tem obljubil tudi denar za novega. Benjamin Kanjir NA NAZARSKI OBMOČNI ENOTI ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE PRIPRAVILI JAVNO OBRAVNAVO GOZDNOGOSPODARSKEGA NAČRTA ZA ENOTO NAZARJE Načrtovanje na temelju pozitivnih izkušenj Gozdnogospodarska enota Nazarje skoraj v celoti pokriva občino Mozirje, večji del občine Nazarje, deloma pa sega tudi na območje občine Ljubno. Z dokumentom se zagotavlja prilagajanje splošnih smernic konkretnim posebnostim ter naravnim in družbenim pogojem za gospodarjenje po posameznih gospodarskih enotah, kar je eden od predpogojev za sonaravno gospodarjenje z gozdovi. »Osnovni cilj gospodarjenja z gozdovi je vtrajnem ohranjanju in krepitvi vseh funkcij gozdov,« razlaga Tomaž Gerl, pomočnik vodje odseka za načrtovanje gospodarjenja z gozdovi. Po Gerlovem prepričanju je poznavanje preteklega gospodarjenja, načrtovanih in izvedenih ukrepov ter njihovih rezultatov, ki se izkazujejo skozi stanje gozdov, osnova, iz katere je moč pridobiti potrebne izkušnje za uspešnejše gospodarjenje in posledično še boljše gozdove v prihodnosti. »Sedanje stanje gozdov v nazorski gospodarski enoti kaže na razmeroma ugodne razvojne trende, pri čemer so se povprečne lesne zaloge dvignile karza dobrih 40%, prirastki pa za približno 25%. Izhajajoč iz tega dejstva seje ustrezno povečal tudi načrtovan najvišji možni posek za prihodnje desetletje, skladno z njim pa še načrtovana obnova gozdov. Po novi zakonodaji lastnik namreč ni dolžan izkoristiti načrtovanega poseka, saj stroka določi samo njegovo najvišjo možno količino. Analiza sečenj v preteklem desetletju kaže, da se v povprečju realizira nekoliko manj kot 90% načrtovanega najvišjega možnega poseka. Obseg umetne obnove je z novim načrtom precej skrčen, saj je v ospredje postavljena naravna obnova gozdov, karje ugodneje tako z vidika sonaravnega gospodarjenja kottudi zniževanja stroškov vlaganj vgozdove. Pri negi mlajših razvojnih faz poskuša načrt poiskati optimalen ter hkrati izvedljiv kompromis med željami in dejanskimi možnostmi. Obseg načrtovanega varstva pa seje v primerjavi s prejšnjim načrtom bistveno povečal, k čemer so največ pripomogle bridke izkušnje z naravnimi ujmami v pretek- lem desetletju,« pravi Gerl. Javna razprava, na katero so bili vabljeni predstavniki lastnikov gozdov, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, lokalnih skupnosti, Zavoda za varstvo narave ter vseh drugih organizacij, ki jih obravnavana tematika zadeva, se je dotaknila nekaterih splošnih vprašanj in tudi ožjih strokovnih področij. Med splošnimi so očitno pomembne subvencije lastnikom gozdov za opravljena gojitvena in negovalna dela v mlajših sestojih ter plače revirnih gozdarjev. Udeleženci so bili enotni, da bi ustrezen sistem subvencij za dela v gozdu skupaj z urejenim plačnim sistemom za delavce Zavoda za gozdove stimulirala lastnike gozdov in gozdarje h kakovostnejšemu delu ter boljšemu doseganju z načrti zastavljenih ciljev, kar bi posledično izboljšalo stanje gozdov. V razpravi o zahtevnejših strokovnih temah, so se razpravljavci osredotočili na zanesljivost obstoječih metod za ugotavljanje prirastka, različne poglede na umetno obnovo gozdov ter njen vpliv na razvoj gozdnih sestojev in vprašanje kriterijev oblikovanja predlogov za zavarovanje gozdov kot gozdnih rezervatov. Izpostavljena je bila potreba, da se pri oblikovanju novih gozdnih rezervatov doseže soglasje med lastniki in stroko, kakor tudi znotraj stroke, merila za zavarovanje pa naj bodo predvsem funkcije gozdov ter njihove izjemne značilnosti, pri čemer vprašanje lastništva ne bi smelo vplivati na odločitev. S posebno pozornostjo so se prisotni dotaknili tudi podatkovo nizki realizaciji negovalnih del v preteklem desetletju, ki je bistveno odstopala od načrtovane. Savinjčan Tomaž Gerl, pomočnik vodje odseka za načrtovanja gospodarjenja z gozdovi (foto: EMS) ZAPUŠČINO IGNACIJA ZAVOLOVŠKA ŽELIJO OHRANITI TUDI V OBLIKI KNJIŽNEGA ZAPISA Prevelik za lokalni miselni vzorec Rečičko turistično društvo je v času turistične prireditve Od lipe do prangerja poleg ostalega, s pomočjo dr. Marije Makarovič, pripravilo tudi narodopisno razstavo z naslovom Ignacijeva zbirka, s katero so želeli pred pozabo obvarovati veleposestnika in lesnega trgovca Ignacija Zavolovška iz Okonine. Na razstavi, ki so jo pripravili predvsem na podlagi rokopisnega gradiva, so odstrli zaveso življenja in dela zaslužnega moža iz Okonine od sredine 19. do sredine 20. stoletja. Vida Orlovič, predsednica rečiškega turističnega društva, in Anton Boršnak zbirata gradivo za knjižni zapis o bogati zapuščini Ignacija Zavolovška (foto: EMS) Razstavo so pripravili z željo, da bi ožja in širša javnost spoznala Zavo-lovškov gospodarski vzpon in zaton ter vsestranska prizadevanja tega nenavadno sposobnega in naprednega človeka in dobrotnika, ki je precejšen del premoženja razdal v dobrodelne namene. Ignacij Zavo-lovšek (1873-1950) je zapustil bogato dediščino, ki obsega več kot šest tisoč enot različnega nadvse dragocenega rokopisnega gradiva in knjig. Poleg osebnih dokumentov so ohranjeni delovodniki s poslovnimi pismi, dokumentacija o različnih društvih izpred prve svetovne vojne, gradivo Zavolovškovih romarskih poti, njegovi dnevniški zapiski za leto 1927 in 1948, plakati, letaki, knjige... Predsednica turističnega društva Vida Orlovič je prepričana, daje bil Zavolovšek enakovreden svetovnemu vzorcu razmišljanja, vendar prevelik za Okonino. Tudi danes bi ga verjetno obravnavali enako kot v času njegovega življenja, saj male sredine niso zmožne priznati veličine, raje jo grajajo. Po zaslugi Antona Boršnaka, kije pred leti prevzel in vzorno uredil arhiv, bo mogoče Zavolovškovo življenjsko zgodbo in njegovo dediščino zapustiti zanamcem tudi v knjižni obliki, za kar si prizadevajo člani rečičkega turističnega društva. Celotna zapuščina Ignacija Zavolovška pa naj v prihodnje obogatila prostore Tavčarjevega dvora na Rečici, ki naj bi bil celoviteobnovedeležen v prihodnjih letih. Savinjčan POZANIMALI SMO SE... Kje se sproščajo znani Zgornjesavinjčani? Glede na visoke temperature, ki nas spremljajo vtem poletju, bi lahko rekli, da verjetno v senci ob kozarcu hladne pijače. Kot smo se prepričali iz prve roke, bodo tudi poletje večinoma preživeli delavno. se zaradi svoje zaposlenosti zaveda, da je dopust že vsaka ura, ki jo lahko nameni sebi, se v takšnih trenutkih rada posveti sebi ter branju knjig. Precej drugačne počitnice bo letos preživel Rajko Pintar, ravnatelj Osnovne šole Ljubno ob Savinji. Ker je že izkušen popotnik, v Afriki pa še ni bil, se bo z družino letos podal v Tunizijo, saj ga poleg morja zanima še precej stvari, ki jih ponuja črna celina. Tako se bo z družino verjetno podal na safari in preizkusil svoj avanturistični duh, posvetil pa se bo tudi spoznavanju drugačnih kultur in ljudi. Tudi Marko Slapnik ne mara enoličnih počitnic in letošnji obisk otoka Paga, ki so ga obiskali že večkrat, je za nekaj časa tudi zadnji. Seveda se morju z družino ne bo odrekel, vendar že nekaj časa načrtuje malce drugačne počitnice. V bližnji prihodnosti se bodo podali na umirjen dopust v Francijo ali kakšen drug predel Evrope, kjer bodo spoznavali "domorodce", njihovo kulturo, mimogrede pa si ogledali še druge znamenitosti. Ker pa je Marko tudi velik ljubitelj planin, si proste vikende privošči za odkrivanje planinskih kotičkov. Pripravila Tatiana Golob Tako se vsem znana glasbenica Alya sploh ne nastavlja toplim bližnji plaži, saj za obisk Andaluzije, kamor bi se z veseljem podala, še ni časa. Delovne počitnice si je privoščila tudi Ivana Žvipelj, ki vodi sklad za Iju- sončnim žarkom, kot bi bilo pričakovati glede na njeno zelo delovno prvo polovico leta. Prav nasprotno, dela ima ogromno, zato kakšen planiran dopust ne pride v poštev. Vsi vikendi so napolnjeni s koncerti, kmalu pa se namerava zapreti v studio, kjer bo pripravljala svojo novo ploščo. No, upamo, da bo to studio s klimo, a, kot pravi sama, ji nič ni pretežko, saj ima svoje delo rada. Ker pa malo počitka še nikomur ni škodilo, si bo tudi Alya v avgustu poskušala vzeti prost vikend in ga preživeti na kakšni biteljske kulturne dejavnosti v Mozirju. Visokim temperaturam seje izognila z udeležbo na poletni literarni šoli, ki je potekala v hladni senci gozdov, ker pa povsem brez morja poleti ne gre, seje skupaj s sinovoma za vikend podala tudi v sence borov. Drugače pa se najrajši podaja na nenačrtovane, enodnevne izlete po Sloveniji. Nastope z vokalno skupino Pušeljc izkorišča za oglede slovenskih lepot. Ker pa SREČANJE ČLANOV ZŠAM SLOVENIJE NA ROGLI Šoferji in avtomehaniki zajeli sapo Šoferje in avtomehanike je na Rogli skupaj z ostalimi visokimi gosti obiskal tudi »zgornjesavinjski« minister Jakob Presečnik (foto: Jože Miklavc) V nedeljo je bilo na Rogli v organizaciji ZSAM Zreče dvanajsto tradicionalno srečanje voznikov in avtomehanikov Slovenije, ki so se ga udeležili člani omenjene organizacije iz vse Slovenije, zelo številčno tudi člani ZŠAM Zgornje Savinjske doline. Po slavnostni povorki so več kot tisoč udeležencem spregovorili predsednik Zveze ZŠAM Slovenije Igor Pipan, glavni urednik Prometnega vestnika Jože Miklavc in minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc. Srečanja so se udeležili tudi prometni minister Jakob Presečnik, poslanec državnega zbora Jože Košir in številni drugi ugledni posamezniki. Ob zanimivem kulturnem programu, ogledu viteških iger vseh slovenskih konjenic in v čudovitem vremenu so se člani ZŠAM Zgornje Savinjske doline prijetno razvedrili in se dogovorili za nove aktivnosti. Prva pomembnejša bo že v prvih šolskih dneh, ko bodo uniformirani člani varovali prometno tvegane točke na poti v šolo in domov. Jože Miklavc UTRIP ŽIBOVTOVE DOMAČIJE POPESTRILI Z RAZSTAVAMI Od čebelnjaka do medenjaka Na turistični kmetiji Žibovt so že od nekdaj doma čebele, ki jih je vzgajal že Žarkov ded. Žarko Poličnik pa se je z njimi srečal pred tridesetimi leti in jih vzljubil. A med ni edino, kar Poličnikovi dobijo od čebel. Pretekli vikend so številnim obiskovalcem ponudili izdelke iz medu pod naslovom Od čebelnjaka do medenjaka. Ob tej priložnosti so gostili tudi Aljo Kump Ankerst iz Kranja, ki je obiskovalcem poskušala približati poslikavo panjskih končnic, urin zibeli, ter Andreja in Miro Omejc iz Ljubljane, ki sta pokazala izdelavo marionet - lutk in zabavala otroke. Panjske končnice so v zgodovini slovenskega čebelarstva in celo v zgodovini naše ljudske duhovne kulture nepogrešljiva sestavina. Sto de- tlove lutke na vrvicah v rokah otrok oživijo in se gibljejo, kot le-ti želijo. Na dvorišču kmetije Žibovt so se radovedneži lahko pomudili tudi ob javnostjo se Ankerstova ukvarja že enajst let in v svoji paleti izdelkov premore kar osemdeset različnih motivov. Zakonca Omejc pa se z lutkarstvom ukvarjata že osmo leto. Svoje mojstrovine sta začela izdelovati v želji, da bi trg dobil kakovostno igračo, kar sta tudi uspela. Nji- žagi, ki jo je izdelal šestnajstletni domači mlajši sin Jure, srednješolec elektrotehnične šole v Ljubljani. Elektronika in elektrika sta mu hobi že od nekdaj, in takoje nastala miniatura domače žage z letnico 1887, ki ji je dodal še elektrarno. Pri številnih urah risanja načrtov in izde- Na dvorišču kmetije Žibovt so se obiskovalci pomudili ob žagi na elektromotor, ki jo je izdelal šestnajstletni sin Jure (foto: Ciril M. Sem) lave mu je bil v manjšo oporo oče, a levji delež je Jure postoril v letošnji zimi ob vikendih, ko se je mudil doma. Sedaj vse skupaj deluje na elektromotor, drugo leto pa bo poskušal žagi dodati še vodni pogon in izdelati mlin. Seveda v miniaturni obliki, vendar z vsemi vitalnimi deli, ki so potrebni za delovanje. To lom, ki potrebuje nekaj izboljšav, v načrtu pa ima še izdelavo različnih objektov iz domačega okolja. Naturistični kmetiji Klemenškovih so gostom poskušali prikazati izdelavo trte za vezanje plotov, ki jih v Logarski dolini še pogosto rabijo. Mojster tovrstnega dela je smrekove veje sprva očistil in jih nad pla- Prikaz izdelave trte za vezanje plotov na turistični kmetiji Klemenšek (foto: Daniel Klemenšek) pa ni njegov prvi niti zadnji izdelek, menom zmehčal, tako voljne pa Po dvorišču se namreč že prevaža pozneje tudi oblikoval, z lastnoročno izdelanim avtomobi- Marija Sukalo n. DNEVI TURIZMA NA SOLČAVSKEM STKALI PRIJATELJSTVO, KI NE POZNA MEJA Peš po mejah solčavske občine Meje so od nekdaj bile tisto, kar se je moralo vedno spoštovati. Prav zaradi njih so med sosedi v vasi včasih nastali prepiri, bile so se različne vojne med državami. Kakšne pa so občinske meje občine Solčava, bo ugotovil Anton Pavlič Čif, izurjeni planinec, ki si je izkušnje nabiral pri odpravi na Himalajo in Grenlandijo. Preteklo nedeljo seje namreč podal po 46 kilometrov dolgi občinski meji, po brezpotjih številnih vrhov Julijskih Alp. Vrnil se bo predvidoma čez teden dni, na sam občinski praznik. Na pot so ga pospremili župan občine Solčava Vojko Klemenšek in številni nastopajoči iz različnih krajev s te in one strani meje ter poskušali dokazati, da sta prijetno druženje in prijateljstvo tista ki ne poznata meja. Tako so se gledalcem v sončnem jutru predstavili domačini: rogista, trobentač Aleksander Ošep, cerkveni pevski zbor pod vodstvom Mirka Prelesnika, harmonikar Miha Prušnik in gostje, kvartet bratov Smrtnik iz Železne Kaple ter Gozdni mož iz Črne na Koroškem, V programu so gledalcem predstavili prijetne napeve z različno tematiko, medtem ko je Drago Miloševič v vlogi Gozdnega moža dodobra nasmejal občinstvo z različnimi prigodami in skrivnostim iz gozda... Ker pa se v izvedbo tako velike prireditve, kakršna je Dnevi turizma na Solčavskem, vključi ves kraj in okolica, so izžrebali nagrade: za najbolje urejene balkonske rože je pripadla Heleni Krivec iz Podolševe, za ročna dela enajstletnemu Matiji Vavdi za mlin na vodi, ki je pretekli vikend domoval v Savinji pred Zadružnikom, in za domače jedi najvišje ležeči kmetiji v Sloveniji, kmetiji Bukovnik. Marija Šukalo Ol O 'S >N © >© No, ja, zmaga vendarle ni bila edini cilj in motivacija udeležencev. Glede na družabni ton dogodka, ki so ga Savinjske novice organizirale v sklopu aktivnosti ob 35-letnici izhajanja, je bil njegov namen predvsem zabava in poživitev vsakdanjika v dopustniško počitniških poletnih dneh. Kljub temu so se igralci, ki jih je žreb porazdelil v zanimive ekipe, čisto zares potrudili, se energično odrivali ob mreži in požrtvovalno metali za žogo po mivki. Turnirja, ki gaje spretno vodil in povezoval Franjo Pu-kart, se je udeležilo 39 odbojkarjev in odbojkaric. O njegovi odmevnosti pa pričajo udeleženci izven doline, kjer je poleg Šalečanov in Korošca treba omeniti predstavnico Belgije, ki je poskrbela za mednarodno udeležbo na tekmovanju. Ko so se temperature že malo pomirile in so se odigrali še zadnji, odločilni seti, so tisti z največ odriva, pa tudi kančkom sreče, ob spodbudnem aplavzu prejeli posrečene nagrade. Najboljša tri dekleta, goreče Zmajčice v zasedbi Urša Slokan, Maja Fužlr in Nataša Leban, in trije najboljši fantje, hudi Ni hudga z Vinkom Založnikom, Alojzom Bendo in Dejanom Lovrecem, so si zaslužili temeljito masažo celega telesa v masažnem salonu Kampa Menina. Lakoto, kije nastala ob popoldanskem izgorevanju kalorij, so si drugouvrščeni tolažili z veliko pico na Ljubnem. Ta je pripadla visokoletečim Las-' tovkam: Nuši Krvina, Emi Janko in Vesni Petkovšek; prav tako drugi so bili David Kolenc, Peter Mandelc in Boštjan Žerovnik, ki so se poimenovali Gmajna. Prepotene majice so z novimi, ki so jih podarile Savinjske novice, zamenjale Pupike, pod tem imenom so se borile Vojka Podkrižnik, Gerda Geroelandt in Lea Zgonec. Preoblekli so se tudi moški in sicer Drinkersi: Franc Beričnik, David Skok in Igor Knez. Minil je še en prijeten dogodek v družbi Savinjskih novic. Dovolj posrečen in dobro sprejet, da je urednik Franci Kotnik napovedal, da bo postal tradicionalen. Vesna Petkovšek Moška zmagovalna ekipa Ni hudga so igrale zelo kar se je odrazilo v končni zmagi Na vročo zadnjo soboto v juliju so se zbrali z energijo in željo po akciji nabiti tekmovalci družabnega turnirja v odbojki na mivki. Igrišči športnega parka v Varpoljah sta neusmiljeno izžarevali toploto od intenzivnih sončnih žarkov pregrete mivke. Dišalo je po napornih bojih na mehkih tleh pod napetima mrežama. TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI S SAVINJSKIMI NOVICAMI Piše: Igor Pečnik BMW sedaj ponovno oživlja serijo 6. Na salonu v Frankfurtu bo predstavljena nova »šestica«, ki naj bi s svojim enkratnim dizajnom mamila mlado in staro. Predvsem tiste, ki imajo denar. Elegantne sprednje luči, po vzoru serije pet, so dobile še dodatek športnosti. Nizka bočna linija in zadek s spojlerjem. Lepo! Po velikosti se nova serija 6 uvršča med serijo 5 in serijo 7, po ceni pa se ravna po večjem bratu. Za začetek bo model 6 na voljo z osemvaljn-im motorjem z oznako 645 CSi. Dolžina: 4.820 mm, širina: 1.855 mm in višina: (le) 1.373 mm. PREDSTAVLJAMO VAM: NOVI BMW SERIJE 6 Lahek kot peresce, hiter kot vrag Kupeji so sanje skoraj vsakega voznika ne glede na spol. Lepota oblike, moči in atraktivnosti. Ter seveda cena. Bogastvo je otipljivo in hotelski portir bo z veseljem parkiral vaš avto, če gre za športni kupe. Kajpak za primemo napitnino. Tega se zavedajo tudi možje pri BMW-ju, katerim se toži po uspešnem modelu 850 in elegantnih modelih serije 6 z oznako CS. taja le še malo prostora. Postavljen na tehtnico naj bi novi BMW tehtal manj kot VW touran, torej manj kot 1.600 kg, kar je zavidanje vreden podatek. Osemvaljni agregat bo izs-tisnil 333 KM, kar bo dovolj za borih 5,6 sekunde do 100 km/h in 250 km končne (omejene) hitrosti. Za prenos moči bo na razpolago ročni šeststopenjski menjalnik ali SMG (ročice ob volanu) ali popolna avtomatika - step-tronic. Za aktivno vozno dinamiko bo skrbel popolnoma nov volanski mehanizem, Nova BMW-jeva »šestica« je vznemirljiva že na prvi pogled (foto: Usenet) poznan iz serije pet. Notranjost izvira iz serije 5, kar pomeni športnost in uporabnost. Torej komaj čakamo IM v Frankfurtu! BMW bo pri izdelavi uporabil veliko aluminija. Prednji del s podvozjem bo v celoti aluminjast, kar bo prispevalo k boljši vozni dinamiki. Kjer ne bo aluminija, bodo umetne mase in za jeklo os- Odgovor Ime in priimek naročnika Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Avgustovska nagradna akcija za naročnike Savinjskih novic _ „ H ___ ■ .... Pred "nami je še dobr^ polovica vročega poletja, 2ato smo za vas, dragi naročniki Savinjskih novic, pripravili privlačno nagradnoakcijo: v soboto, 30. avgusta 2003, bomo nipminejše med vqmHjopeljali na kopanje s kosilom v ^ Terme Snovik v Tuhinjski dolini"."Pogoj za sodelovanje v naatadhemi^^mdie^da^ pravilno odgovorite na za ^7 ftEftsTTsrrn iifcftTir.T.i! h /Vij MI r Odgovor rtapisite na kjjp^n m gaD^||M^^^ svojimi podatki pošljite na naslov: SavinTške-novjce, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, najkasneje do torka, 5. avgusta 2003. Rezultate žrebanja bomo objavili v prihodnji številki, ko vam bomo tudi zastavili novo nagradno vprašanje. Pohitite z odgovori - kdor prvi pride, se prvi kopa! ■M PORTRET SLIKARJA OR. ANTONA DOLENCA Darovale« zastonjskih vrednot Za ljudi s povsem preprostim vzorcem razmišljanja je dr. Anton Dolenc v resnici nenavaden človek. Nekdanji univerzitetni profesor in predstojnik Inštituta za patologijo ter pozneje, do upokojitve, predstojnik Inštituta za sodno medicino v Ljubljani, je seveda vse prej kot klasična podoba umetnika, kot ga pojmuje ljudska modrost. Njegova (za podeželjsko okolje še bolj izrazita) zunanja podoba je temu stereotipu sicer povsem istovetna, vendar so predsodki in predstave o smrti in mrtvih, s katerimi seje portretiranec srečeval službeno, mistično skrivnostne in zato odbijajoče. Dolenc zase pravi, da se trudi upodobiti ljudi, ki jim je bilo treba iz mrtvega telesa iztrgati skrivnost, zakaj so umrli. Verjetnoje prav absolutno vedenje o človekovi fizični minljivosti temeljno gonilo slikarja, da mu je sicer, in tudi v slikah, temeljno vodilo Človek. Skromnost, marljivost in kritičnost so pri njem vrednote, ki se v vsakodnevnem pehanju kar nekako izgubljajo, čeprav je Dolenc sveto prepričan, da bi se morali v Slovence vklesani osnovni vrednostni elementi živeti kot trajno poslanstvo, brez njih pa se bomo kot narod izgubili v vsezemeljskem vrvežu. Tako kot je sin podobarja in rezbarja in diplomirane babice iz Rečice ob Savinji prepričan, da mora nadgraditi poslanstvo staršev. Na lepši in bolj prijazno človeški način bi se v resnici težko poklonil spominu staršev, ki imata v njegovem hvaležnem vedenju in ustvarjanju nadnaravno nadaljevanje biti, ki se s fizično smrtjo nadaljuje v duhovnem življenju. Zato je, z razumljivimi besedami povedano, duša trajno neumrljiva in se vedno znova, tudi po zaslugi Dolenčevih slik, vrača v zaznavno podobo otipljivega. Nekje je zapisano, da se slikar, čopič in platno "mučijo" že od njegove mladosti. Iskriv in živahenje Dolenc pred tremi leti praznoval sedemdesetletnico, torej je potovanje od ene do druge postaje umetniškega križevega pota njegova usoda, tako kot ljubezen in dobrota, ki sta v njegovem primeru zastonjski dar. Milost božja torej, če sledimo akademski slikarki Tereziji Bastelj, ki je pospremila na pot Dolenčevo razstavo v gornjegrajski galeriji Štekl. "Dolenčevi motivi se končujejo v konicah ostrih robov, kot je življenje samo... Roke Dolenčevih upodobljencev so velike, ker darujejo ... Njegove slike so sporočilo pravih vrednot..." so osnovne misli Terezije Bastelj, s katerimi se je na povsem preprost in zato neuničljiv način poklonila pred oltarjem Dolenčevih velikih rok. Savinjčan Razstavo dr. Antona Dolenca v gornjegrajskem Steklu je pospremila na pot Terezija Bastelj (foto: EMS) V GORNJEM GRADU SE BODO MORALI ODLOflTIrAll ŽELIJO PRED KATEDRALO UREJEN PARK ALI GOZD Forma viva po gornjegrajsko V osrednjem parku pred katedralo, kjer je bil v zadnjih desetletjih osrednji prireditveni prostor, so po drugi svetovni vojni posadili drevesa, ki predvsem ob ostanku nekdanje graščine, kjer rastejo smreke, preraščajo v gozd. Kaj storiti, je bilo večkrat izpostavljeno vprašanje, na katerega Gornjegrajci vsaj doslej niso imeli poenotenih pogledov. Dejstvo je, da drevje vse bolj zastira pogled na katedralo in sploh si prostor pred cerkvijo in srednjeveškim obrambnim stolpom "Šteklom" zasluži dostojnejšo podobo, kot jo ponuja zadnja leta. Tajnik občine Gornji Grad Jože Poznič se zaveda, da bo takšna ali drugačna ureditev prostora povzročila odzive ljudi, ki so zadovoljni s sedanjo podobo parka. "Ne nazadnje bo ob domačih idejah treba prisluhniti tudi strokovnjakom, v tej fazi," razlaga Poznič, "pa razmišljamo, da bi v parku postavili nekakšno različico kostanje-viške forme vive, umeščeno v zgodovinske okvire nekdanjega Gornjega Gradu. Osrednji del naj bi predstavljal hrast, ki je do nedavnega rastel v Florjanu nad Gornjim Gradom in ki mu gozdarji pripisujejo častitljivo starost med 300 in 350 leti. Točno starost bodo poskušali določiti s posebno metodo, čeprav je tudi brez tega jasno, da drevo izvira iz časov, koje poteh krajih še pustošila kuga in Ljubljana še ni imela stalne tiskarne. Začetki njegove rasti segajo prav blizu obdobja, ko je na ljubljanski škofovski stolici sedel znameniti kn-ezoškof Tomaž Hren." Zgodovinska simbolika drevesa je brez slehernega dvoma velika, v Gornjem Gradu pa je vse bolj živa ideja, da bi ljudem, ki so v preteklosti s svojim delom trajno zaznamovali prostor in Med tistimi, ki podpirajo zamisel o gornjegrajski forma vivi sta tudi Jože in Lojze, ki sta z veseljem priskočila na pomoč pri prevozu ogromnih hlodov (foto: EMS) čas, v katerem so delovali, postavili doprsne spomenike. Prvi rezultati, trenutno še idejne podobe prostora pred katedralo, naj bi bili vidni prihodnje leto, ob praznovanju občinskega praznika. Savinjčan SNIČKE Samo slePci kupujejo s krvavimi rokami popisan bel list papirja za zgodovinski dokument. Savinjčan ■ ban, dar nebes Piše: Aleksander Videčnik Tak naslov je dala Lea Fatur svojemu članku v reviji Kmečka žena, letnik 1940. Seveda se danes lanu spominjajo le še starejši ljudje in pripovedujejo, kako veliko dela je zahtevala ta rastlina. Kaj je poudarek v navedenem članku, pa bomo v skrajšani obliki povedali. »Lan je tesno povezan z našo zgodovino in je izraz in dokaz naše prastare omike. Narod, ki si zna pridobivati iz lanu obleko, začimbo, zdravila, ne spada več med neomikane. Kakor dragoceni dar božji, žito, tako so verovali Sloveni tudi za lan, drugi dar božji, da jih je naučila ravnanja z njim poslanka iz samega neba. Lužiški Sloveni so častili v poganski dobi Pžipolnico, pri nas so ostale v spominu »bele žene«. Znale so ravnati najbolj umno z lanom, polivale so ga z nebeško roso v mesečnem svitu in ga varovale, kadar je zorel. Pridnim gospodinjam so bele žene vsejale lan, »zrihtale«, posušile, strle in spredle. Srečna, kije dobila tak dar. Žena, kije nosila srajco iz takega platna, je porodila brez bolečin; otrok zavit v plenice iz tega platna, ni obolel nikdar. Po lanu oziroma njegovih izdelkih so ocenili gospodinjo. Samo žene so sejale lan. In koje bil posejan, je vzela mati najmlajše dete, ga dvignila visoko vzrak in rekla: »Tako visoko naj zraste lan!« Nobeno delo ni bilo prej tako spoštovano kakor trenje in nobena delavka ni bila tako postrežena kakor terica. Skozi stoletja je lan dajal našim materam za domače zdravilo, predivo, platno, seme, olje, moko, sluz in opresnike. Nič skrbi, če je zbadalo koga v pljučih. Devali so mu obkladke lanenega olja in zaužil je večkrat na dan po žlico olja. Velja še dandanes! Lan hladi, meči in razganja. Za sušico, za krvavi kašelj, za vneta čreva, jetrne bolezni, kilo, jemlji vsak dan po tri žlice olja in maži si tudi trebuh in prsi z njim. Potolaži tudi grižo. Za opekline zmešaj 3 rumenjake in 3 žlice olja in namaži na platno. Tak obkladek vzame tudi bolnim jetrom vročino... Hude bolečine, če si se oparil, minejo hitro, če zmešaš malo živega apna z oljem in namažeš. Za vroče ture kuhaj laneno seme na olju in na mleku in devaj gorko. Rane zaceliš, zanohtnice in ognjetine pozdraviš, če zmešaš olje z rumenim voskom in navežeš. Za zapeko zmešaj 3 žlice lanenega olja z četrt litra kamiličnega oparka in vbrizgni v črevo. Za protin v rokah ali nogah zmešaj 3 žlice lanenega in žlico terpentinovega olja, namaži na krpo, ovij roko in natakni vrh tega široko kožnato rokavico. Zjutraj okoplji roko vtopli izkuhi otrobov. Ponavljal več večerov. Da ne dobiš ali se znebiš ozeblin,si namaži pozimi nogezmešanicotreh delov lanenega olja in enim delom petroleja. Kdor si ovije noge povrhu obutve v žakljevino, namočeno v laneno olje, hodi lahko brez škode po blatu in snegu. Prej, ko so bolj predelovali lan, na kmetih niso kupovali olja. Sveže laneno olje je okusno, rado PODIVJANI GRAŠČAK Tam pod mogočno Menino je pred stoletji stal mogočen grad. Graščakje bil hujši od zlodeja, so govorili tlačani. Ni dovolj, da je prisilil v nenehno tlako odrasle, tudi otroci so morali delati. Največkrat so pasli grajsko živino po obsežnih tratah nad Dreto. V Homu je živela uboga vdova s sedmimi otroki, in kadar so morali v grad, so milo jokali. Ko so bili spet poklicani na tlako, so tako tarnali, da jih je slišal škrat v Menini. Prišel je k vdovi in ji ponudil, da bo za hrano šel namesto otrok na delo. Pogostila gaje z ajdovimi žganci in kozjim mlekom. Komaj je pojedel, že seje pognal v grad. Škrat pa je znal čarati in se je pred graščaka postavil v podobi starega človeka. Ta pa ni maral starih ljudi, ker ne naredijo dovolj. Zavpil je: »Odženi ovce na pašo, ti spaka stara! Gorje, če zvečer v hlev ne privedeš vseh, izpulim ti brado!« Že v duhu je videl, kako bo mučil tega starca, saj ne bo obvladal tropa ovc. Toda zvečer so bile vse ovce na gradu. Graščak mu reče: »Čeprav si slaboten, si dobro opravil svoje delo. Jutri pa naj pride vdova iz Homa žet ajdo - povej ji to.« Škrat seje hitro znašel in rekel: požaltavi, če ni v pravi posodi. Pred šestdesetimi leti so belili marsikje še samo z lanenim oljem. Tirolci so pekli in cvrli na njem. Tam so vsako leto izžgali železne vrče, v katerih so hranili olje. Rekli so, da izgubi laneno olje tisto neprijetno, kise ga drži, če ga vliješ v vroče izžarjene posode. V nemških deželah so ga držali v svinčenih posodah in s tem so mu odpravili neprijeten okus. Olje razkraja svinec in prihajalo je do zastrupitev.« (Bomo nadaljevali.) »Danes zjutraj je bolna ležala v postelji, bom kar jaz namesto nje prišel na tlako.« Graščak se zareži: »Saj taka spaka, kot si ti, pač ne zna žeti, če pa že hočeš, pridi. Vedi, da ne bo milosti.« Zjutraj je bil škrat že pred drugimi v ajdi in žel, da so se vse žanjice čudile, kako to zmore. Da bi bil naslednjejutro pravočasno na deluje prespal kar v grajskem hlevu. Za večerjo si je privoščil mleko grajskih krav. Ob dnevu je bil že na njivi in je žel, da mu nihče ni bil kos. Celo graščakje bil zadovoljen z njegovim delom in mu zato kot najboljšemu žanjcu obljubi želvino. Škrat izzivalno vpraša. »Koliko mi boste dali, me zanima.« Graščak odvrne ošabno: »Koliko boš lahko nesel, slaboten, kot si?« Škrat pa je vrgel na rame ajdov stog in se napotil z gradu. Graščak veli izpustiti hudega bika za starcem. Podivjan bikje kar pihal, tako besen je bil. Divjal je za škratom in ga hotel napasti sredi sredi ajdovega strnišča. Toda ni bilo, kot je pričakoval graščak. Škratje z lahkoto premagal bika. Baje je to graščaka tako ujezilo, da je od jeze počil. Tlačani so bili njegove smrti veseli, škrata pa so vsi častili kot rešitelja. Igralci na Rečici so igrali leta 1954 igro Domen. Sliko nam je poslal Ciril Kunst, ki se spominja režiserjev in režiserk (učiteljev): Sramenova, Ivan Strašek, Rezika Bider in šepetalke Marice Petrin. Domače pripovedke ŽARKOV POMEŽIK Kako postati še boljši podjetnik Posel ni enostavna zadeva. Niti takrat ne, ko gre vse po načrtih. Borba za tržišče, iskanje tržnih niš in nenehno prilagajanje trgu zahteva poslovno in osebnostno zrelo osebo. Spoznati se na posel ni dovolj. Znanje o konkretnem delu ne odpira vrat na nova tržišča. Pri širitvi svoje mreže je pomemben dober odnos do ljudi. Ljudje so tisti, s katerimi se srečujemo dnevno in razpravljamo o svojem delovanju. Posel sam po sebi je mrtev. Piše: Tatjana Burger, finančna svetovalka Vsak človek ima ideje. Ogromno faktorjev je potrebno analizirati, da idejo lahko vpnemo v realen svet in da zaživi. Uspešni ljudje si pred realizacijo predstavljajo prostor podjetja zaposlene, medsebojne komunikacije, razširitev... Potrebna je vizija strdno postavljenimi cilji in hitro prilagajanjem trenutnim situacijam na tržišču. Življenje je pestro in vsakdan drugačno. Sekundne spremembe botrujejo svetu. Človek mora imeti za takšen tempo poleg znanja, pogum in močno zaupanje vase. Naslednji segment, ki odloča odolgoročni poslovni uspešnosti, je vrednotenje samega sebe. Ljudje imamo znanje in ideje termnogo materialno otipljivih karakteristik, ki nam ponujajo velike možnosti za uspeh. Vendar? Ne znamo si postaviti cene. Nekateri se prodajajo za pest suhih sliv. To jih ne deia bogate. Zastonjkarsko delo ob ogromnem znanju je podobno beraču, ki prosi za vsakdanji kruh. Veliko porabljenega časa za nič denaija. Vemo, koliko smo vredni, in to jasno in glasno povemo. Na drugi strani mize nam nekdo ravno tako jasno in glasno pove, da so njegovi kriteriji vrednotenja nižji. Kaj zdaj? Se odmakniti, pozabiti na posel ali vztrajati pri svojem? Tu nastopi odločilni faktor uspeha. Sposobnost pogajanja. Nikoli ne pustite, da zapadete v podrejeni položaj. Pripravljeni morate biti na takšne situacije, da boste lahko hitro in mirno našli pravo rešitev, pa če bo na prvi pogled videti še tako zapletena. V današnjem poslovnem svetu, v katerem vlada neizprosna konkurenca, mora biti človek na vsakem koraku pripravljen na zvijače. Kdojetega zmožen? Kot sem že zapisala, samozavestna oseba, ki zaupa vase. Še nekaj je izredno pomembno. Vzpostaviti zdravo, motivirano in napredujoče delovno okolje. Ljudje odločajo o poslu. Medsebojni pretoki informacij, pomoč in spodbuda delovne skupine, racionalizira čas izvajanja nalog in posledično, kar je najpomembnejše za vsako podjetje, zmanjšuje stroške in povečuje dobiček. V današnjem času stroka ni več konkurenčna prednost. Zgoraj naštete človeške lastnosti so rez-ervni potenciali, ki bodo nosilke sprememb v delovnih okoljih. Vodjo, ki se bo zavedal novega načina poslovanja in ki bo odlično strokovno podkovan, lahko označimoza ZMAGOVALCA tretjega tisočletja. Slušatelji, ki so se odločili za PROGRAM POSLOVNE IN OSEBNE ODLIČNOSTI ® (Human resources management) in po njem spoznali principe njegovega delovanja, so vvsakodnevno delo vnesli vsa učinkovita orodja novih znanj. Druženje in delo s sodelavci je postalo bolj učinkovito, zanimivo in manj utrujajoče. Zaradi kvalitete in hitrejšega medsebojnega dogovarjanja se je povečal dohodek podjetja. To pa je tudi končni rezultat, za katerim strmi vsak poslovnež. PRIZADEVANJA MLADIH SOLČAVANOV Zaljubljeni v Solčavo Mladi v Solčavi imajo svoj kraj radi in se mu ne bodo tako zlahka odrekli. Kot pravi Boštjan Lokan, študent navtike na Visoki šoli za pomorstvo v Portorožu in eden izmed predstavnikov Lokalnega odbora KZSŠ v Solčavi, se imajo v svojem kraju prav lepo: »Ravno prav smo odmaknjeni od vsega vrveža, ravno pravo število nas je, tako, da smo se vedno razumeli med seboj, vedno smo bili tesno povezani.« Boštjan je prepričan, da so mladi v Solčavi ponosni na svoj kraj, marsikdo bi z veseljem tudi svoje odraslo življenje preživel v domačem kraju, če se bo le našla služba v bližini. Čeprav jim sedaj študij ali služba vzameta veliko časa in je prijateljskih srečanj žal vedno manj, pa za zabavo še vedno poskrbijo. Vsako leto so pomemben del Vinarske, tradicionalne prireditve, ki v pustnem času v Solčavi poteka že preko štirideset let, letošnjo zimo pa so prvič pripravili novo prireditev, za katero upajo, da se bo "prijela". Imenuje se Sulzbach Jam (Suizbach je staro ime za Solčavo), na njej pa se lahko predstavijo najrazličnejši glasbeni talenti. V Solčavi organizirajo tudi koncerte znanih glasbenih skupin kot so Big foot mama, Zmelkoow in The Drinkers, prejšnji petek pa je tam v okviru Solčavskih dni igrala skupina Zaklonišče prepeva. Ker nimajo primernega prostora, v naselju pa je hrup preveč moteč, bodo takšni koncerti, sicer skoraj edinstveni v naši dolini, žal tudi v Solčavi le še eden izmed neuspešnih poskusov mladih, da bi se tudi zanje kaj več dogajalo. Tatiana Golob OBČINA LJUBNO IN ORGANIZACIJSKI ODBOR PRIREJATA 43. TRADICIONALNI FLOSARSKI BAL, KI BO OD NEDELJE 27.7.2003 DO NEDELJE 3.8.2003 Petek 1.8.2003 ob 16. uri Turnir v odbojki na mivki v Šport centru Jakop ob 19. uri Praznovanje občinskega praznika, podelitev občinskih priznanj in veseloigra: "Tut v žagi je lahk veselo" - Kulturno društvo Ljubno ob 21. uri Žagarski večer z domačimi godci in pevci pred kulturno dvorano - Društvo Komen Sobota 2.8.2003 ob 10. uri Tekmovanje v smučarskih skokih - dečki do 14 let za pokal Flosarja ob 15. uri Teniški turnir-finale Šport center Jakop ob 20. uri Nastop folklorne skupine "GRIFON" iz Šempetra -v Vrbju ob 21. uri Flosarsko- žagarski večer: HAPPY BAND ob 24. uri Veličasten ognjemet Nedelja 3.8.2003 ob 10. uri Finale v odbojki za pokal flosarja pri Šport center Jakop ob 15. uri Tradicionalna povorka s prikazom starih običajev skozi kraj Udiranje flosa, vožnja po Savinji, Flosarski krst ob 18. uri Flosarsko-žagarski večer z ansamblom Franca Miheliča Veselimo se druženja z vami, vljudno vabljeni! N A Z A R J E OBČINA NAZARJE Komisija za odlikovanja in priznanja objavlja JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ ZA LETO 2003 ČASTNI OBČAN OBČINE NAZARJE Za častne občane se proglasi posameznike, ki so izjemno zaslužni za napredek in razvojna enem ali več področjih, kotso: gospodarstvo, znanost, umetnost, kultura, šport, humanitarna dejavnost ali druga dejavnost, ki ima trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine. ZLATI GRB OBČINE NAZARJE Se podeli posameznikom, društvom ali ustanovi za življenjsko delo in izjemne rezultate na katerem koli področju. GRB OBČINE NAZARJE Se podeljuje posameznikom, gospodarskim in drugim organizacijam, društvom ali ustanovam, lahko pa tudi tujim državljanom za vidne rezultate na področju organizacije, delovanja, obstoja in razvoja posamezne dejavnosti, ki interesno združuje občane, ali so kakorkoli zaslužni za razvoj in krepitev ugleda občine. Pobude za podelitev priznanj in nagrad se zbirajo na podlagi predlogov strokovnih ustanov, zavodov, društev, organizacij in ostalih fizičnih in pravnih oseb. Predlagatelj sebe ne more predlagati. Predlogi za priznanja morajo vsebovati: ime in priimek, rojstne podatke in bivališče predlaganega dobitnika, obrazložitev predloga, ime in priimek oziroma naziv predlagatelja Priznanja bodo podeljena ob občinskem prazniku. Predloge pošljite najkasneje do 15. avgusta 2003 na naslov: Občina Nazarje, Komisija za odlikovanja, priznanja in nagrade, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Videz pogosto vara. Tokrat ne. Pri Mazdi smo zasnovali novo Mazdo2 - avto, ki vam pomaga v vseh trenutkih vašega dinamičnega življenja. Nova Mazda2 na izjemen način združuje sodobne motorje in priročno oblikovanje z vrhunsko vozno dinamiko. In čeprav drži, da prava velikost prihaja od znotraj, je velikost nove Mazde2 opazna že na daleč. © mazaa www.as-velenje.com AS Avtomobili Skornšek d.o.o. Cesta Simona Blatnika 20, 3320 Velenje, Tel.: 03 891 90 77, Fax: 03 891 90 78 www.as-velenje.com, info@as-velenje.com Prava velikost prihaja od znotraj. PRI ATLARISTOVIH V ROVTU POD MENINO SKRBIJO ZA SONARAVNO KMETOVANJE, KI ZDRUŽUJE UUDIV ODROČNEM HRIBOVSKEM ZASELKU Klasičen način žetve ima druženje ljudi, ki jim je jasno, daje seveda svoj čar in tudi njihova prihodnost odvisna pred-pomanjkljivosti, saj prihaja sem od medsebojne pomoči, do precejšnjih izgub pridel- Savinjčan Štrukelj odločil, da bodo letos zrelo pšenico preprosto obrali na roke. Približno dvesto kilogramov zlatega klasja se bo v Brnčunovem mlinu spremenilo v moko in ni jih malo, ki bi z užitkom poskusili kruh iz domače krušne peči. Nekoliko nenavadna Srečo Štrukelj, ki prevzema vajeti Preteklo leto so pri Atlaristovih žetev omogoča mnogo na Atlaristovi kmetiji, je podedoval poskusno posejali njivo pire in jo boljši izkoristek, saj je depo očetu številne ročne spretnosti, skupaj s sosedi poželi s srpi in ko- jansko škoda, da bi kruh saj med drugim popravlja ure v sami. Njihovim prednikom je bil tak- ležal natieh. Če bo dovolj in- cerkvenih zvonikih, po njegovi zas- šen način žetve povsem običajno teresa, bodo iz slame nare- lugi pa se je ponovno zasukalo opravilo, danes pa tudi mladi Ro- diii škop za pokrivanje mlinsko kolo Brnčunovega mlina in tovci komaj še vedo, kako izgleda streh, največja vrednost ce- zmleio doma pridelano pšenico, orodje žanjic. lotnega početja pa je PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE Z milijonom litrov vode proti suši Letošnja suša je najbolj prizadela kmete, ki čutijo pomanjkanje vode na vsakem koraku. Posušene poljščine in krma jih silijo, da vozijo živino v klavnice na odkup in s strahom pričakujejo, kaj jih lahko še doleti. Vsaj delno pa njihovo škodo omejujejo gasilci. Njihove naloge namreč ne sežejo zgolj na področje gašenja požarov in nudenja pomoči ob raznih nesrečah. Življenja brez njih si v sušnih časih ne bi mogla zamisliti skoraj nobena višje ležeča kmetija in gospodinjstvo. S polnimi cisternami čiste vode namreč omogočajo vsaj kolikor toliko normalno življenje. S prevozi pitne vode v rezervoarje zmanjšujejo škodo ob nastalih razmerah. Letošnje leto bo, kar se tiče prevozov pitne vode, za mozirsko prostovoljno gasilsko društvo, leto rekordno. V juniju so namreč opravili 85, med prvim in 27. julijem pa celo 91 prevozov. Če to pomnožimo s 5000, kolikor litrov lahko pripeljejo v eni vožnji, lahko vsakdo ugotovi, da se vztrajno približujejo milijonu litrov. Gasilska cisterna opravi po potrebi dnevno od pet do deset voženj. Največ vozijo na območje Brezja, Lepe Njive, na Gneč, Dobrovlje in v Šmihel, vozili pa so že tudi na Ljubno ob Savinji. Za uporabnike stane ena cisterna 5000 tolarjev. Posamezniku prepeljejo tudi po deset in več cistern, kar pa ni več zanemarljiv strošek, in to kljub dejstvu, da je vsaka četrta zastonj. Gasilci zato prenašajo želje uporabnikov na občinski nivo z upanjem, da bo občinski proračun zmogel kakšentolartudivte namene. Benjamin Kanjir Zaradi suše so na nekatere višje ležeče kmetije in gospodinjstva pitno vodo morali dovažati gasilci s cisternami (foto: B. Kanjir) EVA RIBEŽL MED DVANAJSTIMI NAJBOLJŠIMI Dokazala sem si, kaj zmorem Zaupanje vase, kanček sreče ter dobre delovne navade skozi dijaška leta so recept za zmagovalen rezultat na letošnji maturi. Vsaj za Evo Ribežl iz Pustega Polja, ki se je letos uvrstila med dvanajsterico slovenskih dijakov z zbranimi 34 možnimi točkami na maturi. Eva Ribežl (foto: Ciril M. Sem) Eva je tudi dijakinja, ki mature ni opravljala le iz petih predmetov, ampak še iz šestega, dodatnega, s katerim je poleg gimnazije uspešno zaključila tudi srednjo glasbeno šolo. A to še vedno ni vse. Eva je tudi ena izmed, po podatkih Ministrstva za šolslvo, vedno redkejših dijakov in dijakinj, ki se še odločijo za opravljanje maturitetnih izpitov iz fizike ter kemije, prav tako pa tudi ena izmed, po opozorilu taistega ministrstva, zaskrbljujoče majhnega števila bodočih študentov istih predmetov, - Kljub temu, da si verjetno vedela, da se boš na maturi dobro izkazala, pa najbrž takšnega uspeha nisi pričakovala... Resje, takšnega rezultata kljub dobremu znanju nisem pričakovala, saj je veliko odvisno tudi od sreče, ne le od znanja. Zato sem bila ob razglasitvi še toliko bolj vesela, saj sem predvsem sebi dokazala, kaj zmorem. Po vsej verjetnosti je veliko pomenilo tudi to, da nisem bila pod nobenim pritiskom, saj na fakulteti, kamor sem se vpisala, ni omejitve vpisa. Vsi sošolci, ki so imeli pri vpisih omejitve, so bili pod mnogo večjim pritiskom, svoje pa je naredil tudi strah. Nasprotno, pa sem jaz bila povsem neobremenjena, vedela sem, da imam dovolj znanja, da maturo opravim uspešno, kaj več pa niti nisem potrebovala. - Ena izmed sodobnih bolezni naše dobe je prevelik stres, ki "zlomi" marsikaterega dijaka. Kako si čas, preživet v srednji šoli, doživljala ti? Mislim, daje stvar preprosta; če pouku vseskozi slediš ter redno delaš, karti učitelji naročijo, ne bi smelo biti kakšnih večjih šokov. Vsaj jaz nisem nikoli imela občutka, da nas preveč priganjajo. Seveda pa je stvar povsem drugačna, če delo vedno prelagaš na poznejši čas. Verjamem, da takrat pride tudi do kakšnih hudih stisk. Jaz sem se imela ta štiri leta prav lepo. - Torej nisi vsega prostega časa preživela ob knjigah? Ne, ne, saj tudi če bi hotela, ne bi mogla. Obiskovala sem še glasbeno šolo, v internatu sem sodelovala pri nekem bendu, s sošolci smo pogosto pripravljali predstave... Skratka veliko je bilo še dodatnih, zabavnih dejavnosti, ki te precej sprostijo. Resje, da sem v prvih dveh letnikih precej več delala, nikoli pa se nisem pehala za ocenami, saj prevelike tekmovalnosti ne maram. - Lahko poveš, kaj si poleg dobrega znanja še pridobila v srednji šoli? Gimnazija ti vsekakor nudi dobro splošno razgledanost, hkrati pa si pridobiš več samozavesti. Začneš se gibati v krogih, za katere veš, da te bodo tudi pri študiju spremljali, ti koristili. Nekako najdeš samega sebe, ali pa vsaj spoznaš, kaj je tisto, kar te bo zagotovo na nek način še spremljalo skozi življenje. - Imaš že izdelan načrt, kaj želiš v življenju početj? Še ne. Vem, da želim delati na kakšnem inštitutu, zanimajo me nova odkritja, poti v neznano. A kaj me dejansko čaka, bom videla kasneje. Že do sedaj so se moje želje zelo spremenile. V osnovni šoli sem bila prepričana, da bom študirala jezike ali književnost, nato se je povsem zasukalo. Mogoče so na to vplivali dobri profesorji, pogoste ekskurzije...Vsekakortako spoznaš povsem drugačna, prej nepoznana področja. Tatiana Golob TEKMOVANJE ZA POKAL STON Šaljive igre naj zbližajo kraje Člani Lovske družine Rečica ob Savinji so tretjo nedeljo v juliju pripravili tradicionalno družabno srečanje s tekmovanjem in zabavo pri lovski koči na Stonu. Rečiški lovci poskušajo na Ston privabiti vse ljubitelje narave, živali in gora, šaljive igre pa naj bi zbližale kraje in spletle prijateljske vezi. Po mnenju Vlada Repenška, predsednika LD Rečica, je tolikšni obisk dejstvo, da srečanje prerašča v športno druženje ljubiteljev narave. V troboju za pokal Ston je letos tekmovalo 6 ekip: Šmihel, Veseljaki - Stipič, Pekel, GD Rečica, Stare Stane in Pobrežje. Pestro in napeto je bilo pri vlečenju vrvi, kjer je zmagala ekipa Veseljaki - Stipič, za njimi so se uvrstili GD Rečica, tretje mesto pa je osvojila ekipa Starih Stanov. V malem nogometu so po naporni in izenačeni igri prvaki postali nogometaši Starih Stanov pred Gasilskim društvom Rečica in Veseljaki - Stipič. V streljanju z zračno puško je zmagala ekipa rečiških gasilcev, sledili so ji Šmiheičani na drugem in Pobrežani na tretjem mestu. Pokal Ston je letos pripadel domačinom, GD Rečica, na drugo mesto so se uvrstili Šmiheičani, tretje mesto pa je zasedla ekipa Veseljaki - Stipič. V tekmovanju z zračno puško med posamezniki si je prvo mesto in odojka pristreljal Janko Šimenc. Marija Šukalo Na Stonu so se tekmovalci med drugim pomerili v vlečenju vrvi (foto: Marija Sukalo) 3. MEMORIAL IPAVEC - GREGORC prehodni pokal V spomin na svoja člana Darka Ipavca in Slavka Gregorca so solčavski športniki pretekli vikend pripravili dvodnevni turnir v malem nogometu, ki se ga je udeležilo 11 ekip iz naše doline pa tudi širše. Najboljši dve moštvi iz vsake skupine sta se uvrstili v četrtfinale, v katerem je ponovno odločal žreb. V prvi polfinalni tekmi sta se za okroglim usnjem podila Športno društvo Raduha Luče in Zavarovalnica Triglav, kjer so Lučani ob rezultatu 1:2 morali priznati premoč zavarovalničarjev. Razigrani Razborčani pa so gladko z visokim izidom 5:0 preigrali Bell de jure iz Šmartnega ob Paki. O tretjem mestu, za katero so nogometno znanje, spretnost ter hitrost pokazali Šmarčani in Lučani, so odločali prosti streli, kjer so se kot natančnejši izkazali nogometaši Bell de jurja in mrežo Raduhe zatresli kar dvakrat, medtem ko so slednji uspeli prelisičiti nasprotnikovega vratarja le z enim strelom. Razborčani so tako s kakovostno igro uspeli osvojiti prvo mesto in pokal ter zadržati tudi prehodni pokal iz preteklega leta, medtem ko sta Zavarovalnica Triglav na drugem in Bell de jure iz Šmartnega na tretjem mestu prejela pokale, četrtouvrščena ekipa Športno društvo Raduha Luče pa seje morala zadovoljiti s tolažilno nagrado - zabojem piva. Marija Sukalo KK Nazorje s treningi že od začetka avgusta KK Nazarje obvešča vse mlade košarkarje, ki trenirajo v selekcijah mlajših in starejših pionirjev, kadetov in mladincev, da bomo to tekmovalno sezono začeli s treningi že 4. avgusta v športni dvorani v Nazarjah. V mesecu avgustu bodo treningi vsak dan, in sicer: -15.30-17.00 mlajši in starejši pionirji (osnovnošolci) -17.00-19.00 kadeti in mladinci (srednješolci) Ob tej priložnosti vabimo tudi vse mlade športnike iz naše doline, ki še obiskujejo osnovno šolo in bi radi postali košarkarji, da se nam priključijo na enem izmed treningov. Vodja nižjih selekcij KK Nazarje Primož Jelšnik MOZIRSKI SKAVTI Z nahrbtniki po Notranjski Če bi jim s prstom sledili po zemljevidu, bi ugotovili, da so v petih dneh prepotovali kar lep del naše dežele. Klan netopirjev, ki ga tvorijo srednješolci in študenti (tja do 21 let) so skupaj s svojima skavtskima voditeljema spoznali, da se Notranjska odlikuje tako po lepi naravi kot tudi po prijaznih in gostoljubnih ljudeh. Pot so pričeli ob vznožju Snežnika, kjer so tudi prvič prespali oziroma po izmenah prebedeli noč, saj so stražili zastave: državno, občinsko in seveda skavtsko. Ker pa je to tudi območje velike trojice, volka, risa in medveda, seveda ni manjkalo strašenj v stilu »Te bo medved pojedel...« Na poti v Cerknico so si ogledali Križno jamo, si vzeli čas za občudovanje Malega mostu v Rakovem Škocjanu, v Pokojišču pa spali pod milim nebom... Ugotovili so, da so v Borovnici izredno gostoljubni ljudje, ki so pripravljeni spremeniti svoje načrte in delovnik, da te lahko pogostijo in ponudijo prenočišče. Ta kraj seje Mozirski skavti so naporno pot, ki jih je obogatila z mnogimi spoznanji, začeli ob vznožju Snežnika, kjer so prvič prespali (foto: Sandi Koren) večini najbolj vtisnil v spomin, saj hojenih kilometrov, temveč pred-še nikjer niso doživeli, da bi ljudje, vsem skupnost, ki se še bolj inten-ki vidijo, da si utrujen, za tabo z av-tomobilom vozili domač malinovec, vse zgolj zato, da bi ti olajšali pot. Poleg tega pa so tu slišali tudi za Hotel Mu. Kaj drugega, kot izraz za hlev... Namen potovalnih taborov ni zgolj pot in čim večje število pre- zivno gradi na takšnih taborih. Skavti skupaj hodijo, jejo, iščejo vodo, prostore za prenočišče... Takšna pot, kije nemalokrat naporna za noge in rame, ki nosijo po 15 kilogramov težke nahrbtnike, pa je hkrati tudi najboljši način za spoznavanje ki hodi ob tudi sa-Vteh dneh pa je na podobnem taboru tudi skupina mlajših skavtov, noviciata, ki se potepa po najlepših kotičkih naše doline. Barbara Fužir ZAHVALA Potočnikovi iz Šmihela se zahvaljujejo vsem krajanom in gasilcem, ki so s pravočasno in učinkovito intervencijo preprečili širjenje in s tem še večjo škodo ob požaru, ki je v njihovem gozdu vzplamtel 17. julija. KINO NAZARJE Sobota, 2.8. ob 20.00 in nedelja, 3.8. ob 17.00: PREHITRI IN PREDRZNI - akcijski Režija: John Singleton Igrajo: Paul Walker, Tyrese Gibson, Eva Mendes, Cole Hauser, Devon Aoki PREHITRI IN PREDRZNI FBI v Miamiju si beli glavo s Carterjem Veronom, poslovnežem, ki svoje uvozno-iz-vozno podjetje uporablja kot krinko za mednarodni kartel, ki z njegovo pomočjo pere denar. Že več kot leto dni ga strogo nadzorujejo, vendar mu ne morejo do živega. Odkrili so le, daje najverjetneje povezan z nezakonitimi cestnimi dirkami. Zato na pomoč pokličejo 0'Connerja. Pomaga mu nekdanji sošolec in nekdanji zapornik Roman Pearce. ŠTUDENTJE IN DIJAKI POZOR! Obveščamo vas, da bomo v šolskem letu 2003/2004, v času šolskega pouka, vsak dan opravljali prevoz dijakov in študentov v Ljubljano in nazaj. Prevoze bomo začeli opravljati s 1.9.2003. Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko 03/8384160 in 03/5844414 ali mobitel 031/370279. Zgornji Zavratnik, d.o.o., Raduha 49a, Luče želite v Savinjskih novicah fgpfviti reklamna obvestila, gaffWilali».čestitke lahko pokličete kotnik na tel. 03 839 07 90 posredujte na elektronski naslov trzenje@savinjske.com. [üMtoBD liflzMjč igfmjraLto&ii. ML VUUDNO^BUJENI^jA-IiKMOVANJE V'RRESKAKOVANJU.OVIR: OVENI JE V PRESKAKl . avgusta, do nedelje, 3. avgusta, 2003 na Rctnču Venise ust 20 3, ob 8. uri k R . Sobota. Kat Al KatA^fllOcm) Nedelja, 3. avgust 2003, ob 10. i " 20cm) KatA2(110cm) Mb (Tekma na čas) KatS (I40cm) POKAL ČLANI tekma Ride & jtive Kat L (120 cm) POKAL MLADINCI Kat L (120cm), ISTI PARKUR ZA OSTALE Za pijačo in jedačo bo poskrbljeno. Pridite, zanimivo bo! IUT8KO GSM: 041 698 424 Konjeniški klub Buteko Spodnje Kraše 27 3331 NAZARJE S* %» ČRNA KRONIKA • NESREČA MOTORISTA Ljubno ob Savinji: V noči na 20. julij okoli 2. ure se je v prometni nesreči huje poškodoval B.Z., 18-letni voznik neregistriranega kolesa z motorjem. Med vožnjo po makadamski lokalni cesti iz smeri Tera proti Ljubnem ob Savinji je padel, nato pa zdrsnil izven vozišča in trčil v betonski steber ograje. Materialna škoda znaša okoli 20.000 tolarjev. • PO RADIO KAR V GOSTILNO Radmirje: 23. julija v času med tretjo in pol šesto uro zjutraj je neznani storilec vlomil v gostinski lokal Četara v Okonini, od koder je odnesel dve glasbeni komponenti in daljinski upravljalec. B.V. je oškodovan za okoli 30.000 tolarjev. • VLOM V VIDEOTEKO Nazarje: V noči na 23.julijje bilo vlomljeno v prostore videoteke Tragal v Nazarjah. Lastnica pogreša za okoli 70.000 tolarjev različnih cigaret, filmov in baterijskih vložkov. • KOLESA SO DOBILA NOGE Moziije: Vlomilec je 24. julija preko dneva iz kletnih prostorov večstanovanjske hiše v Mozirju ukradel dve gorski kolesi znamke Scott. Lastnika T.R. in V.L. sta oškodovana za okoli 180.000 tolarjev. Istega dne je bilo v popoldanskem času Izpred Petrolovega bencinskega servisa v Mozirju ukradeno moško športno gorsko kolo znamke Scott, vredno okoli 50.000 tolarjev. ’ ZAŽELENA VIDEOTEKA Nazarje: Neznani storilec je v noči na 25. julij vlomil v prostore videoteke Tragal v Nazarjah in iz notranjosti ukradel televizijski sprejemnik, računalnik in 54 video kaset, vse skupaj vredno okoli 100.000 tolarjev. • NESREČA POD MENINO Gornji Grad: Na makadamski cesti Menina-Bočna seje 25.julija popoldan zgodila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila je trčil v voznika tovornega avtomobila in se pri tem lažje telesno poškodoval, • TATVINA PNEVMATIK Rečica ob Savinji: Odgovorna oseba podjetja ZKZ Mozirje je 26. julija ugotovila, da je bilo v zadnjih dveh dnevih vlomljeno v njihovo odprto skladišče v Sp. Rečici. Neznani kradljivec je odpeljal pet novih pnevmatik. • FOTOAPARAT JE KAR OBDRŽAL Rečica ob Savinji: 26. julija je državljanka Nizozemske, ki je trenutno na oddihu v kampu Menina Varpolje, policistom prijavila tatvino digitalnega fotoaparata. Na slednjem je družba Nizozemcev, Nemcev in domačinov prejšnjo noč pregledovala fotografije, aparat pa je ostal v žepu enega izmed njih. Vrednost ukradenega je okoli 50.000 tolarjev. • OB ČELADI Mozirje: V noči na 27. julij sta se prijateljici iz Šmartnega ob Paki s skuterjem pripeljali vMozirje. Odšli sta na pijačo vbar GrabenčekvGrab-nerjevo hišo, ob vrnitvi pa sta ugotovili, da sta ostali brez čelad, ki sta ju odložili na motorno kolo. • TATOVI NEPRESTANO NA PREŽI Logarska dolina: Oškodovanca iz Trebnjega sta 27. julija v dopoldanskem času parkirala svoje osebno vozilo pri odcepu za Matkov škaf, ob vrnitvi pa sta ugotovila, da sta pozabila zakleniti vrata. Njuno nepazljivost je izkoristil tat in jima iz notranjosti ukradel 55.000 tolarjev. • RAZBIJAČ OKEN Mozirje: Vzgodnjih jutranjih urahje neznani storilec vrgel večji kamen v okensko šipo stanovanjske hiše v Mozirju. Materialna škoda znaša okoli 200.000 tolarjev. Neprijazna vsebina napisa Te vrstice namenjam dvema različnima vsebinama. Sta dogodka, ki sem ju doživel na skoraj istem mestu, a v časovnem presledku enega generacijskega obdobja (30 let). Kraj dogajanja je struga tukajšnjega glavnega vodotoka, reke Savinje, v ožini Soteske, v kraju Ljubija, na začetku Zgornje Savinjske doline, v občini Mozirje. Tja, v reko Savinjo, sem hodil in še hodim v vročih poletnih dneh, da se kopam in ohladim, skupaj s prenekaterimi Mozirjani in drugimi okoliškimi prebivalci. In to že kar blizu pol stoletja. Tako tudi letos, po krajšem presledku. No, to poletje pa meje tam negativno presenetil napis na kamniti steni v vznožju Dobrovelj. Namreč vidno opažen že od daleč preko struge, velik tiskano izpisan napis z rdečo barvo: »Bosanci na kopališču niso zaželjeni«. Torej očitno neprijazna vsebina, da nestrpnosti ne omenjam. No, pri odcepu ceste na to mesto, k reki Savinji, z regionalke Šen-trupert-Logarska dolina pa je tam, že kar na začetku, lep, prijazen napis na leseni tabli, kije pribita na obcestno drevo - bor, a v znatno manjši velikosti in v belem: »Rojak moj, kot solza kristalna Solčavskih planin sem spočela - le taka - pojiti bi rod tvoj želela«. No, pravi kontrast, nasprotje onemu ob vodi, neprijaznemu napisu. Primerjam eno in drugo in pomislim... O, Bog! Človek bi predvsem pričakoval, da se vsaj pri nas ne bi kaj takega primerilo, zgodilo. Pa se, žal, je zgodilo. In si postavljam vprašanja: o nivoju, ravni obče splošne kulture človeka... Kaj pa je stoleranco? S strpnostjo? Sožitjem? Zakaj takšen neprijazen, še več - negativen, ekstremen napis tu pri nas, v Ljubiji, v občini Mozirje, zoper pripadnike druge nacije oziroma narodnosti... Takšna stvar je občutljiva in se lahko kaj hitro uporabi, zlorabi za podlago za negativne »kali«, kar pa lahko preide v nes-lutene razsežnosti. Po ljudsko rečemo, da duh uide iz steklenice. Upam, verjamem in sem prepričan, dajeta povedana, izpisana negativna misel - zgolj le posameznika, s katerim se kot mnogi sokrajani, Mozirjani, ne strinjam. Še več. Nasprotujem takim ravnanjem, ker so skrajno neprijazna. Lahko tudi, da so v ozadju nameni škodoželjnosti. No, pred dnevi, koje tja ob Savinjo dejansko prišel Bosanec, ga je domačin, znanec izzivalno, sicer v šali, pobaral, vprašal, če ne vidi tistega, od daleč dobro vidnega napisa na skali, na drugi strani reke, da Bosanci tu na kopališču niso zaželeni. Si lahko samo predstavljamo, kako seje ta tedaj počutil, nelagodno... Aje samo molčal. No, povem še drugi primer, lepši, pozitiven dogodek. Prav tam, v neposredni bližini tistega sedanjega neprijaznega napisa za Bosance sem pred dobrimi tremi desetletji, ko sem se tudi kopal v Savinji, iz nje otel, rešil ženi moža, dvem hčeram očeta - utapljajočega se kopalca iz Dalmacije- Hrvaške (g. Nedeljka), ki je bil na delu v Sloveniji. Pa mi niti na misel ni prišlo tedaj, da bi bil pomislil na njegovo narodnostno pripadnost. K vrsticam tega pisma so me spodbudili nekateri sokrajani. Namen teh vrstic pa je zgolj izboljšati stvari. Vlado Parežnik Levstikova 9, Mozirje POGREBNA SLUŽBA TIŠINA Matej Mljač s.p., Letuš 136, Šmartno ob Paki in CVETLIČARNA IRIS Tel.: 5 88 63 10, 041/682 369 Mati, sam bom vso pot prehodil. Ne skrbi! A vseeno pridi tedaj, kadar bo kdo moje srce pohodil. Dvigni ga, toplo besedo mu daj! (K. Kovič) ZAHVALA Ob smrti drage mame, stare mame in prababice Anice ČRETNIK (28.5.1920 - 22.7.2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane svete maše, cvetje in sveče. Posebno bi se radi zahvalili vsem, ki ste jo po težki operaciji obiskovali doma. Zahvala zdravnici, gospe Kseniji Mijin Steiner in sestrama Marjani in Janji; patronažni sestri Sonji za vse obiske na domu, vsem voznikom reševalne postaje Mozirje ter zdravstvenemu osebju bolnišnice v Celju, kjer so se po najboljših močeh borili za njeno življenje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, pogrebni službi Morana, Podrižnik Marjanu, govornici Alenki Žagar, pevcem in praporščakom, posebej pa g. župniku Sandiju za res lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni Kogar imaš rad ne umre. Samo daleč, daleč je. 2. avgusta bo minilo 10 let, odkar nas je zapustil Andrej STRADOVNIK iz Bočne Hvala vsem, ki se ga spominjate z molitvijo, prižigate lučke na njegov grob ah ob njem postojite. Žena Jožica in sin Deni Ni te na pragu več, ni te v hiši. Nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN V mesecu juliju minevata dve žalostni leti, odkar si odšel moj ljubi mož Franc MLINER iz Poljan 3, Rečica ob Savinji Hvala vsem, ki mislite nanj in ki ga niste pozabili. Žena Marija Bile so sanje in prešle, zdaj je življenje takšno, kakršno je. In odpravic, ki čas jim je odprt, svobodna in resnična je le smrt. (Menart) ZAHVALA ob izgubi drage Terezije ČEPLAK rojene Brinovšek iz Čepelj (29.9.1926-15.7.2003) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in nesebično pomoč. Hvala gospodu župniku Janku Ivančiču za lepo opravljen obred, gasilcem, praporščaku, pevcem in govorniku Marku Potočniku za ganljive besede slovesa. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni /JMUMMtSCŠtnj-U Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica H * IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, «h OKENSKIH POLIC in W -DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA °47/6«46 MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Za RAZVEDRILO Pavel, nikar ne začenjaj prepira! Bojim se, da se boš spet vrnil v bolnico! Evropski pristop V mobilni telefoniji bodo dvignili ceno impulzom na evropsko raven. Logično, radi bi evropske plače. Ministrstvo za zdravo življenje je potrdilo nove cene zdravil. Logično, radi bi evropske plače. Parlament prenavljajo. Logično, radi bi evropsko razkošje. Gradili bodo nov stadion. Logično, radi bi evropsko modernost. Sodstvo je v zaostanku s primeri, ki jih obravnava, še več pa jih ne. Logično, v Evropi je v vodilni vlogi Berlusconi. Denar stanovanjskih skladov propadlih investitorjev pobirajo banke. Logično, catch-the-cash je igra, ki jo Slovenci najraje igramo. Za slabe plače, bolnike in tožnike na čakalnih klopeh skrbi vlada. Logično, saj jih boste spet volili, kajne? Blenda Tavrl Brez besed Vožnje v garaži Sosedam ne gre v račun: "Ali je Jana res tako spretna voznica, da še nikoli ni plačala za popravilo avta?" "Vsekakor! To lahko potrdijo vsi njeni ljubčki - avtomehaniki!" Vločni nemiri Vsega naveličan novi sosed vpraša malega Nej-čka: "Ali si tvoja mama in ata zvečer data kdaj mir?" Nejček se ne more spomniti: "Ne vem, vprašajte mojo sestro, je starejša..." Sem se morda dotaknil živca? Vvojna metila Opozicija vsakemu novemu predlogu zakona vlade nasprotuje. V opoziciji načeloma nimajo nič proti novim vladnim odločitvam, le da bi raje videli, da bi bile sprejete takrat, ko bodo oni na vladi... Vladini predlogi sprememb zakonov bi bili lahko odlični, če bi opozicija v njih ne našla lukenj. Je pa res, da bi bili lahko dovolj dobri, če bi jih predlagala opozicija sama. stalilo vo tlonovoru Šimen naroča obrtniku: "Za plačilo se pa kar z mojo ženo zmenite, jaz za to nimam časa." Ker je Šimnova žena ravno v spalnici, si obrtnik stvar napačno razloži: "Že lepo od vas, ampak sem srečno poročen. Lahko pa pošljem sodelavca, če že vztrajate." HUDIČ BRUSI BABI JEZIK Mozirska svetnica Marja Ježovnik je na solčavski veselici dobila v dar panjsko končnico z omenjeno, vedno aktualno podobo. Ni znano, ali je bil donator sredstev za nakup mozirski župan, ki menda želi skrajšati dolžino razprav na prihodnjih sejah občinskega sveta. (IZJAVA TEDNA PRESS) JABOLKO NE PADE DALEČ OD DREVESA Športni zanesenjak, učitelj smučanja, upravnik nazorske športne dvorane in organizator športnih iger vžekovcu Bojan Napotnik načrtno skrbi za svoj športni podmladek. Dveletnemu Niku starost sicer še ne dopušča, da bi tako kot ati piskal na sodniško piščalko, zato pa toliko bolj zagnano trenira na dudi. (RADEGUNDA PRESS) OSLOVSKI NARAŠČAJ V ZADRETJU Tole, komaj teden dni staro osličko Rozi smo srečali na travniku ob Dreti v Zgornjih Krašah. Lastnik Šmlak in Rozina mama še vedno čakata na »nazbok«, sicer pa se Rozi obeta lepa gledališka kariera -trmasto poziranje v živih jaslicah na Rečici ob Savinji. (HOLLYWOOD PRESS) ■ KDOR KAJ PREVAŽA Z BRODOM DAEWOO. TIP AVTOMOBILA FILOZOF S PODROČJA VREDNOT MOČVIRSKA RASTLINA IZ DRUŽINE ROGOZNIC GLAVNO MESTO TURČIJE TIBETANTS. GOVEDO IVAN TAVČAR ZADNJI DEL DEBELEGA ČREVESA MESTO V ITALIJI AFGANISTAN. POLITIK (TARAK) ARNE NAESS ILOVICA (NAR., BELOKRANJSKO) ROMAN PREŽIHOVE- GA VORANCA RUSKI SKLADATEU- ANTON STEPANOVIČ UROŠ LAJOVIC PREGRETI VODNI HLAPI DESKA, TUDI SMUČKA (NAR., POG.) ŠESTI MESEC V JUDOVSKEM KOLEDARJU SOSED IRANA VITEZOV SPREMUE- VALEC EISENHOWER. VZDEVEK AFRIŠKA KRAVJA ANTILOPA RUSKA IGRALKA (SAVINA) ČUT ZA ZAZNAVANJE SVETLOBE TONI NIEMINEN MARIE NAT GROFIJA V ANGLIJI NORMALNO STANJE ALI STOPNJA NEMŠKA ZALOŽBA REŠEVALEC UGANKE, ENIGMATIK REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Absces, natisk, iranka, AK, Kot, Irena, vratarka, safari, arnik, otročaj, Dars, meč, krota, KO, napotek, Ran, BT, Ive, aba, Lasan, očalar, Oti, Isker, MA, kolektivizem, erar, otalina MINI SLOVARČEK: RILSKI- ukrajinski pesnik- Maksim ROGOZ- močvirska rastlina iz družine rogoznic AKSIOLOG- filozof s področja vrednot ARENSKI- ruski skladatelj- Anton Stepanovič DODONA- mesto v Epiru, Grčija TRANI- pristaniško mesto v Italiji OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 27. številke SN smo izžrebali tri dobitnike nagrad, kijih prispeva Šport center Prodnik iz Juvanja: 1. nagrado (spust po Savinji s kajakom) prejme Romana Beričnik, Lepa njiva 22, Mozirje; 2. nagrado (kosilo za dve osebi v Šport centru Prodnik) prejme Katja Stergar, Luče 72, Luče; 3. nagrado (dve pici) prejme Štefka Dešman, Prod 25, G. Grad. Dobitniki bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti. Čestitamo! TRGOVINA STVO LUKAČ Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 Internet: www.mizarstvo-lukac.com, e-mail: info@mizarstvo-lukac.com Vratna krila Lesne Slovenj Gradec po tovarniških cenah. Proizvodnja kvalitetnih smrekovih podbojev in vhodnih vrat. Prodaja kljuk, laminatov, DEKOR stenskih ter stropnih oblog... NOVO v ponudbi: KVALITETNE VRTNE GARNITURE Možnost plačila na več čekovi Gotovinski popustil Dostava na doml Napovednik • Petek (1. avgust), ob 19.00. Ljubno ob Savinji Podelitev občinskih priznanj in veseloigra “Tut v žagi je lahk veselo” • Petek (1. avgust), ob 21.00. Pred kulturno dvorano na Ljubnem Žagarski večer z domačimi godci • Sobota (2. avgust), ob 21.00. Ljubno ob Savinji Flosarsko-žagarski večer (igra Happy band) • Nedelja (3. avgust), ob 15.00. Lljubno ob Savinji Tradicionalna povorka, udiranje flosa, flosarski krst • Četrtek (7. avgust), ob 16.00. Luče Spust s kajaki • Četrtek (7. avgust), ob 21.00. Luče, pri Igli Kino na prostem • Petek (8. avgust), ob 18.00. Športno igrišče v Lučah Rokometna tekma - stari: mladi, Pahovnik -Letnarjev memorial • Petek (8. avgust), ob 19.15. Staro igrišče v Lučah Vaške igre • Petek (8. avgust), ob 19.30. Farna cerkev v Lučah Koncert bratov Smrtnik, mešanega pevskega zbora Viva la mušica in Savinjskega trobilnega kvarteta • Petek (8. avgust), ob 21.00. Luče Zabavni večer s Habrovimi fanti in ansamblom Gamsi ŽIVALI-PRODAM težko 350 kg. Tel.: 031 780 891 Žrebca Prama, lipicanec -anglež, mirnega, starega 6 mesecev, prodam. Tel.: 041 783 Prodam pujske, težke 30 - 40 kg. Tel.: 5845125 440 Prodam teličko sivo rjavo, staro 10 dni. Tel.: 5835245 belo AP kontrola prodam. Tel.: 041 328 728 Prodam teličko sivo rjavo, staro teden dni. Gsm: 041 783489 ZEMLJIŠČA Dve telici simentalko in sivko, breji 7,5 in 9 Kupim večjo zazidljivo parcelo v Zgornji mesecev prodam. Tel.: 5841 092 Savinjski dolini. 01 5618 711, 031 641 Dve telici simentalko in sivko, breji 7 in 8 784 mesecev prodam. Tel.: 5841 092 Prodam njivo, 30 a, vžlabru - Nazarje. 041 Prodam pujske, težke od 30 do 40 kg. Tel.: 437714 5885 570 ali Gsm.: 031 874813 Gozd v bližini Gornjega Grada prodam. In- Prodam 11 mes. staro telico simentalko, formacije na tel.: 041 756 172 > Popravek V 28. številki Savinjskih novic sem v članku o mladi pianistki Kristini Golob zapisala, daje doma iz Luč. V resnicije doma iz Solčave. Za neljubo napako se opravičujem. Tatiana Golob KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 30. številki SN ime in priimek_____________________________________ NAROČ. ŠT. naslov____________________________________I I I I I STANOVANJA IN HIŠE 096-zvečer. Najamem stanovanje ali hišo v Gor. Gradu ali okolici. Tel.: 051 331 022 Prodam fiattlpo 1.4 ie, 1.1993,belebarve,zadaj karambolima Tel.: 041437 713-Tadeja OddamtrisobnostanovanjevNazarjah(catv, tel). Tel.: 040 578 585 Ugodno prodam rabljene tlakovce S oblike -16 m2 Tel.: 5845 265 Kupim bivalni vikend ali manjšo hišo. Gsm: 031 327612 Roči viličar primeren za preureditev na traktor, prodam. Tel.: 5831 298 Prodam malo rabljene planinske čevlje št. DRUGO-PRODAM 37 »Alpina«. Tel.: 5831 091 Drva - suha cepljena - klaftre - večjo količino prodam. Cena 17000 klaftra. Tel ,:5843 Prodam 100 let star bobrovec. 041 467 120 r \ Portal Savinjske doline Novice, napovednik, diskusije, mali oglasi... V_________________________________J MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamktelevizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. PESEK, GRAMOZ ALI MORDA UREJATE DVORIŠČE Nudimo vam pesek za zidavo in omet, gramoz za ceste in drenažo. Polagamo robnike, tlakovce, izgradnja in priklop kanalizacije. Kiper prevozi ter strojne usluge. Tel 839-54-70, GSM 041/651-196. Pridobivanje peska in gramoza, Burja Terezija s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji- POSREDOVANJE V PROMETU NEPREMIČNIN Ne veste, kam bi se obrnili ko kupujete, prodajate, najemate ali oddajate hišo, stanovanje... Strokovno vam bomo svetovali in vam storitve tudi izvedli. BREMIS d.o.o., enota Mozirje, Na trgu 7 - Grabnerjeva hiša, I. nadstropje. Mobitel 051/30-70-35 ali tel. 839-56-50. Bremis d.o.o., Cesta Františka Foita 2,3320 Velenje. SERVIS TERGLAV MILAN. POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041/ 530-398. Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela. MORDA STE ISKALI PRAV TO 11. DNEVI TURIZMA NA SOLČAVSKEM PRIVABILI VELIKO ŠTEVILO OBISKOVALCEV Utrip kraja v preteklosti in danes Dnevi turizma na Solčavskem vsako leto privabijo številne obiskovalce, ki si ogledajo utrinke iz preteklosti, prepredene s sedanjostjo. Organizator, solčavsko turistično društvo, v sodelovanju z ostali društvi v kraju, želi, da vsak gost najde delček tudi zase. Tako so tudi pretekli vikend poskrbeli, da se je zabavalo staro in mlado na že enajsti tovrstni tradicionalni prireditvi. Petkovo popoldne so namenili enskih Konjic, JožeŽlavsizVojnika in stari to naredit,- so v šaljivem tonu Kapla s svojo značilno turistično in športu, razstavam in umetnosti. V Janez Medvešek iz Radomelj sov ra- nagovorili gledalce in se odpravili na kulturno dejavnostjo. Obiskovalci so dvorani Zadružnika so na ogled zličnih slikarskih tehnikah poskušali delo. Po končanem opravilu je sledi- se v nedeljskemjutru popeljali v Log- postavili ročna dela spretnih domači- ujeti utrinek Solčavskega. Kakojim je la prava kmečka malica in »likof«, arsko dolino s turističnim vlakom, podkrepljen s prijetnim domačim kjer so si lahko ogledali muzej Po- petjem, godca pa sta poskrbela, da točke zijaike v gostišču Firšt in kur- - * ! & L/ so se kosci in grabljica tudi zavrteli, jenje oglarske kope. Poldne pa je ' • H> 'vr|v i A Vjprž Mladi so pripravili igro Iz vsakdan- minilovtekmovanjuspravilalesapo * • ^ - v-_Yy—jega življenja, komedijo, v kateri Savinji.Tekmovalci so od mosta sre- ! žena poskuša dokazati, da je v hiši di vasi do »Benetk« plavili hlode, če- _L—r»ta glavna« pri vseh vprašanjih in mur je sledilo podiranje z ameri-\ ^ ^ ^At° tanko.^Po opleni naljigi so se V ***** ' -'' ~ ' solčavska ženska vokalna skupina ki sodi zraven. Naloga je bila oprav- in citrar Alojz Lipnik, poezijo z ve- Ijena, ko so se z gozdnim šopkom Tekmovalci so od mosta sredi kraja do “Benetk” plavili hlode, opravilo pa je oviral nizek vodostaj Savinje (foto: Ciril M. Sem) nov, domače jedi z okoliških turis- to uspelo, so si obiskovalci lahko tičnih kmetij in gospodinjstev z ogledali na razstavi njihovih del ob za- blagovno znamko "Latvica s ključku v soboto. Večer so zaključili Sočavskega" ter zdravilna zelišča. mladi z rock žurom. Ker gre pri solčavskem turističnem prazniku za prepletanje starih običajev s sodobnim ritmom življenja, so organizatorji pripravili tudi športne in druge moderne aktivnosti uspeli povzpeti do izvoljenke na balkonu, kije zatrjevala: »Bom olcar-ja vzela, bom zmerom vesela«. Po besedah 73-letnega Franca Kramarja, ki je tekmovanju solčavskih fantov dodal komentar, so na tak način v dolino spravljali les iz Matkovega Kota do sester Logar še pred skoraj štirimi desetletji. Prenekateri obiskovalec se je pod strokovnim vodstvom vodnika podal po naravoslovno etnografski poti, drzni so plezali po umetni steni pred Zadružnikom, jahali po Logarski dolini ali pa se skusili v streljanju z lokom na kmetiji Gradišnikter lokostrelskim klubom Gamsi v Solčavi. Marija Šukalo likim čustvenim nabojem, prepleteno z utrinki iz vsakdanjika, pa je predstavil tudi gostujoči likovnik Janez Medvešek, ki se že več let skuša tudi v pisanju pesmi z različno tematiko. V soboto in nedeljo se so predstavila tudi ostala društva v kraju s svojo značilno ponudbo: čebelarji z medenimi dobrotami, Medard Šumetz obdelavo logarskega apnenca, ovčerejci Društva jez-ersko-solčavske pasme z izdelki iz ovčje volne, postavili pa so tudi stojnico z ekološkimi pridelki solčavskih kmetij. V nedeljskem dopoldnevu so se v Solčavi predstavile sosednje občine Luče, Črna na Koroškem in Železna Prikaz košnje in spravila na način kot so ga poznali nekoč Lovci so se predstavili z razstavo in V sobotnem jutru so se pred lovskimi specialitetami v lovskem trgovino na različnih delavnicah za-domu, likovni umetniki pa so ustvar- bavali malčki, popoldne pa so or-jali na prvem Solčavskem extempo- ganizatorji pripravili prikaz košnje in ru. Slavica Tesovnik z Ljubnega ob spravila trave na način, ki ga pozna-Savinji, Mojca Semprimožnik iz Rov- jo le še naši dedki in babice. »Župnik ta nad Menino, Lado Geršak iz Celja, s' nas naprosTi da b' ta dug' niv Jure Ščurek, Franc Skutinek iz Slov- pükusil'. Dičlešespiju, pa marmota NOVO OD 1.4.2003 DALJE DELUJE NASA PISARNA NA ZADREČKI 11, NAZARJE, KJER Sl NA NAŠI OGLASNI DESKI LAHKO OGLEDATE TUDI NAŠO PONUDBO PRODAMO VEC STANOVANJ IN MANJŠIH HIS NA ŠIRŠEM OBMOČJU SAVINJSKE DOLINE PRODAMO STANOVANJSKO HIŠO IN GOSTINSKI LOKAL v Nazarjah (nasproti glina), KTV, CK, TEL., GOSTNSKI LOKAL v obratovanju na zanimivi lokaciji nasproti tovarne Glin in v ind.coni, možno je odkupiti samo gostinski lokal. VI IN NAS POKLIČITE Celje - skladišče D-Per S4VL 7/2003 Podjetje za komercialni inženirin Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOh 5000012489,29 COBISS e UGOD I ■STREŠNIKOV BRAMAC, TONDACH IN CREATON ■BAKRENIH IN POCINKANIH ŽLEBOVTER PLOČEVINE •OPEKE MODUL •IZOLACIJ ■BARVNIIH IN SIVIH TLAKOVCEV, PLOŠČ TER ROBNIKOV ■KERAMIKE Donraz kmmrnm nadomi popust ßoD ©GflsmGo čeGleeD to Ssöfflä TELEFON 034355800 www.slmer.si Verjetno najboljša f - I IVJJ okna -vrata na svetu simer d.o,o., delavska 8, celje OSREDNJA KNJ. CELJE