Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. List slovenskih delavcev v cAmeriki. Entered as Second Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. T., under the Act of Congress of March 3, 1879. ŠTEV. 163. NEW YORK, V SBEDO, 13. JULIJA 1904. LETNIK XL Veliki požari. PARNIK "SAN JACINTO" OD MALLORY LINE V PLAMENU. MNOGO GASILCEV BILO JE V NEVARNOSTI. V Mount Holly, N. J., zgorel je poletni hotel, v Cincinnati, O., žitna skladišča. POŽAR V FRESNO, C AL. -o- Philadelphia, Pa., 13. julija. Potni ski in tovorni parnik "San Jacinto", ki je last Mallory Line in kteri je sedaj v svrho poprave v ladjedelnici v Chestru, Pol, se je včeraj zjutraj \ nei. Goreti je pričelo v parnikovem skladišču, kjer je bilo tudi mnogo olja. [Gasilci -o bili takoj na licu mesta in i> le z skrajnim najKirom omejili po-ar. Nekaj »"asa je bila tudi ladje-elniea \ nevarnosti. Skupna škoda niša $40.000. Med pa še njem se je sled dima in vročine več gasilcev nesvestilo. Parnik " San Jacinto" je veljal "»00,000 in so ga še le lani zgra lili. Mount nolly, N. J.. 13. julija. Hold Berkley Arms v Iierkeleyu, blizo Seaside Parka,N. .T., je včeraj zgorel. Skoda znaša $75,000. < • K-innati, O., 13. julija. Skladišča žitne tvrdke Henry Heile & Co.. na Water in Walnut St., so zgorela. Škoda znaša $80.000. Presno, Cal., 13. julija. V trgov--!.t*m delu mesta zgorelo je več trgov-poslopij. Škoda znaša $225,000. Draginja preti. MESARSKI DELAVCI V CHICA-ŠKIH DELAVNIC SO PRIČELI Z GENERALNIM ŠTRAJ-KOM DELO POČIVA. Posledica temu bode draginja mesa. Štrajk se je pričel že včeraj. ZAHTEVE ŠTRAJKARJEV. Chicago Tli.. 13. julija. Splošna draginja mesa bodo posledica generalnega štrajka, kterega je včeraj odredila organizacija Amalgamated Meat Cutters & Butcher Workmen's Union of America. Organizacija šteje 49,G00 članov, kterih večina je pričela sštraj-kom. Razun v Cbicagu, štrajkali bodo tudi mesarji v Kansas City, St. Louis, Mo., Joseph, Omaha, St. Paul, Fort Worth in New Yorku. Samo tukajšnje (vrdke Armour, Swift, Nelson, Moris. Sehwarzsehild & Sulzberger, Cudahv in National Packing Co., imajo 1G.000 uslužbencev v svojih klavnicah. Obravnave med organizacijo in imenovanimi mesarji so bile lirezvspešne, kajti mesarji štrajkarjem ne bodo povečali plačo. Obravnave so trajale skoraj dva meseca. Unija zahteva za svoje člane plačo po 13% centov na uro, o čemur pa mesarji nečejo vedeti. 30,000 JAPONCEV PADLO. --o Smrt je grozno kosila Japonce pred Port Ar-thurjem; Japonci poraženi na vsej vrsti. RUSKA IN JAPONSKA VOJSKA V MANDŽURU SI STOJITA SPROTI. — LOČI JU LE ŠE MALA DOLINA. — RUSKO BRO DOVJE STRELJALO NA JAPONCE. — JAPONCI SE NE UPAJO ZASESTI MESTA JINKOV. NA- Požar v Covin gtonu. Co\ in tri on. Ga., 12. julija. Tukaj je napravil požar škodo v znesku $125,-Ouo, d očim znaša zavarovalnina le $60,000. , . Nezgoda na morju. Yarmouth, N. S., 12. julija. Parnik ["Boston", kteri je plol semkaj iz Bostona in na kterem je bilo 240 potnikov je za vozil pri West Cape l^edge na pesek. Vendar se je pa rešil in kljub temu, da je poškodovan, dospel semkaj. Nevihta v St. Louisu, Mo. St. Ixuiis, Mo., 12. julija. Včeraj popoludne jo tukaj razsajala izredna nevihta z točo. Strela je ubila neeega mo/a. d oči in je pet osob ranjenih. Dvanajst ladij se je odtrgalo od svojih sider in veter je odnesel 20 hišam strehe. Neprestano deževje na jugozapadu. < V.eago, 111., 12. julija. V raznih krajih držav Kansas in Nebraska, kakor tudi v teritoriju Oklahoma že 14 dni neprestano dežuje, tako, da je setev zelo oškodovana. Tudi železnice imajo veliko škodo. V osrednjem in južnem Kansasu so že pokosil"; polovico |>šeniee. Vendar pa znaša izguba pšenice najmanj 15,000,000 bušljev. I udi koruza je zelo oškodovana, tako, •l;! I »ost a ju škoda vsaki trenotek večja. I "ridelek krompirja krog reke Kaw •'»de za jKilovico manji, nego je bilo pričakovati. Voda vpada. Kansas City, Mo., 12. julija. Povo-denj, ktera je nastala vsled izstopa reke Kaw, je pričela vpadati. V raz-mh tovarnah, kterih kleti so preplavljene, hodo zamogli z delom pričeti »no le v par dnevih. Še par sto ljudi se ne more vrniti v svoja domovja. Železnice v Zjed. državah. Washington. 12. julija. Meddržavna prometna komisija objavlja železni, tto statistiko za ravnokar minolo poslovno leto. Skupna vrednost naših železnic znaša $12,599,990,258 ali po ISO na miljo. V minolem letu vo-zilo se je s železnicami republike <>97,891,535 potnikov, ali 45,013,030 vee nego leto popreje. Vlaki so prevodi 1.304,394,323 ton tovora. Bruto dohodki naših železnic, kterih proge "46,907, ah $174,466,640 več nego v |>r,d.dor,,n u.tll. Prometni strožki. $ 1. -•»/*638,852. Cisti dohodki: $643,-308,055. Skupnih nesreč se je pripetilo 86,393, 9840 osob je bilo usmrte- Konvencija premogarjev. Pittston, Pa., 12. julija. Letna konvencija združenih premogarjev okrajev Wyoming in Lackawanna, se je včeraj tukaj pričela. Delegat je. kteri so prišli semkaj, zastopajo 78,000 premogarjev trdega premoga. Zborovalci bodo zborovali o načrtu zavarovanja, kterega je izdelal predsednik F. D. Nichols. Izvoljeni bodo najbrže zopet dosedanji uradniki. Znižanje plače. Fall River, Mass., 12. julija. Po desetdnevnem prestanku so v večini tukajšnjih predilnic in tkalnic zopet pričeli z delom. Razni tovarnarji so se zmanjšanja proizvoda že naveličali in tako je pričakovati, da bode sedaj delo /ivahneje napredovalo. Radi sHbega položaja je 25,000 delavcev zelo nezadovoljnih. Že spomladi in v poletju so se morali zadovoljiti s 40% znižanjem plače, toda kljub temu je pričakovali. da jim tekom prihodnjih dni zopet znižajo plačo za 10%. Nemirni itrajkarji. lronwood, Mich., 12. julija. Včeraj zjutraj so najbrže štrajkujoči delavci razstrelili hišo superintendenta Earl Walt. >na od rovov Brocherton in Sunday Lake. Delavci so v januarju zahtevali 10% povišanje plače, in so radi tega pričeli štrajkati. Šerif sedaj zasleduje napadalce in je v to svrho najel posebne deputyje. Vjeli defravdanta. Pittsburg, Pa., 13. julija. Detektiv Hogan iz Baltimore aretiral je tukaj A. G. Edelja, kteri je pa v resnici odvetnik T. Julius Schaumfel iz Baltimore, kojega iščejo radi poneverjenja zneska $33,000 iz blagajne Schroeder Street Bldg. Ass. Hlapčeva osveta. San Francisco, Cal.12. julija. Avg. Geber, kterega je George Hartman, pri kojem je služil za hlapca, odslovil, sklenil je vso Hartmanovo obitelj usmrtiti. Oborožen z Revolverjem odšel je v gorenje nadstropje, kjer je najpreje streljal na starejega Hart-raana, kterega pa ni zadel. Hartman ml. je zaprl vrata, na kar je napadalec vstrelil skozi vrata in ga ranil na roki. Na to je Geber prišel v sobo, kjer je gospo Hartmanovo z revolverjem vda ril po glavi. Od tu se je podal na dvorišče, kjer je je vstrelil Chas. II a rt mana, kteri je obležal na mestu mrtev. Po daljšem boju so ga potem na cesti prijeli in odvedli v zapor. Demonstracija proti San Domingo. Washington, 12. julija. Brodovje podadmirala Sigsbeeja ( vojne ladije "Newark", "Newport", "Des Moines" in "Bancroft") odplule so Petrograd, 13. julija. Vojni poročevalec brzojavlja iz Mukdena z včerajšnjim dnem: Mukden, 12. julija. Semkaj se brzojavlja, da so Japonci včeraj zvečer izvršili splošni napad na mesto Port Arthur, oziroma na vse okoličinske trdnjave.' .Pri tem so bili na vsej črti grozno poraženi. Največje izgube so jim prizadejale ruske podzemske mine, ktere so deloma usmrtile, deloma ranile 30,000 Japoncev." Chefoo, 13. julija. Minolo soboto ob 8. uri zjutraj ostavilo je port a r-thursko luko pet ruskih križark in več torpedovk, ktero brodovje je potem zajedno napadlo japonsko pozicijo na iztočnem obrežju. Ob 6. uri zvečer se je brodovje nepoškodovano vrnilo. Petrograd, 13. julija. O japonskem napredovanju proti Ta Clie Kiao ni mnogo znanega, kajti iz glavnega stanu se o tem ne poroča. Oblast cenzure se je včeraj popoludne le jedno uro posvetovale, ne da bi objavila kako brzojavko. pot v Kellerjev glavni stan pri Niu Kiaj u. Tukaj je našel rusko istočno vojsko, skrito med gričevjem. General Keller je nastanjen v navadnem šotoru in živi kakor priprost vojak. V bližini se nahaja mala koča, kjer je nastanjen njegov štab. General je go-voril navdušeno svojem napadu na Japonce pri Hoy Yanu. Krog generalovega šotora stale so skupi nje gard n ih častnikov, kteri so ponos Petrograda. Ko jih človek zoret vidi na bojišču z zagorelimi obrazi »ličnimi onim kozakov, bi skoro ne mislil, da ima pred seboj kavalirje ruske garde. Oni so postali utrjeni bojevniki. kajti jedva da mine jeden dan brez bojem med prednjimi stražami itiske iztočne vojske in Japonci. Vsa vojska nestrpno pričakuje spopada z generalom Kurokijem, čegar glavni stan je v Vandiapudze in čegar mo-žtvo je sedaj na drugem bregu reke. Gla vno vprašanje je sedaj, kedo bode prvi prekoračil grozno dolino reke Liank? PRED PORTARTHURSKO LUKO. iiik -/• r.ro , v ----------»cs m Duucroj i ) Otlplu e so V k o 43^1,^iranrih- ^,e7ni°e ^ republike San Domingo. L m 1,?53'389 vo-|Mt4d drugimi bodo obiskale luke Sar. ' J________Domingo, Sanchez in Maeori. Popoliulanska izdanja časnikov objavljajo na prvem prostoru brzojavno poročilo iz Tokio, ktero javlja, da je portarthursko brodovje (dne 9. julija) ostavilo luko. Japonskim poročilom o bojih pri Kai Chou nihče ne verjame, kajti do-sedaj je še vedno prišlo na dan, da ni niti jedno japonsko poročilo resnično. V ostalem pa Japonci sami priznavajo da so jih Rennenkampfovi kozaki ne-piestano vznemirjali. Japonci ne bodo skušali napasti mesta Jinkov, dokler ne vzamejo Tashe-kiao. ker inače je njihovo krilo v naj-večjej nevarnosti. Japonci bodo morali s svojim napredovanjem zopet par dni počakati, dokler se jim na jugo-iztoku nahajajoče se čete generala Miščenka ne umaknejo. Perim, v ožini Bab el Mandeb, 13. julija. Kapitan angleškega parnika Mcnelaus'* na potu iz Shahghaja v Evropo, poroča, da je parnik riuskega brodovja prostovljcev *St. Peterburg* ilne 11. julija, na rudečem morju, južno od Jed de, vstavil angležka parnika "Menelaus" in "Crave Hall". "St. Peterburg" je oborožen z 8 velikimi topovi. Na angležka parnika so prišli ruski častniki, kteri so natančno pregledali vse listine. Preiskava je trajala štiri ure, na kar so Rusi otipi uli proti severu. • • • Glavni stan generala Kellerja, via Liao Yang, 12. julija. V kratkem je pričakovati velicega boja. Oddelek ruske vojske pod vodstvom generala Kellerja in japonska vojska generala Kurokija, sta zasedli višine krog doline reke Liank. Rusi, častniki, kakor tudi možtvo, nestrpno čakajo, da se spoprimejo z Japonci. Glavni stan generala Kellerja, Niu Kai, zapadno od Lian Dian Siana, 12. julija. Obe sovražni si vojski, sta se v toliko približali, da si gledajo vojaki iz obličja v obličje. Vsi so pripravljeni bojevati se do skrajnosti. Reka Liank teče proti severu v reko Taiti, ktera teče skozi Liao Yang. Poročevalec "Ass. Pr.", kteri je prijezdil semkaj iz Liao Lindji, videl je dolge vrste pešcev in vozov, kteri so napredovali dalje po gorovju. V Lian Dian Sianu pokazal mu je nek ruski vojakt kteri je bil na visokem drevesu Petrograd, 12. julija. Polkovnik Novitskij od ruskega generalnega štaba izjavlja, da bodo mogoče Rusi prepustili tudi New Chwang začasno Japoncem. New Chwang, 12. julija. Kitajci poročajo, da se Rusi vračajo proti severu. Za obrambo Ta Clie Kiao je vse pripravljeno. Posli napredujejo isto tako, kakor pred vojno. V luko pri hajajo parniki neprestano. Tokio, 12. julija. Admiral Togo po roča, da so se njegove torpedovke dne 11. julija približale portarthurskej luki, da so pa morale vsled streljanja iz ruskih vojnih ladij bežati. Liao Yang, 12. julija. Semkaj so do vedli zaboj japonskih proklamacij, v kterih obljubujejo Japonci vse mogoče in nemogoče reči ruskim vojakom ako se udajo. Vročina je tukaj vprav neznosna. Danes kaže toplomer 104 stopinje vročine. Petrograd, 12. julija. Danes obhajamo tukaj praznik sv. Petra in Pavla kt eri praznik je jeden največjih v Rusiji. Vse trgovine in vladini uradi so zaprti. < 'asopisje zopet piše o anglo-ruskem sporazumu. Chicago, 111., 12. julija. Iz New Or-leansa se poroča, da namerava japonska vlada nakupiti veliko množino konj na jugozapadu in jih poslati na Japonsko. V prvej vrsti bodo kupovali kreolske ponije v Louisiani intek-anske bronehe. Japonski poslanik v Washington«? je že poprašal neko tvrdko glede nabave 100,900 konj. Novo gibanje v Macedoniji. Dunaj. 13. julija. V Macedoniji postajajo vedno večji nemiri. Bolgare ne bode mogel nihče zadržati, da bi letos ne pomagali Macedoneem. Naši mornarji v Trstu. Trst, 13. julija. Brodovje ameriških vojnih ladij dospelo je včeraj semkaj iz Krfa. Brodovje, ktero obstoji iz ladij "Kearsarge", "Alabama", "Maine", "Iowa" in "Missouri", vodi rear-admiral Barker. NEWYORSKE NOVICE. Brooklynska policija se bavi zopet z nepoznano v vodi najdeno mrtvo žensko, ktere truplo je bilo grozno razmesarjeno. Kapitan J. Moriartv od vlacnega parnika "General Newton", našel je v soboto zjutraj ob vznožju Pacific St. v Brooklynu v vodi golo in razmesarjeno truplo neke ndade ženske. Njen obraz že ni več mogoče prepoznati in poleg tega je tudi skalpirana. Ko jo kapitan našel truplo, je mislil da je našel kako nadaljno žrtev parnika " Sloeum", toda kmalo je uvidel, da je bila ženska umorjena iti grozno razmesarjena. Obe roki sta namreč odrezani. Tudi noge so odrezane pod koleni. Levi ostanek noge je bil zavezan v vreči toJUaka. V vreči je pa bil komad svinca, težak najmanj 16 funtov. Glava nesrečnice je bila razbita. Zamorska napadalka. Gospa Mamie Hicksova, bela soproga zamorca H. Ilicksa, na 30. zapadui uliei, tožila je včeraj pri policijskem sodišču na zap. 33. ulici zamorko Saro Byrnesovo, ker je slednja z njenim možem obiskala nek restavrant in napadla Hicksovo z britvijo. Zamorko so pridržali v ječi pod $1000 jamščine. Obe nogi izgubil. oSletni Beniamin Lynch, prišel je včeraj na 3. Avenue in 62. ulici pod kolesa poulične železnice. Vsled za-dobljenih poškodb so mu morali v bolnici odrezati jedno nogo, dočim je tudi druga tako poškodovana, da je bode treba odrezati. Motormana Washa so zaprli. Peč kot orožje. Skrajno nasilen človek je zamorec Fred Peterson, ki stanuje na 62. zap. ulici. Včeraj je namreč vrgel oljnato peč na glavo Wm. Huttona, kteri stanuje pri njemu. Petersona so aretirali, dočim so ranjenega Huttona odvedli v bolnico. Prepirala sta se radi stanarine. -o- Bodoči podpredsednik Fairbanks pri Rooseveltu. Minoli ponedeljek prišlo je k predsedniku Rooseveltu v Oyster Bay, N. Y., več odličnih obiskovalcev. Pred vsem prišel je republikanski podpredsedniški kandidat, senator Charles W. Fairbanks iz Indiane, bivši senator C. N. Bliss, in vodja volilne borbe republikancev George B. Cortelyou. Senatorja Fairbanksa so že popoludne pričakovali,toda na potu je zamudil vlak in je prišel še le zvečer v Oyster Bay, kjer ga je predsednik v svojej vili na Sagamore Hillu najprisrčneje sprejel. Po chieaškej konvenciji je bil sedanji sestanek med Rooseveltom in Fairbanksom prvi.^ Tudi predsednikovi otroci so pozdravili prihodnjega podpredsednika. Predno je prišel imenovani senator, se je Roosevelt dalj časa posvetoval S Cortelvouom in bivšim tajnikom (Kornelijem N. Blissom iz New Yorka, kteri je sedaj blagajnik republikanskega nacijonalnega konventa. Zvečer je predsednik svoje goste pogostil. Po večerji so se politikarji posvetovali v predsednikovej pisarni — najbrže o volilnej agitaciji. Obiskovalci so včeraj opoludne odpotovali. POZOR ROJAKI! Sedaj je lepa priložnost ceno in dobro potovati z najbrzimi parniki v staro domovino. Cena finim poštnim parnikom preko vode je $17.00. Cena brzoparnikom severonemškega Lloyda: KAISER WILHELM n., KRONPRINZ WILHELM in KAISER WILHELM DER GROSSE, j« preko vode samo $25.00. Cena splošnim francoskim parnikom je preko vode $17.00, LA SAVOIE in L na kterih stane vožn $20.00. izvzemši LA SAVOIE in LA RAINE. na kterih stane vožnja LOlt- Volitve predsednika v Mexico. Mexico Ciudad, Mexico, 12. julija. Sedaj, ko so prešteli pri predsedniških volitvah oddane glasove, se uradoma naznanja, da je bil predsednikom ponovno izvoljen Porfirio Diaz za dobo nadaljnih 6 let. Podpredsednikom je bil izvoljen Ramon Corral. V vlad i nib krogih se trdi, da bode Di az kmalo odstopil in da bode Corral njegov naslednik. Male novice. —SOletna gospa Kat. Bossova v Oswego, N. Y., je skočila v svoj vodnjak in vtonila. — Ko je skušala svoja otroka rešiti iz goreče hiše, je zadobila gospa W. H. Levyjeva v Auburnu, N. Y., smrtne poškodbe. Otroka nista ranjena. — Sheldon G. Weaver iz Vemona ugleden odvetnik, je na farmi svojega očeta padel raz stroj za košnjo trave. Stroj mu je odrezal levo roko. — V Youngstownu, Ohio., napadel je John Berry tamošnjega katoliškega župnika J. P. Barryja in ga z nožem ranil na glavi, tako da je na levem očesu oslepil. Razun tega mu je prere-zal tudi trebuh, Opozarjamo torej rojake, kteri žele potovati v staro domovino, da kmalu naznanijo imena in dopošljejo "aro" za parnik, da jim zagotovimo prostor na parniku, da ne zaostanejo, kakor se sleherni dan prigodi rojakom, kteri ne poslušajo naših poukov. Cene parnikom preminjajo se jako pogosto, toraj bodite oprezni pri kupovanju voznjih listov. Vožnji listki so dobiti pri Frank Sakser, 109 Greenwich Street, New York, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O. CENE SO VELJAVNE DO PREKLICA Vsem onim rojakom, koji so vprašali pri nas glede vožne po Cunard progi med New Yorkom, Reko in Trstom, naznanjamo, da odpljuje 21. julija ob 3. uri popoldan iz New Yorka v Reko ali Trst parnik SLAVO NIA ter stane $25.00 do Trsta ali Reke, do Ljubljane pa $25.50. Tuniški bej v Parizu. Paris, 13. julija. Tuniški bej dospel je včeraj dopoludne sewkaj. Vlada ga je sprejela z vsemi vojaškimi častmi, dočim ga je ljudstvo na ulicah burno pozdravljalo. V Elyseejskej palači je obiskal predsednika Lonbeta, kteri ga je prisrčno sprejel in se z njim dolgo in prijateljski razgovarjal. Popoludne je be^ obiskal senat in poslansko zbornico. Zvečer je bil častnim članom pri vrtnej slavnosti v. Elyseeju. Kasneje vršila se je pri predsedniku sijajna pojedina, ob kte-rej priliki je predsednik velel beju dobrodošel. Bej je na to odgovoril, da bode vselej podpiral francoske koristi. Cubanska razstava. Havana, Cuba, 12. julija. Zastopniška zbornica sprejela je zakonski predlog. kteri določa, da se dovoli nadaljnih $50,000 za svetovno razstavo r St. Louisu. SLABO SPANJE. Anton Lypcan iz Lattimes Mines, Pa., je zelo trpel vsled nespanja, toda slednjič je našel zdravilo, ktero želi ^edaj priporočiti javnosti. "Jaz svetujem vsem onim, ki ne morejo spati zlasti vsled želodčnih napak, da rabijo Trinerjevo zdravilno grenko vino, VeČ kot štiri leta sem trpel za neko želodčno boleznijo ter nisem mogel jesti, niti spati. Nobeno zdravilo mi ni nič pomagalo, dokler nisem slednjič poskusil Trinerjevo zdravilno grenko vino." Nobenega dvoma ni, da bi ne bilo to vino jedino varno in zanesljivo zdravilo za želodec in čreva. S tem, da ojači želodec in čreva, jim omogoči, da sprejmejo in prebavijo vsako hrano Na ta način je narejena nova čista kri kakoršno potrebuje sistem za redno opravljanje svojih dolžnosti. Živci ,n mišice, ki dobe hrano od take močne in čiste krvi, postanejo močne in zdrave.. To zdravilo ima v sebi samo čisti, stari vinski sok in importirana zelišča." Na prodaj v lekarnaL. Jos. Triner, 699 So. Ashland Ave., Chi-cago, 111. V Braddock, Pa., in okolici je nai zastopnik Mr. Ignac Magister, 1141 Hacket Ave. .Dotičnik je pooblaščen za pobiranje naročnine in prodajo knjig, ter ga vsem rojakom toplo pri-poročam. ilfti-fefrr ________ "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko ... $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto .......4.50 " " pol leta.......2.50 44 " " četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve §tcvilki. "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz- Vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA« (•'Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, aa se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. T*lofont 3798 Cortland. Bodoče volitve. Vsled nove porazdelitve kongreso-vih okrajev je že skoraj sedaj gotovo, •la domokratje ne bodo zmagali pri letošnjih predsedniških volitvah. Ele-k t oral ni kolegij obstoji letos iz 476 članov, tako da ima 29 glasov vee, nego dosedaj. Za izvolitev predsednika potrebnih je sedaj 239 glasov, do-eim je bilo dosedaj le 224 glasov potreba. Predsednik MeKinley dobil je leta 1000 202 elektoralnih glasov in Bryan le 355. Ako bodo za Roosevelt a volile iste države, ktere so glasovale tudi za njegovega prednika, dobil bode 313 elektoralnih glasov. Demokratični kandidat Parker dobil bi, ako ga volijo iste države, ktere so volile tudi Hrvana, 163 elektoralnih glasov. Vsled navedene nove porazdelitve dobili bi toraj republikanci 19 in demokrat je 10 g-lasov več, nego preje. Ako hočejo demokratje v prihodnjem novembru zmagati, morajo napeti vse svoje moči. Ako dobi Parker pri asove "solidnega juga", kar je skoraj neizključeno, razpolagal bode po-četkom volitev nad 151 glasovi. Podpredsedniški kandidat Davis bode mogoče pridobil obe dvomljivi državi Maryland in West Virginijo, kajti edino radi tega so ga demokratje imenovali svojim kandidatom. Toda ako pridobe tudi imenovani dve državi, manjkalo jim bode še vedno 70 glasov. Bryan je zmagal leta 3900 v severnih državah Colorado, Idaho, Nevada in Montana s skupno 14 glasovi. Tamkaj so namreč posestniki srebrnih rudnikov, kteri se pa letos, ko so demokratje odločili za zlato valuto, za demokrate gotovo ne bodo zmenili. Brez 39. newyorskih glasov Parker na izvolitev niti misliti ne sme. Kakor država New York, tako ima tudi Now Jersey 32 glasov — kteri so vedno republikanski. Demokratična stranka države New Jersey je pod vodstvom bivšega senatorja Jim Smithii tako nazadovala, da jo je treba temeljito reorganizirati. Toda New York in New Jersey ue zadostujeta, ker, ako volita obe državi za demokrate, manjka še vedno nafkiljnih pet glasov, ktere bi morali demokratje dobiti ali v Connecticutu, Indiani ali v Wisconsinu. Na vsak način imajo demokratje letos še manjše nade, nego pred štirimi leti, in večina njih že sedaj v6, da bodo poraženi. TRIPOLITANTJA V AFRIKI. Jedina pokrajina, ki jo TnrŠka še poseduje v Afriki de facto in de jure. je Tripolitanija s svojim glavnim mestom Tripolis, v kterem prebiva turški guverner-paša. Tripolitanija se razteza po dolgem ob Cirenejskem morju in meji z jedne strani k Egiptom, a z druge s Tuni-som. Prebivalei Tripolitanije so izključno afrikanski Arabi musulman-Fke vere. Povsem mal del prebivalstva tvorijo arabski Žid je, ki so istotako črni, kakor Arabi, Ker Tripolitanija sestoji iz obmorskega in puščavnega prebivalstva, ni možno določiti točnega števila prebivalstva, in to že iz te-ga razloga, ker prebivalstvo tripoli-»anskih puščav in peščenin nima stalnega prebivališča. To prebivalstvo je eminentno beduinskega značaja in živi povsem nomadsko življenje, hodeče s svojimi karavanami velblodov od ene oaze do druge, iz enega 1 '-v drugi. Razun tega so triijoiitanski beguni pomešani z jmadskimi Arabci iz Kgipta, Tunis*, Algiera in Maroka. Tripolitanija je bogata pokrajina, osobito ob Cirenejskem morju. Po vsej obali dviga se bogata poljedelska kultura raznovrstnega žita in turščice. Osobito so zanimivi tripolitanski vrti, ki miajo obilo raznega tropikalnega sadja in zelenjadi. Tu vspevajo pomaranče, limoni, datelji, banane, japonske nešplje, grozdje, rožici, smo-kve, kolekvinta, oljke, ricino, žafran, lotusova zrnja, perje od senne in drugih. Živinoreja se nahaja v najboljem razvitku. Najbolj so zastopani v Tri-politaniji velblodi, ki tvorijo pravo bogatstvo Tripolitaneev. Bogata žival, osobito bivoli, voli, krave, koze, ovce, a potem raznovrstni konji: to tvori tudi narodno gospodarsko imetje musulmanskega Araba v Tripoli-taniji. Nu, glavni vir bogastva arabskih in ptujih trgovcev v Tripolitaniji ustvarjajo one glasovite karavane, ktere posredujejo evropejsko s eentralno-afri-kansko trgovino med glavnim mestom Tripolisa in vsemi notranjimi pokrajinami vse do ekvadorja v centralni Afriki. Te karavane, ki na hrbtih tri-politanskih velblodov prenašajo iz Tripolisa vse one izdelke in proizvode, ki jih evropejska obrt in industrija proizvajata speeijelno za porabo mu-zelmanskih narodov v Afriki: te karavane se vračajo po večili letih zopet v Tripolis, donašajoče slonovo kost, perje nojevo, smolo, zlato perje od senne, kože, volno, heno (barvilo) *, maslo, razno zdravilno korenje in sto druzih raznovrstnih drobnih stvari. Vsa ta trgovina se bazira v notranji Afriki na izmeni evropejskega trgovskega blaga z afrikanskim blagom. V tej afrikanskej trgovini ne igra denar nikake uloge. Tripolitanski trgovec, naj je musulmanski Arabec ali Evropejec, vodi vso trgovino na lastni rizik. On kupuje v Evropi ev-ropejske produkte, pošilja jih s karavanami v centralno Afriko, izmenjuje jih tam s eentralno-afrikanskimi produkti, donaša te zopet s karavanami v Tripolis in pošilja še le od tu afri-kansko blago v Evropo in Ameriko, kjer je spravlja v denar. Od odhoda teh trgovskih karavan iz Tripolisa v notranjost centralne Afrike pa do njihovega povratka od tam v Tripolis, mineva Često 4—S in več let. Dohod trgovske karavane v Tripolis izzivlja po vsem mestu neizmerno veselje. Ko pa karavana odhaja iz Tripolisa, so vsi v skrbeh: toliko trgovci, kterih blago nosi karavana, kolikor karavanski spremljevalci in njihovi sorodniki v Tripolisu. Prizori, ki se dogajajo o odhodu in dohodu trgovskih karavan so tako zanimivi in originalni, da jih niti najbolje pero ne bi moglo točno opisati. Poleg glavnega mesta Tripolisa je najznameniteje mesto Bengazi v tri politanski pokrajini Barka, ki meji z oazami Fessana v Sahari Bengazi je tudi bogato trgovsko mesto. Toliko v Bengazi, kolikor v Tripolisu nastanilo se je v prošlih letih mnogo Itali janov, ki so tam otvorili trgovske hiše ter posredujejo evropejsko, osobito pa italijansko trgovino s tripolitan-skoin centralnoafričansko. Trgovinski odnošaji teh italijanskih hiš se razte za jo tudi na Malto, Egipt, Kreto, Palestino, Sirijo, Carigrad in Grško. Največji trgovinski konkurenti Italijanom v Tripolitaniji so danes Francozi, a deloma tudi Grki. Posest Tripolitanije postaja danes za Turčijo goreče vprašanje. Tripolitanija je bila že v starih časih uzro-kom mnogih vojen in sporov. V starih dobah je tvorila Tripolitanija del teritorija Regio Syrtica, kteremu je pripadal tudi glasoviti Kartago. Za Tri-politanijo so se potezali po drugi pun-ski vojni numitski kralji. A prej, leta 201 pred Kristom, bila je Tripolitanija rimska kolonija. Septimius Seve-rus bil je prvi, ki je tej Regio Syrtica dal ime Provincia Tripolitana. Arabi so osvojili Tripolitanijo leta 664 po Kristn. Nn, že leta 801 zjedinila se je Tripolitanija s Tunisom. In za tem 1. 1510 so si Španci osvojili Tripolitanijo. Nu, turški morski ropar Drugot otel jo je leta 1551 Špancem ter iz nje ustvaril pravo janičarsko despoti jo. Končno so leta 1714 Turki osvojili Tripolitanijo, se tam utrdili in so še danes gospodarji. Na obalah severne Afrike, na kterih stoji tudi Tripolitanija, so se usilile razne evropejske države. Egipt je odvisen od vpliva Anglije. Tunis in Algier je v rokah Francozov. Maroko (tudi če je še danes politično in administrativno neodvisen) spada vendar v direktni trgovski in politični vpliv Francije. Ostaja toraj le še Tripolitanija, na ktero ne preži samo Italija, ampak tudi ista Francija. Turčija vč jako dobro, da danes ali juari izgubi Tripolittnijo. A, ker je Tripolitanija za-njo pasivna in jedina pokrajina v Afriki, ona tudi nič trosi v tej pokrajini. Stare trdnjave v Tripolisu so razpale, a topi na njih so zarjaveli. Država, ki bode hotela Tripolitanijo okupirati, ne bode imela za ta posel velikih zaprek. Vprašanje je le, kdo bode Tripolitanijo okupiral in si jo prisvojil. Ne more biti nikdo, nego le samo Italija ali Francija. Anglija, Nemčija, Rusija, Avstro-Ogrska nut.fijo nikakih specijalnih interesov v Tripolitaniji. Rusija ima svoje namere na afrikanski sredozemski obali in to v Maroku, v Ceuti. Glede Maroka so se Francozi že sporazumeli z Angleži. Francija, ki že poseduje v Afriki Tunis in Algier, lahko pridobi tudi Maroko, ko pride i*as za to, ker ona ima v Maroku že danes jako velik trgovski financijelni in politiški vpliv. Kako se Francija danes jutri sporazume z Rusijo glede marokanske Ceute, ki je r>reko pota od Gibraltarja, to pokaže bodočnost. Mi trdimo samo to, da Rusi tudi tam dosežejo svoje namere. Kajti interesi Francije in Rusije so spojeni iu vezani tako tesno in imperativno, kakor siamski dvojčki, ali Francija treba vendar moralne in vojne pomoč; Rusije bolj, nego-li Rusija od Francije. Tudi to pokaže nedaljna bodočnost. Vsekako ne bodo Španci v Maroku hoteli politično nič doseči proti Franciji in Rusiji. Dana pa jim bode trgovska zadovoljščina v Maroku in drugje. Afrikanski Tripolitaniji je dajati večjo politično važnost zato, ker smo uverjeni, da se bode Italija mogla izogniti vojni z Avstro-Ogrsko s? no tedaj, ako bode pametna in ne bode as-pirirala na kakoršne si bodi poLitične vojne namere v Albaniji in Epi^u. Italija naj raje vso svojo pažnjo obrača na Tripolitanijo v Afriki in ni dvomiti, da bi se mogla te prijateljski sporazumeti s Francijo. Posest Tripolitanije bila bi za Italijo s političnega gledišča glavni dobitek na loteriji, ker bi se — odpovedši se okupacijskim poželjenjem na jadransko - jonskih obalih — izognila sicer sigurnim dogodkom na bojnem polju, dočim bi s trgovskega stališča po osvojenju Tripolitanije zadobila velike koristi za raz vitek svoje narodne italijanske trgovine in industrije. Albanija mora ostati Albanezom. Epir naj vzamejo Grki. A vse drugo, to je naše, to je slavjansko! Fr. K. MRTVA TOČKA. Pod tem naslovom je priobčil član avstrijske gospodske zbornice in prvak Staročehov, dr. Karol Mattuš v pražkem mesečniku "Osveta" zanimivo studijo o političnem položaju v Avstriji. Ozirom na veliko zmešnjavo k; je navstala v gospodarstvu, indu stnji in trgovini, in ktera zmešnjava prihaja le sovražnikom češkega naroda v prilog, svetuje Mattuš češkim poslancem spremembo taktike. To ne bi kazalo nikakor na malodušje in bi ne bila nikaka kapitulacija, ker bi se s tem ne žrtvovali cilji narodne politike. Saj bi bilo češkim poslancem dano na svobodo, da se odloČijo za druga sredstva, čim ne bi bilo v gotovem času, kterega bi določili zastopniki naroda, zadovoljeno najnujnejim njihovim zahtevam. Češka in avstrijska politika — to izvaja Mattuš dalje — sta dospeli do mrtve točke. Naj važne ji problem v hipu ta, kako bi prišli preko te mrtve .točke. Ali sama sprememba taktike ne zadošča. Reformirati treba temelji to tudi razmerje med češkimi strankami. Socijalne in radikalne stranke imajo gotovo pravico do obstanka. Njihovega vpliva se ni bati, marveč je možno izhajati z njimi, da se le prilagodijo glavnim principom narodnega programa. To mrtvo točko češke politike treba zmoči, p->tem bode mo žno delovati za povzdigo naroda na kulturelnem in gospodarskem polju in se bližati nadaljnim ciljem njega politične ekzistence. 3CTTRZ. Za let kr*n avstr. veljav« treba Je dati $26.55 in k temu ie 15 center za peštaniro, ker mora biti denarna pošiljate v registrirana. KJE JE ANTON STUCIN, doma iz Primorske. Njegov naslov naj se naznani: JOHN ZALAR, Box 293, Corona, L. I, N. Y. (13-15—7) KJE JE ALOJZIJ PUCELJ? Zanj bi rad zvedel, ker sva bila pred par meseci skupaj v La Salle, HI. ANTON PEZDIRC, 2207 Kansas Ave., East St. Louis, HI. (13-15—7) KJE JE ANTON KOLNBRAND, sin moje sestre? Pred dvemi leti dospel je v Colorado. Kdor ve za njegov naslov, naj ga naznani: ALEX. PLUDER, Box 111, Conemangh, Pa. KJE JE FRAN CANKAR iz Dobrove pri Ljubljani? Dne 6. t. m. šel je skrivoma od mene, ne da bi bil plačal svoj dolg na boardn v znesku $44. Star je 23 lat, majhne postave in kozavega obraza. Rojaki naj se ga varujejo in ako kedo zve za njegov naslov, naj ga javi "Glasu Naroda", ali pa meni: ANTON MA-JER, 39 Glass Avenue, Cleveland, Ohio. 13-14—7) KJE JE IVAN KUTNAR, VULGO Zagorjev iz Podgriže pri Št. Vidu? Zanj bi rad zvedel: JOSIP NO-GRASEK, Bx 133, Cherokee, K^jis. {9-15 7) Biropejske in drage ?esti. Dunaj, 13. julija. Tukajšnja organizacija mesarjev je sklenila uvesti razne reforme. Pred vsem namerava ustanoviti družbeno veliko klavnico po ameriškem vzgledu. V to svrho bode predstojnik organizacije potoval Chicago, da prouči tamošnje klavce. Paris, 13. julija. Tukajšnji "Matin" uradoma naznanja, da je kardinal Vanutelli v imenu Vatikana raznim francoskim škofom ukazal, naj odstopijo. Tega pa škofje niso storili, temveč vprašali so naučnega ministra, kaj jim je storiti. Slednji jim je dejal, naj ostanejo v službi i nadalje, kajti v resignacijo mora pred vsem vlada privoliti, ktera pa ni odvisna od Vatikana. Na to je papežev "državni tajnik", kardinal Merry del Val škofom grozil, da jim odvzame škofovsko čast, ako ne pridejo v teku 15 dni v Rim. Ministerski predsednik Combes je pa škofom ukazal, da ne smejo v Rim. Vlada bode proti Vatikanu protestirala. London, 13. julija. Minister ino-stranih del Landsdowne naznanja, da sta Anglija in Nemčija sklenila pogodbo glede poravnave medsebojnih nesporazumov potom razsodišča. Pogodba je slična onej, ktv.ro so sklenile Anglija, Francija. Italija in Španska. POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi„ 111., kakor tudi Slovencem po Z jed. državah, da seno otvoril nco urejeni saloon pri ^Triglavu", 617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano „ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, to pri meni na razpolago. Nadalje j« vsakemu v zabavo na razpolago do* bro urejeno keglišče in igraln« miza (pool table). Ker si hoč^m pridobi! naklonjenost rej ako v, gledal bodem v prve) vrsti za točno in solidno postrežba Vsak potujoči Slovenec dobrodošel; Končno priporočam ožjim rojakom da me blagovolijo večkrat počastil s svojim obiskom t Mohor Mladtčf 617 So. Center A v., blizo 19. nI,. CHICAGO, ILLINOIS. TaUnti im v Forest City, Penna* Inkorporirano dnč 31. januarja 1902 ▼ PeniiR^lvanfjl. ODBORNIKI: Predpednik: Josip Zalar, P. O. Box 547, rorest City, Pa. Podpredsednik: Josip Žid an, P. O. Box 478, Forest City, Pa, L tajnik: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Fz. IL tajnik: Ivan Žigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Munifi, P. O. Box 537, Forest City, Pa, OO8P*J,0ARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Berem eli star. P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Iva.« Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gopsng, P. O. Box 569, Forest City, Pa. POROTNI ODBOR: .Josip Bucinrli ml., P. O. 5ox 591, Forest City, ^ } KaEOL Zalaiu P. O. Box 28, Forest City, Ps. Ivan Opeka, P O. Box 626. Forest City, Pa. Primož Mato , P. O. Box 652, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: ftareet City, Pa. John Telban, P. O. Box Q0| Drnfitveno glasilo je "Glas Naroda?1. BENZIGER BROTHERS NEW YORK, N.Y., t CINCINNATI, OHIO, 36-38 BARCLAY STREET. | 343 MAIN STREET. u, CHICAGO, ILL., 211-213 MADISON AVE, POZORj, SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA! Izdelovalci bande« rov, društvenih zastav, znakov in regalij po naročilih. Vsako naročilo se izvrSuje pod osobnim nadzorstvom tvrdke. Na zahtevo pošljemo vzorce naših znakov, prevzamemo tudi načrte in risanje raznovrstnih zastav in bander. Vedno v zaiogi ZLATI in SREBRNI ZNAKI z iglastim ali gumbičnim priveskom. Pišite po katalog in ceno, predno se drugam obračate. Odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku. Dopisoval Vam bode rojak g. Lupša. TI Frank Sakser^ 109 Greenwich Street, New York USTANOVLJENO LETA 1893. O USTANOVLJENO LETA 1893. DENARJE pošiljam najceneje in najhitreje v staro domovino. Milijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt. Sedaj pošljem lOO kron z,a $20.55 in IS centov požtarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500. O PAR0BR0DNE LISTKE prodajam po izvirnih cenah in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v New York m naš mož ga počaka na postaji, odredi vse i>otiebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se no ve kam obrniti, naj gr6 na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali con-neet three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno! Z veleštovanjem lOQ GREENWICH ST., NEW VORJK, IN. M0F* Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, daje številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. Telefon: 379« Cortlandt Telefona 379« Cortlandt Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota« Sedež v ELY, MINNESOTA. 1 ———— URADNIKI: Prnlsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik' JOIIN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. IT. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddoek, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUIvOVEC, 4324 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 105G, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošiljajo blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je: ''GLAS NARODA". INAZINAINILO, Tem potom naznanjam vsem društvom oziroma n, jih zastopnikom, da sem jim te dni odposlal nekoliko f.»r-'■»rjev za zdravniška spričevala, katera prosim, da bi izpolnjevali po sledečem navodilu: Formular Ab 1904 je vporabljati za zdravniška spričevala za podporo, ki jo plačujejo krajevna društva sama njihovim Članom in ne za podporo od Jednote. Bolniški odborniki krajevnih društev naj vestno pazijo, da je vsako spričevalo pravilno narejeno in potrjeno od zdravnika predno se plača podpora. Dasi ne dvomimo, da večina društev skrbno pazi, kako se plačuje podpora, ako je dotičnik opravičen d« nje, vendar vemo iz lastnega prepričanja, da nektera društva plačujejo podporo na spričevala, ktera nikakor niso pravilno narejena, da še celo kadar zdravnik ne priporoča dotičnega za podporo. Posledice temu so, da razna društva pridejo večkrat v finančno zadrego. Vzrok temu je tudi pogostokrat neizkušenost uradnikov in odbornikov društev, večkrat pa tudi zdravnik sam, ker nima navodila, kako izdelovati taka spričevala. Temu se lahko odpomore. Vsakemu društvu svetujemo, da se kadar je to mogoče, sporazumi s zdravnikom, ki zdravi njihove bolnike ter zahteva, da izpolni vsa vprašanja in zahteve, označene v zgoraj omenjenem formularju. Formtilar Cd 1904 se ima vporabljati samo podporo, ki jo sprejemajo bolni člani od Jednote, to je po preteku prvih šest mesecev njih bolezni ali kadar jih preneha krajevno društvo podpirati. Vsa taka spričevala imajo biti, poleg postavnega zdravnika, potrjena od predsednika, tajnika in zastopnika društva, ter morajo biti pre- videna z društvenim pečatom in vse, kakor veleva točka 15, člen 32, pravil Jednote. Formular Ef 1904 je vporabljati za vsa spričevala za podporo pri izgubah kteregasibodi uda, kakor tudi za popolno bolno podporo, kadar dotičnik odhaja v staro domovino in preneha biti član Jednote. Vsa taka spričevala morata podpisati dva postavna zdravnika in potrjena po javnem notarju, kakor tudi od postavnih uradnikov krajevnega društva, kaor veleva točka 14 in 17, člen 32. pravil Jednote. Nadalje uljudno prosim vsa društva, da bi vsa uradna dopisovanja in poročila pošiljali edino-le po svojem postavnem zastopniku. Zelo neprijetno se je ozirati na poročila od več strani in od ravno istega društva, katera si velikokrat sama nasprotujeta. Odslej se ne bodemo ozirali na več kakor na enega, to je samo na uradna poročila, za vsa druga pojasnila dajemo drage volje odgovore. Opozoriti pa moramo vse one. ki imajo kako pritožbo proti kakemu krajevnemu društvu, da se obrnejo na porotni odbor Jednote. Zastopnike tudi prosimo, da vselej, kadar je to mogoče, pošiljajo vse svotc blagajniku Jednote po "Bank Draft" ali "Ekspress Order". Tako poslana svota se tukaj ložje spremeni v gotovino, kakor "Postal Money Order. Osobne nakaznice (personal checks) tudi niso posebno prijetne, želel bi tudi, da bi si vsi zastopniki ta navodila zapomnili in se v bodoče po tem ravnali, s tem se lahko prihrani mnogo sitnosti in nepotrebnega dela na obeh straneh. Želee najboljši vspeh in napredek vsem draštvam s spoštovanjem Geo. Brozich, I. tajnik. Vabilo na naročbo. Ker v kratkem poteče prva pol"' sa leta, prosimo vse one gg. r _ARINIKI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKOJNJIEW Y0RK0M. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KR0YU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpljaje iz New Yorka dne 19. julija 1904. odpljuje iz New Yorka dne 2. avgusta 1904. odpljuje iz New Yorka dne 16. avg. 1904. ULTONIA, SLAYONIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd,, 29 Broadway New York. 126 State St.. Boston. 67 Dearborn St., Chicago. Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107-109 Greenwich Street, . . NEW YORK . . v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobu lCnaflju jako po volji. Časa je imel dovolj za premislek, kako se na ozkem potu izogniti temu in onemu nasproti se pomikajočemu vozu, kako vladati konje na ovinkih in oglih ter povrh še zabavati mlado gospico v kočiji sedečo. V srednjem veku in tudi še v času naše povesti, imela je bogata gospoda po gradeh najete posebne ljudi, dvorske norce imenovane, ki so jo spremljali povsod in kratkočasili s svojim neutrudnim humorjem in neusahljivimi burkami. Malo je veljal torej kočijaš, ki je molčal sedeč na kozlu; to je tudi dobro vedel naš Knafelj. Zaradi tega je jedva izpeljavši iz Brdskega dvorišča zavrtil svoj kočijaški život v devetdeset stopinj okoli svoje osi, zavil usta in obraz v smešno podobo, poklonil se globoko gospici in pristavil: "Baro-nessa žlahtna, moji konji imajo spredaj tri sto griv in ene pol, baš zdaj sem jih preštel. Tiste pol so izgubili včeraj, ko so luterS Knaflja iz Kranja nosili, ki se je s škofom Urbanom spri in je jezik za nekaj vatlov predolg imel." Smejala se je baronica Strmolska tako, da so se jej jamice delale na licih in da je dve vrsti kakor biseri svetlih zob pokazala svojemu tovarišu na kozlu, in niti opazila ni, kako je porabil kočijaž to priložnost, da je pogledal globoko v njene plave oči, ki so jej iskrile pod rumenimi kodri. "Ali je res tako lep in mlad isti lu-teranec Kranjski?" vpraša potem baronica koeijaža, kajti že prvi njegov dovtip, če kdo temu verjame, vzbudil jej je simpatijo do njega. "Ali ga še niste videli?" odgovarja smeje se voznik. "Takov je, pravim V&m baronica žlahtna, da ga hodijo ljudje devet ur daleč gledat, celo iz Ljubljane priromajo v Kranj, posebno pa mlade žene in dekleta. Vsaka poslednjih pa. ali verjame njegovim lepim besedam in postane luteranka ali pa zhlazni, ker je deklicam prepovedano zaljubiti se v duhovna, ki se ženiti ne sme. Povem vam, tudi jaz sem ga šel poslušat v Kranj in stavim kar hočete, da bi me bil tudi preveril in zapeljal, ko bi bil ženska, in žal mi je bilo skoro, da sem mož, ubog grajski norec ih kočijaž, ko bi bil lahko kaj druzega, kaj več, če bi ljudje čutili, da hodijo v temi, ko sije jasno solnce.' Čudno so odmevale te bfjede govorjene v smehu in z nekako grenko ironijo v srcu mlade gospice. Vedela ni, ali bi se jim smejala ali pomilovala svojega voznika, ki druži tako nerazumno norčijo z resnobo. Poslednjega se sicer ni upala, ako-ravno si ni mogla skrivati misli, da je' to nekakov poseben kočijaš, bolj nežen, priljuden, omikan od drugih in — lep, mnogo prelep za takov posel. Tihota je bila potem na gosposkem vozu nekaj časa. " Smešen sem in smešim se sam, prekleta osodal" dejal je Knafelj sam pri sebi. "Vendar nosimo zdaj, kar smo si naložili. Nevredno je mo-žkega imena dejanje, ki se opušča sredi pota." In trenotek pozneje je pokazal, da je mož beseda nasproti svojim nazorom; kajti zopet je zavrtil život na kozlu proti svojej gospici in šale je izbijal in dovtipe lovil. In čudno, kakor da bi se bila situacija med grajsko hčerjo in njenim voznikom izpre-lila iz norčije v prijateljstvo, tako tekel odslej njun pogovor. Če ne vnost, a po umetno stavljenih »njih je zvedela gospica, da je voznik dober Knafljev znanec in zveden v njegovih idejah, ki so se jej dozdevale jako bistroumne, ter da je bil stoprav nekaj dnij v službi na Brdu in da ga je ponudil Brdski i oskrbnik za kočijaža njenemu očetu. Veselila se- je skrivaje poslednjega: kajti prijetno se je odlikoval njen voznik od dosedanjih strmolskih starih kočijažev, povrh je jako dolgočasno doma, ker oče ne sprejema pogostih pohodov in je malobeseden. Tako globoko se je zapletla neizkušena deklica v to bodočo izpremem-bo na njenem domovanju, da je v svoji naivnosti odkrila celo svojemu vozniku, da hoče prositi očeta, da ga gotovo sprejme v službo in bolje odškoduje od dosedanjih kočija/ev; in kako bode prijetno, ko se vozita potem z domačimi konji, ki so mnogo "lepši od brd-skih, in kako da rada jaha svojega konja, ki ga je dobila od Kriškega gra-ščaka itd. Med takim pogovorom sta se vozila naša znanca proti Strmolu. in Knafelj je nedvomno pozabil za nekaj časa, kako se je izpremenila nenadno njegova osoda, kajti vesel je bil, kakor nekdaj, ko še ni poznal boja v prsih, tedaj, ko je še veroval vsemu, kaj ga je njegova ranjka mati učila, in tedaj ko je prvič čutil blagodejno moč ljubljene ženske do moškega srca. Naravna kalifornijska vina na prodaj. Dobro črno vino po 50 do CO ot galon e posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 et galon s posodo vred. Izvrstna tropaiica od 12.50 de $8 galon s posodo vred. Manj nego 10 galon naj aikfte □e naroča, ker manje količine ae sioreui razpošiljati. Zajedno s naročilom naj gg. naročniki dopofljs^s ienar, oziroma Money Ordsc. Spoštovanjem Nik. RadoTrJoh, 594 Vermont St.f • 8AN FRANCISCO. CUL KNJIGE, JUBI telefon kadar dospe« na kake postajo v New York in me vei kake priti k Fa. Sjjesebju. Pokliči številke 5798 Cortland in govori slovenske. Peto poglavje. Al' je čudo, da je njega tud' zmotilo žensko lice? Levstik. Sovraštvo katoliških Gorenjcev proti javnim in skrivnim luterancem v okraju Kranjskega mesta postajalo je večje in večje. Gonili so jih in zasledovali, kakor zajce, te luterš ljudi, tako so jih namreč zvali, in gorje mu je bilo, kdor je prišel v r*est razjjradje- nemu ljudstvu in njes-ovim ovaduhom. " E p; Jeza in razkačenost je segala tako daleč, da so hodili kmetje poslušat pod okna svojih sosedov, ali vpletajo svojo večerno molitev tudi "Češče-no Marijo" in ali izpuščajo, kedar poldne zvoni, " Angeljsko češčenje". Več potov se je primerilo potem, da je pogorela črez noč hiša skrivnega luteranca, in nihče ni zvedel, kdo mu je posadil rudečega petelina na streho. Niti gasiti in ne pomagati niso sosedje hoteli takovemu nesrečniku. "Verski fanatizem je najbolj silna in nepremagljiva moč na svetu, ki miruje le tedaj, kedar je zadušila vse svoje nasprotje ali pa se uničila sama v lastne j slepej strasti", pravi neki zgodovinar. Fanatizem v priprostem ljudstvu pa je erynija, ki za svoj namen uniči najlepši vezi prijateljstva in sorodstva ter živi' le strasti in obljubljenemu plačilu, brez kterega, naj si bede duševen ali materijelen, ni fanatizma, pristavljamo mi temu izreku. Enak je bil položaj tudi v dobi verske prekucije na Slovenskem. Izdajalcem luteranstva niso bila obljubljena samo duševna plačila, temveč tudi denarna darila od svetovne gosposke. Ni čuda toraj. da so se skušali ne samo podkupijenci, temveč zlasti glavarji in sodci posameznih mest in okrajev, kdo bode prekosil druzega v gorečnosti proti krivo verstvu in preganjanji njegovih prijateljev. V tem oziru se je odlikovalo tedaj posebno mesto Kamnik. Še bolj kakor v starodavnem Kranji razširilo se je bilo med kamniškimi mestjani in okoličani luteranstvo, in navdušeni so bili za-nj najbolj imoviti posestniki in celo v obilnem številu ženski spol. Zakrivil je neki to nevedoma naš \ znanec Knafelj, ki je kaplanoval prvo leto svojega pastirovanja v Kamniku j in se je bil priljubil zaradi priproste-ga vedenja in veselosti mestjanstvu in je morda sem ter tja v veselej družbi i premalo besede tehtal. Ker je tudi nekoliko prerad s žen-stvom občeval in so govorili hudobni jeziki, da je prevelik prijatelj lepe mlade mestjanke vdove Stobe, premestil ga je škof Urban v Kranj. John Venzel, f 74 Munich St., Cleveland, Ohio, izdcloralec kranjskih in nemikih harmonik se priporoča rojakom za izdelovanj« in popravljenje harmonik. Delo na pravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a dele trpežno in dobro. Cene tri vrstnih ed $22 do 145. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdeluj am tudi plošče is aluminija, nikelja ali m od eni ue. Cena tri vrstnim je od $45 do $80. Več in natančno pove: JOHN VKNZKL, 94 MunicJ* Su Cleveland. OU» Rojaki, podpirajte rojaka! Podpisani priporočam svojo dobro mrejaM GOSTILNO, v kterej to2im vedno SVEŽE prvo, prodajam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi dobi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Forf.it ClTV, Pa., naj na postaji vpraša za mene in gotovo boda prišel do mene in do znancev. Ako ked« potrebuje kak svet, na) se name obrne. Nale geslo toraj bodit ovoji k svojim! Martin Muhič, JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, 0. Priporoča rojakom svoji izvrstna VINA, ktera v kakovost' nadkrilju-jejs vsa draga ameriška vina. Rudeče vin« (Concord) predajam p« 50c galono; belo vin* (Oatawka) p« 7fc falome. ■■■ NAJMANJŠE NAROČILO ZA TIN# JE 50 GALON. BRIN JE VEG, za kterega sen import ir al brinje iz Kranjskega, velja 12 steklenic $15.00. Brinjevec je najkslj« ktere imamo v naii zalogi in jih odpošljemo poštnine proste, ake m nam t^artek naprej poelje: Melilveae knjige: Spomin na Jezusa 36 ct. Jezus dobri pastir 60 ct. P res veto Srce Jesnsove $UJ6. Sveta Nebesa $L Jezna na križu $1. Filoteja $1.S0. Zlato iela $1.20. Duhovni studei.ee 60 el Nebeške iskriee 60 «1 Ključ aebeškik vrat 60 «L Vrtec nebeški 60 et. Sveto ae& IS et Ave Marij s 10 et. Mati Božja 10 et. Evangeliji 60 ct. Zgodbe av. pinna, mala izdaj s 30 ct. Zgodbe sv. pisma velika izdaj s 60 ct. Navedene main* knjig* so s zlato sto sea. Drug* kajigs: Zbirka domačih zdravil 60 ct Mali vitez, v treh zvezkih, $3.50. Prešernov* poezije, vezane 76 ot Prešernove poezije, broširane, 60 ct Skozi širno Indijo 40 ct Na indij jldh otokih 80 «t Iz knjige življenja $1.60. Ob tihih večerih $1.75. Abecednik za slov. ljudske šole 20 ct Dimnik, slo^enako-nemški besednjak tO centov. Prva nemška vadnica 35 «t Pregovori 30 ct Mlinarjev Janez 40 ct Domači zdravnik 60 ct. Marjetica 60 ct Godčevski katekizem 15 cl. Andrei Hofer 20 ct Boerska vojska 30 ct Admiral Tegetthof 80 et. Pavlin, angleški slovarček 40 «t Erazem Predjamski 16 ct . Naselnikeva hči 20 et Eno leto med Indijanci 20 *t May, Ery, 20 ct Pavliha 20 ct Potovanje v Lili put 20 ct Mirko Po* ten j ako vič 20 cl Narodne prip*vedke za mladine, in IL zvezek, vsak 20 ct Pri Vrbovčern Grogi 20 ct Krištof Kolumb 20 et. Šaljivi Jaka 20 ct Nezgoda na Palavanu 20 et Pravila dostojnosti 20 ct. Izdajalea domovine 20 ot V delu je rešitev 80 st Najdenček 20 «t-Grof Radecky 20 ot Lažnjivi kljukec 20 el Rep*stev 20 ct Vrtomirov prstan 20 ot. Hubad, pripovedk* L, EL, 131. zvezek, vsak 20 ct Oessr Maksimilijan L, 20 d Sv. Genovefa 20 ot. Vojska na Turškem 40 et Rodbinska sreča 40 ct Knez Črni Jurij 20 ot Nikolaj Zrinjski 20 *t Spominjala listi iz avstrijske zgodovine 25 ct Doma in na tujem 20 Na Preriji 20 ct Strelec 25 ct Naseljenci 20 ct. Poslednji Mohikanec 20 et Srečolovec 20 ct Avstrijski junaki 90 ot Kako je zgorel gozd 20 o*. Šaljivi Slovenec 60 et Četrto berilo za ljudske šole 60 et Stoletna pratilu 60 ot Izidor, pobožni jmei 26 et Cvetke 20 ct Hitri računar 40 ot Sanje v podobah 16 d. Koledar ca leto 1204 26 et vrste, ker je žgano na isti način, ka- Tu je pokazal Knafelj prvič javno k*r doma na Kranjske] in odločno svoje luteranstvo v govorih j in pridigah proti duhovskemu coeli- j batu itd. Če trdimo, da je bila ženska, lepa žena kriva njegovega renegatstva,: okrepčujemo le stari slovenski pregovor, ki pravi: 4'Kar hudič ne more storiti, baba izvrši". (Dalje prihodnjič.) NAROČBAM JE PRILOŽITI DENAR Za ebila naročila s* prip*r*ča JOEN KRACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, O. Nad 30 let se je obnašal ^ Dr. R1CHTERJEV ^ SVETOVNI, PRENOV3JBNI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljšMek^ zoper RETJM ATIZEM, PQE0STNIC0, PODAGRO itd. in razne renmatične neprilike. S a -10: 25ct la SOct. v vseh lekarn«* P. Ak Richter & Co. J 215 Pearl Street, ^gg New York. Naravna kalifornijska vina na Dobro črno ia belo vino od 35 do 45 centov galona; itore belo ali črno vino 60 centov galc&a. Beveling 65 ct galoma. Kdor kupi manj kakor 50 galon vina. mots dati $2.00 za posodo. D rožnik od $2.25 do $2.76 galona, slivovi«* po $3.00 galena. Pri večjem naročilu daa popust S spoštovanjem ŠTEFAN JAfiSHE, P. O. Box 77, Crockett, California. Contra Costs Oa. ROJAKOM V JOLIETU, ILL., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. John Sastaršiča, 1208 N. Centre St Imenovani svod im as Bcmpapie Generale Transatlantic Francoska parobrodna družba DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVIC8-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIKI SO i as d vb vijaka... „Lm Lorraine", j La Savoie", La Touraine", L'Aqnitaine", ,La Bretagnt",. ,,La Champagne La Gaicogne", Parniki odpljajejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob tO. ari dopolodne. Parniki odpljujejo Is priitaniftča *tv 42 North RIvsr, ob Morton Strsslt is.ooo toa, is.ooo „ 10.000 „ IO.OOO ,, 8.000 ,. 8.000 , S.OOO „ ■5.00c kcajiklh noM. «5.000 ,, n 13.00c u m i6.uoo ,, u g.aoo „ „ 9.000 H || 9.qoo n n •La Touraine *La Savoie La Bretagne La Champagne La Gascogne 14. julija 1904. 21. julija 1904 28. julija 1904 4. avgusta 1904 11. avgusta 1904 •La Touraine •La Lorraine L a Bretagne •La Savoie •La Touraine 18 9JS an g. 1904. za. ang. 1904. 1. sept. 1904. 8. sept. 1904. 15. sept. 1904. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. filtru igeieijt: J! BROADWAY, NEW V0M. Holland-America Liine (HOLLAND-AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjer.ih držav med JHFV Y0RK0M in R0TTER9AM0M preko Boulogne-sur-Mer. parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. N00RDAM, RYNDAM STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 too. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstro. Radi cene glej na posebej objavljenih listinafc. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestflttl DUNAJ, I. Kolowratring 10.IINOMOST, 3 Rudolfstraase. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, ai Krona. I« ROTTERDAM A Parniki o (1 p 1 j u j e j o: vsak četrtek in iz NEW YORKA ob 10. uri zjutraj. ---- vsako srede 1 ' !■ ■' HOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broad why, NEW TORE. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL. RED STAI LINE (Prekomorska parobrodna družba „Rudeča zvezda44) posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkora in Antwerpenocu + + * ♦ ♦ * ♦ * ^ * Philadelphia in Antwer^nom, JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Fueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York po dnevu. Oglasite se pri: C. M.C0X, H. C. POST, Am't Ticket Afeat. City Ticket Agest. aia IN. Main St., Pueblo, Colo. Prevaža potnike s sledečimi pofttnimi parniki: tfAOERLAND dva vjakaOS78« ton. 1EELAN8........."... 11D05 ton. KROONLAND.......... 12760teo. FINNLAND............127C0ton. dobra Pri conah za medkrovje so v^Ki.itete vse potrebščine, irana, najbolj na postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetiiejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Pri morje. Hrvatsko, Dalmacijo iu uruge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob'10. uri dopoludne ml pomola štev. 74 ob vznožju Fulton Street. — Iz PIIILA-DELPHIJE vsako drugo tsredo od pomola ob vznožju Washington St« Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov ee Je obrniti na: Pozor I Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lists, čegar valužbenes Vas . pričaka ootem pri prihodu v New 90—96 Dearborn Street, CHICAGO. Century Euil^ng, SAE^T LOUia York na kolodvoru. 1 21 Post Street, SAN FRANCISCO, — ali na njene zastopnike. Office, 9 Broadway, New Y