Izredna izdaja.
Poštnina plačana v gotovini.	IZHAJA	VSAK	TOREK,	ČETRTEK IN SOBOTO.	Cena	posamezni	in 1-50.
TRGOVSKI JT
<1^
Časopis asa trgovino, Industrie	,rt.
• CcN<b
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. ^7 Naročnina za ozemljt v'	j	80	D,	za	pol	leta	90	D,	za	četrt leta
— Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Tj 45 D, mesečno 15 D; za k	,ivo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VI.	LJUBLJANA,	dne	5.	septembra	1923.	ŠTEV.	104.
Hj. Vel. kralj Aleksander na velesejmu.
V soboto 1. septembra točno ob 14. uri popoldne se je kralj v spremstvu kneza Arzena v avtu odpeljal z Bleda v Ljubljano. Ob 15 uri 15 minut je kraljev avtomobil ob največjem deževnem nalivu in ob prisotnosti številne množice pred vhodom, ki je kralju prirejala živahne ovacije, zavozil na sejmišče, kjer se je ustavil na prostoru glavnega Vhoda.
Komandant dravske divizijske ob-lasti, polkovnik Vučkovič je prvi pozdravil kralja, za tem veliki župan dr. F. Lukan, kakor tudi oba v Ljubljani ob otvoritvi navzoča člana vlade, minister trgovine in industrije dr. Dragotin Kojič in minister ver dr. Vojislav Janjič. Po teh pozdravih je Ni. Vel. kralja Aleksandra pozdravil v imenu III. ljubljanskega velesejma Predsednik glavnega odbora Fran Bonač v kratkem nagovoru:
»Vaše Veličanstvo! Kot predsednik glavnega odbora velesejma pozdravljam najspoštljivejše Vaše Veličanstvo ob prihodu na III. razstavo, ki jo je danes dopoldne blagovolil otvoritvi g. minister trgovine in industrije. Vest, da je Vaše Veličanstvo blagovolilo prevzeti protektorat nad HI. velesejmom in prijaviti svoj visoki poset, je navdala vse pridobitne kroge Slovenije z največjim ponosom in odkrito radostjo, saj je Vaše Veličanstvo s tem pokazalo živ inte-Tes za naše stremljenje po čimprejšnji gospodarski obnovitvi naše lepe skupne domovine. Slovenska trgovina in obrt sta srečni, da moreta pokazati Visokemu pokrovitelju plodove svojega dela in se nadejata, da dobi Vaše Veličanstvo na razstavi najugodnejši utis o razvoju in napredku našega narodnega gospodarstva. Nj. Veličanstvo, naš ljubljeni kralj Aleksander: »Živel! 2 i v e I! Živel!«
Nato si je Nj. Vel. kralj Aleksander "v sprejemni pisarni sejmskega ravnatelja ogledal povečani sliki originalnih portretov Nj. Veličanstva Kralja in kraljice, kakor tudi mali Portret Nj. Vel. kraljice, ki jo predstavlja v domačem družinskem kro-9U, vse umetniško delo akademič-nega slikarja Vavpotiča. Ti sliki je dala povečati Zveza industrijcev, originala sta v Beogradu Nj Veličanstvo kralj je z velikim interesom ogleda! portrete ter je končno v pisarni navzočemu akad. slikarju Vavpotiču izrekel svojo visoko pohvalo.
Za tem je sledilo v pisarni oficijel-no predstavljanje funcijonarjev velikega sejma. Sejmski ravnatelj in honorarni konzul kraljevine Belgije, Milan Dular je po predstavljenju zaprosil kralja, da se je vpisal v sejm-sko spominsko knjigo, kar je kralj blagohotno storil, kakor tudi njegov stric Nj. Vis. knez Arzen. Kralju so bili nato predstavljeni: člani častnega predsedstva ljubljanskega velesejma Ivan Knez, predsednik trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, dalje člani glavnega odbora °ziroma konzorcij ljubljanskega velesejma in sicer gg.: Iv. Jelačin m j., Predsednik Zveze trgovskih gremi-Jev v Ljubljani, Hanuš Krofta, ravnatelj ljubljanske kreditne banke, dr. Viktor Murnik, tajnik trgovske in obrtniške zbornice, dr. Ciril Pavlin, *ajnik Združenih papirnic Vevče,
Goričane in Medvode. Fran Stupica, veletržec v Ljubljani, inž. Milan Šuklje, tajnik Zveze industrijcev, dr. Bohm, ravnatelj trgovske akademije, Ivan Ogrin, podpredsednik trgovske in obrt. zbornice, inž. Ivan Bon-celj, ravnatelj Strojnih tovaren in li-varen, Peter Kozina, veleindustrija-lec v Tržiču in Fran Detela, ravnatelj Prometnega zavoda za premog.
Kralj se je kratko razgovarjal z vsemi člani odbora, zanimajoč se za gospodarske in trgovske razmere v Sloveniji, kakor tudi za socijalni položaj posameznika. Ob tej priliki se je kralju predstavila deputacija, obstoječa iz zastopnikov Zveze industrijskih korporacij, to je predsednika Bajlonija iz Beograda, in podpredsednikov dr. Bošnjaka, bivšega hrvatskega podbana in dr. F. Windi-scherja, katera deputacija je kralja zaprosila, da bi prisostvoval ofici-jelni proslavi 501etnice delovanja beogradskega industrijca in organizatorja industrije v naši kraljevini, oziroma v nekdanji Srbiji pred vojno g. Vajferta, guvernerja Narodne banke. Kralj je vabilo blagohotno sprejel.
Oficijelnemu sprejemu so dalje prisostvovali: pokrajinski namestnik za Slovenijo n. r. Ivan Hribor, ministra n. r. Gregor Žerjav in dr. Korošec, narodni poslanec prof. Reisner ter mnogi predstavniki oziroma načelniki civilnih in vojaških uradov.
Njeg. Veličanstvu kralju so bili v sejmski pisarni predstavljeni sejmski in konzularni zastopniki: poslanik CSR Jan Šeba, nemški generalni konzul dr. Waldeck, švicarski konzul v Zagrebu Schmidlin, kot zastopnik švicarskega poslanika Motta, končno ljubljanski konzularni zbor z doyenom generalnim konzulom ČSR dr. O. Benešem na čelu.
Po kratkem razgovoru je sledil pregled paviljonov.
Nj. Vel. kralj si je z velikim zanimanjem ogledal razstavne predmete. Pri pregledovanju sta Nj. Vel. tolmačila Fran Bonač in Ivan Jelačin ml. Kralj se je opetovano izrazil zelo laskavo in pohvalno o naši industriji. — Podrobnosti o tem prinesemo v prihodnji številki.
Obisk velesejma.
Sledeč merodajnosti in neizbrisnemu utisku, ki ga napravi prvi pogled na vsakega opazovalca, je vodstvo velesejma s požrtvovalno vnemo pripravilo vse potrebno, da je splošna slika kar najugodnejša.
Glavni dostop je iz Gosposvetske ceste in vodi v zapadni smeri do paviljona čehoslovaške republike. Dohod je kaj okusno okrasila tvrdka Džamonija i. dr. iz Maribora in ga spremenila v krasni park, kjer je zajedno razstavila nebroj najrazličnejših cvetlic, lepotičnega grmičevja ter eksotičnega rastlinstva.
Glavna razporedba razstavljenega blaga, obrtnih in industrijskih izdelkov je izvršena v 21 skupinah, ki kažejo v svoji celokupnosti velik napredek od lanskega leta in to posebno v strojni, elektrotehnični in kemijski stroki.
Glavni paviljon E ob južni strani sejmišča obsega papirno industrijo, grafiko, kartonažo, pisarniške potrebščine, pohištvo in stanovanjsko opremo, pleteno pohištvo, lesno industrijo, galanterijo, plutovino, ribniško robo, kemično industrijo, čistila, gnojila, olja, mila in kozme-
tiko. Deloma se nahajajo tu tudi poljedelski stroji in poljedelsko orodje, brane, brusi, kose, plugi.
Obadva paviljona na zapadni strani ob drevoredu obsegata splošno strojno in kovinsko industrijo, elektrotehniko ter vozila in sicer paviljon F s stroji za obdelavanje lesa in kovin, lokomobile, mlekarski in opekarski stroji, pletilni stroji, se-salke, transmisije, turbine itd.; dalje so razstavljeni izdelki iz železa in jekla, orožje, municija, električne in plinske naprave, posoda, stavbeno okovje, štedilniki, verige, aluminijevi in bakreni izdelki, kotli, jedilno orodje, tehtnice in zvonovi.
Paviljon G vsebuje: blagajne, kleparsko galanterijo, pločevino, tiskarske in knjigoveške stroje, razno oblikovano železo, automobile, dvokolesa, električne motorje, priprave za električno razsvetljavo, svetiljke, transformatorje, potem poljedeljske stroje in orodje.
Glavna paviljona na severni strani H jn I sta uporabljena za usnjarstvo, tekstilno industrijo in konfekcijo ter vsebujeta kožuhovino, perilo, cerkvene paramente, nogavice, preproge, uniforme, vrvarske izdelke, ma-nufakturno blago, pletenine, zavese, konfekcijo usnja in usnjeno galanterijo, gonilne jermene, gornje dele za čevlje itd.
Paviljon K za čehoslovaškim paviljonom na drugi strani drevoreda vsebuje razstavne predmete ino-zemcev: francosko, belgijsko, češko in angleško skupino in sicer: galanterijo, bižuterijo, draguljarstvo, fino mehaniko, igrače ter godala.
južno od tega paviljona je paviljon za čipkarstvo, vezenine, košar-stvo, lončevino, klobučarstvo in živila. Tik poleg tega paviljona je postavila Kranjska industrijska družba oder s 4 jeklenimi zvonovi, od katerih je eden pravi velikan s 5200 kg teže, dočim stoji oder z bronastimi zvonovi Združenih tovaren in livaren pred paviljonom F tostran drevoreda.
Posebne zanimivosti tvorijo na severnem delu na prostem razstavljeni predmeti in to: poljedelski stroji tvrdke Lanz iz Mannheima, motorni plug tvrdke Benz Seudling iz Mlinchena, ki ima razstavljeno poleg tudi celotno mlekarno, poljska železnica tvrdke Ferrostal iz Zagreba m viseča železnica tvrdke Pohlin-ger z Dunaja.
Z razstavo mnogovrstnih poljedelskih strojev, poljedelskega, mlekarskega in mlinarskega orodja je Posebno ustreženo interesentom Poljedelske stroke in je tudi umevno, da vlada baš radi tega veliko zanimanje za velesejm posebno v južnih, predvsem agrarnih krajih naše/4r-zave ter se pričakuje posebjnuSrK&d tam mnogoštevilnega posetoi sjove
Ako navedemo izmed ntmnlotoo-brojnih zanimivosti še m rastoče delit nico tvrdke Rebek izjCeljabVbnpftH nosti 10.000 kg, vefckiriinel&kfrilžUilo nakovalo tvrdke Tran&f©CTh&to3 m6-liko sfingo tvrdke Metaklnizil4ablj§ ne, napravljeno iz: Isiefalaeskegatfehi-ja pri glavnem'Jvhodu; rateožie* phanih reklamnihilistožirjevitjubljanske anončne tpMdke- Aiema p žk b blv ori i o pravcat (drevoredi'ob utfsehnigtevrtih Potih, smb naVedJHtodzriatdriddl celote, kimjeiapi potirfobnedtiorteizžrpBa in naro^fivo^skiipninsH 'nudbjosno slik6 hašega^ofep&iarskegalsiafl^, niihovihrnpFijiiomočkovniinifiptjmo^nih sredstev, kaiericklzamortr ivopelnem obsegu zapopasti le očividec.
Veletrgovina žita, moke in mlevskih izdelkov A. Volk v Ljubljani.
Tvrdka, ki je med odjemalci že priljubljena, ima zastopstvo in stalno zalogo mlevskih izdelkov Veli-kobečkereškega izvoznega mlina, d. d. v Velikem Bečkereku.
V paviljonu »H« je na svojem razstavnem prostoru priredila tvrdka prav zanimivo statistiko o gibanju cen moke »0« v primeri z vrednostjo dinarja za časa obstoja tvrdke. Statistika datira od 5. junija 1920 do avgusta 1923. Svoje poslovne prostore ima tvrdka na Resljevi cesti štev. 24.
* * *
Gaspari & Faninger v Mariboru.
Omenjena veletrgovina, ki se je ustanovila leta 1918., je ena največ-jih v galanterijski stroki na štajerskem. Tvrdka uvaža iz Anglije volne in jih predelava v lastni režiji. V zalogi ima tudi zimsko trikotažo vseh vrst. Poslovne zveze vzdržuje potom potnikov po vsej državi. Izdelke tvrdke priporočamo.
Tuji posetniki sejma. , S
Tekom včerajšnjega dneva še% pripeljalo mnogo tujcev iz ju|n£dh dela naše države, potem nekdf 'pH-setnikov iz Avstrije, Nenrčije^lmjne in Čehoslovaške. Srbijartški tfgjoVči so največ iz Skopljai ih BiiBjja.t%Vs
ljanski velesejerfi. Med posetniki so Franja pčliifiribeK;¥^-natelj ZivnobaHke/Jž Bife, gutin T i b o ld, ■ r a f s R1.	z'59-
rajeva, llič ^murovfd fČoJKBtfflk iz Beograaa^^aš^1 TOW-
P1C’
ive«|oq
iiirp-iOTT.^lTl ISriTbTOT
jUflhjptOSi ^gaja &e^vskepau
d,o§l$j .-u^tovjthpr^v lep<? ;^p^e,[(R^d^ ij^šjfd^vi^-
•*}aw§v, jkaM •&, ^bik*
-0SYi &a5igqfte, ovira, tqr.,ie po>{pr,9-
-moffe#c)i:b.e^}i jokrogio 4Q$0p.{Xj0
dM^ije)|^^We,^,<fcne^JlaiyHč
-iaiRK?* ^li^pi.^Rafnu}e,^dj,.iMl?j-nš^^nr^tof^vpnjs^a Oprema, % fi§-ninišnoi iR#smjaivza katerasje^bjlo
ivHn^lpk^j^trtle.fo ,z£ docefe^flz-prodane. V tekstilni industriji (ifoj^č lfl0l ^i^č^Lnego b|aiU,^WvJ#Q1v
fwf^,7meWQ|(1y,qčje kupčije sklepati samo na odprl ra-
čun, kar izdatno omogoča sejmska poslovalnica Ljubljanske kreditne banke.
Včeraj je bilo vreme za sejem neugodno, vendar je kljub temu poselilo sejmišče nad 10.000 oseb. Vrvenje je trajalo nepretrgoma celi dan, dasi je bila procesija na sejmišče redkejša, nego prve tri dni.
M. Savič:
Našajndustrija jn obrti.
(Nadaljevanje.)
Z ogledi v botaničnem vrtu v Beogradu se je pokazalo, da takozvana bolgarska bela dišeča roža za izdelavo rožnega olja zelo dobro uspeva. To ni niti čudno, ako uspeva v okolici Lipskega, da mora uspevati tudi pri nas. Treba bi bilo poskusiti z gojenjem te rože na vzhodnih pobočjih jastrebca ali Šarplanine, okrog Tetova itd. ter na podlagi doseženega uspeha zasejati znatne kulture ter nabaviti aparate za de-stiliranje. Te poskuse bi morala napraviti država, kakor tudi zasnovati in pomagati zasnovati prve kulture in dati aparate onim, ki bi hoteli resno pričeti z delom.
Treba bi bilo, da se sestavi priročna knjiga o nabiranju, gojenju in destilaciji dišavnega olja, da bi mogli čim večje število naših gospodarjev zainteresirati za ta do-bičkanosni posel. Za razširjenje nabiranja in gojenja zdravilnega olja bi bilo treba osnovati ali pa subvencionirati družbo ali posebni državni odbor v poljedelskem ministrstvu.
Da bi se čimpreje dospelo k cilju, bi morali pozvati tovarno Schimmel & Cie v Lipskem, ki ima ogromno skušnjo v nabiranju, gojenju in destilaciji rastlin ter ji omogočiti obratovanje v naši državi. Poleg tega bi bilo treba pomagati vsakomur, ki bi zbiral, gojil in destiliral dišav-no lolje. 'Žrtve, ki bi se v to svrho doprinesle, bi se našemu gospodarstvu v dobičku vrnile že v prvih letih osnovanja le vrste industrije.
19. Izdelava katrana v zlaiiborskem okraju.
Črni bor se uporablja povsod, kjer se nahaja, za izdelavo katranovih saj (luč) in terpentina radi velike vsebine smole, posebno v korenini in steblu, kakor tudi za stavben les. Pri nas se črni bor pojavlja v zlati-borski okolici pri Torniku, Tari, Vučjaku in drugih okolišnih planinah in višinah. Dokler ni bilo petroleja, se je povsod, kjer se ni dala uporabiti sveča, bodisi radi slabe svetlobe, kakor pri poljskem delu, bodisi radi relativne draginje sveče in cenosti luča, uporabljal luč po vaseh in mestih, ker je luč cenejši in daje več svetlobe. S pojavom petroleja pa je najprvo po mestih, potem pa tudi po deželi prenehala uporaba luča, posebno po hišah.
Dokler ni bilo sob, se je v kmečkih hišah uporabljal luč tudi še po pojavi petroleja. Smolnati del stebla se je uporabljal kot luč, korenine in manj smolnati del stebla pa kot ma-terijal za izdelavo katrana. Katran se je uporabljal za mazanje vozov in sicer bodisi čist ali pa mešan s skvarjenim oljem ali maščobo. Šele po pojavi kolomaza, ki je bil izdelan iz odpadkov petroleja kot glavne sestave, se je pričelo opuščati uporabo katrana za mažo vozov. Ze leta 1870 se je v Beogradu uporabljal katran za mazanje voz. Ker se je nahajalo borovo gozdovje predvsem v zlatiborskem in ibarskem okraju, sta ta dva kraja krila potrebo dežele. V njih se je razvil znaten domači obrt pridobivanja luča in katrana, ki so ga vršili domačini v teh krajih poleg svojih živinorejskih in poljedelskih poslov. Pridobivane proizvode so raznašali po celi Srbiji.
Dokler ni bilo razvitega prometa in voznih cest, je bila potreba katrana majhna. Zato je bila tudi produkcija majhna. Z rastočim razvojem voznega prometa je začela postajati tudi poraba katrana vedno
večja. Dokler je bilo v okolici Zlati-bora in v Zlatiboru samem več gozdov, a ni bilo cest za izvoz lesa, se je sekalo bore samo radi stebla in korenin, ostali les pa so pustili, da je kot neporaben segnil. Vsled rastočega števila prebivalstva je postala pri ekstenzivnem gospodarstvu potreba pašnikov vedno večja, tako, da se na borove nasade in gojenju ni posvečalo nikake pažnje, marveč se je komaj čakalo, da izginejo borovi gozdi, da se dobi namesto njih pašnike, brez ozira na to, ali se bo to zemljišče dalo uporabiti dolgo za pašnike. Radi tega je nastala navada sežigali gozdne komplekse, mlad gozd pa se ni več nasadil. Koliko se je polagalo tedaj važnosti na gozde, dokazuje najbolje pripovedka o okrajnem glavarju, ki je v sedemdesetih letih preteklega stoletja prišel v Kremen in je odredil, da mora vsak kmet prinesti sekiro in sekati ter požigati gozde v Tari z motivacijo, da se skrivajo v gozdih hajduki.
(Dalje sledi.)
Papii role za aflisko stroje
THE REX C0„ L)UBL)flNfl. Razno.
Potresna katastrofa na japonskem.
Glede potresne katastrofe se nadalje javlja: Cela vrsta ognjenikov živahno deluje. Včeraj ob 9. uri je bilo v Yoko-hami več potresljajev. 12 mest je deloma ali popolnoma vsled potresa ali požara porušenih. Kakor izgleda, je na teh dogodkih trpela cela dežela severno od Osaka in Kobe. Zadnje štetje je ugotovilo v Tokiu in Vokohami 200.000 mrtvih. Tokio še vedno gori. Tukaj nastala škoda je tako obsežna,da se bo vlada bržkone preselila v Osako ali v Kijoto. Vsled eksplozije arzenala v Tokiu je bilo več tisoč ljudi ubitih. Razen tega je prišlo ob življenje 8000 delavcev, ker se ie tunel Fugo zrušil in 60 oseb, ker se je zrušil železniški tunel Sisako. Po poročilu nekega očividca so se v Tokim rušila poslopja tako, kakor hiše iz skal, mesto samo pa je slično gorečemu morju. Ena eksplozija je sledila drugi, do-čim je vpitje vsled nevarnosti napolnjevalo ozračje. Kar pa nista uničila potres in ogenj je bilo od viharnih valov odplavljeno. Cesarska palača ,ki je le deloma poškodovana, se je odprla bežečim v pomoč.
Naša žetev in valuta. Letošnja žetev je bila v naši državi preko pričakovanja dobra. Pšenice se je pridelalo okrog
170.000	vagonov, od katere količine se je bo izvozilo približno 30.000 vagonov, kar bo privedlo v državo nekako za 900,000.000 dinarjev tujih valut. Poleg tega upa vlada, da bo mogoče letos izvoziti kakih 30.000 vagonov sliv, kar znači zopet za 175 milijonov dinarjev tujih valut. Na ta način nam bo žetev pripomogla, da se bo izboljšal dinar in da bo naš proračun prihodnje leto že aktiven.
Zlata pariteta v Avstriji. V Avstriji se je določila zlata pariteta za čas od
3.	do 9. septembra na 14.400 papirnatih kron.
Otvoritev velesejma v Bratislavi. Dne
23. m. m. ob 10. dopoldne se je vršila svečana otvoritev 111. medarodnega donavskega velesejma. Udeležba je bila ogromna. Z brzovlakom je prispelo iz Prage več zastopnikov vlade, na čelu z ministrom za trgovino inž. dr. Lad. Novakom. Celokupna čehoslovaška industrija in obrt je poslala k otvoritvi svoje zastopnike. Velesejem je otvoril predsednik poslanec K. Stodola, ki je v obširnem govoru očrtal pomen tega dogodka za gospodarski razvoj republike. Za njim sta govorila veliki župan dr. Okalik, nakar je povzel besedo trgovinski minister CSR inž. Novak, ki je med drugim dejal: »Ni dvoma, da bo tudi donavski velesejem pripomogel k dosegi vzvišenega cilja, ki ga vidim v tem, da se naša republika na gospodarskem polju približa in združi z onimi bratskimi balkanskimi državami, ki so že stoletja v tako tesnem idejnem kontaktu z nami. V nadi, da bo donavski velesejem v Bratislavi izvršil to nalogo, otvarjam velesejem v imenu vlade čthoslovaške republike.«
Razdelitev dobička klasne loterije za pospeševanje obrti in industrije. Čisli dohodek državne klasne loterije za leto 1923 je ministrstvo poljoprivrede porabilo v celoti za pomoč po toči prizadetim. Iz letošnjih klasnoloterijskih dohodkov torej obrtniki ne bodo dobili nikake podpore ali posojila in bi bile tozadevne prošnje brez vspeha. Iz čistega dohodka za leto 1921 in 1922 je pripadlo za razdelitev na Slovenijo 50.000 dinarjev. Ministrstvo trgovine je predložilo ministrstvu poljoprivrede le dve prošnji, tri prošnje so bile že vnaprej odbite, ostalih 44 pa se ima na podlagi predlogov ministrstva trgovine in industrije še rešiti. One prošnje, ki niso bile opremljene z izjavo ministrstva trgovine in industrije, oddelka v Ljubljani, odnosno trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, se sploh niso vzele v pretres. Ker se širijo o načinu razdeliive netočne vesti, priobčuje državni zavod za pospeševanje obrti in industrije sledeče pojasnilo: Poedinci dobe podporo do najvišjega zneska 5000 Din, zadruge pa največ 10.000 Din. Po zakonitem ključu pripade za obrtništvo od vsega čistega dohodka le 8%. Vsota, ki odgovarja temu procentu, je iznesla doslej letno 600.000 dinarjev za podpore in okoli 70.000 dinarjev na posojilih. Ker se izda mnogo za nagrado obrtnih strokovnih predavanj in spisov, za podporo strokovnega šolstva in razstav, za nabavo orodja, za podpiranje obrtniških ekskurzij in če se vpošteva, da se s temi sredstvi posameznikom ne more izdatno pomagati in da morejo dobiti podporo ali posojilo le nekateri in še ti v malih zneskih. Število prosilcev pa ie veliko in prošnje celo za zneske od 1 milijona dinarjev, med temi tudi nekaterih gostilničarjev, trgovcev in mesarjev, ki jim seveda ni mogoče ustreči. Toliko v pojasnilo onim, ki računajo na obrtno posojilo ali podporo.
Nemčija izplačuje reparacije. Nemška vlada je po svojem poslaniku v Beogradu sporočila naši vladi, da se bo izplačevanje reparacij in dobava mate-rijala iz Nemčije naši državi izvrševala tudi v bodoče brez katerihsibodi zaprek.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev. Minister za socijalno politiko je podpisal pravilnik o poslovanju osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Pravilnik stopi takoj po objavi v »Službenih Novinah« v veljavo.
Delovni čas v gradbenih podjetjih. Oblastna inšpekcija dela v Ljubljani razglaša uradno: Gospod minister za socijalno politiko je odredil z odlokom z dne 30. junija t. 1., št. 55.426, da bodi delovni čas za gradbena — kot sezonska — podjetja po točki 8. § 8. zakona o zaščiti delavcev urejen tako, da ne sme tekom vsakih treh mesecev celotno presezati skupno 624 delovnih ur, dnevni delovni čas pa ne sme presezati 10 ur. Zaradi kontrole o izvrševanju te na-redbe si morajo delodajalci, odnosno njih zastopniki preskrbeti knjigo, v katero se vsak dan točno zapisuje delovni čas, t. j. kdaj se je v podjetju odnosno na stavbi delo začelo in kdaj se je končalo; navesti je tudi ob katerem času je bil odmor. Dotični zapisnik mora biti vsak dan overovljen po deloda-
jalcu, odnosno njega zastopniku in po enem delavcu, ki ga v ta namen izvolijo ostali delavci podjetja. Pristojni inšpektorji dela so dolžni strogo nadzirati pravilno izvrševanje te naredbe.
Svetovna produkcija vina. Ministrstvo za trgovino in industrijo je prejelo po-dau<e o lanskoletni produkciji vina, ki je znašala: v Franciji 69,250.339 hi, v Italiji
35.000.0U0 hi, v Belgiji 7,437.000 hi, Chile
5.500.000, Portugalska 5,900.000 hi, Madžarska 4,800.000 hi, Argentinija 4 mili-jone700.000 hi, Jugoslavija 4, 300.000 hi. Grčija 3,500.000 hi, Nemčija 3,400.000 hi, Rumunija 1,500.000 hi, Alzacija 1,414.000 hi, Bolgarija 1,000.000 hi. Češkoslovaška
700.000	hi. Vse ostale države pridelajo pod pol milijona hi. Po teh podatkih je ie znašala svetovna produkcija vina v preteklem letu okoli 175 milijonov hektolitrov.
Žetev na Poljskem. Poljedelski strokovnjaki so naziranja, da se bo pridelalo na Poljskem: pšenice 1,452.000 me-terskih stotov, rži 6,542.000, ječmena 1 milijon 784.000, ovsa 3,773.000 in krompirja 24,387.000. Po teh številkah bo pridelek pšenice za 25 odstotkov in pridelek rži za 29 odstotkov boljši nego lansko leto.
Otvoritev gospodarske razstave v Moskvi. Dne 19. m. m. je bila v Moskvi otvorjena gospodarska razstava. Otvoritev se je izvršila na zelo svečan način. Navzoči so bili vsi zastopniki tujih držav, člani vlade in okoli 20.000 delavcev. Govorili so med drugimi či-čerin, Rikov in Krasin. Doyen diplomatskega zbora, Muktar beg, je želel razstavi v imenu diplomatskega zbora velik uspeh. Zastopnik treh vzhodnih provinc kitajske republike je predal Či-čerinu rdeč prapor s kitajskim napi. som.
Mednarodna razstava mleka in mlečnih proizvodov v Milanu. V Milanu se vrši od 4. do 30. novembra t. 1. mednarodna razstava mleka in mlečnih proizvodov. Program razstave dobijo interesenti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
»BUDDHA41	    3
TRADE MARK I ~	..........
Tržna poročila.
Novosadska blagovna borza (4. t. mJ
Pšenica: baška 79—80 kg. 2 odst., 2 vagona 340; baška, 80 kg, 2 odst., Tisa, duplikat kasa, za september, 2 vagona 343.75; banatska, 80 kg, 2 odst., Senta, 5 vagonov 337.5; srbijanska, Jagodina, 5 vagonov 312.5; sremska 79—80 kg, 2 odst., 2 vagona 340. Ječmen: baški, 67—68 kg, ponudba 280; baški, 2 vagona 250; sremski, duplikat kasa, 2 vagona 260. Turščica: baška, 3 vagone 267; baška, duplikat kasa, 5 vagonov 265—270; srbijanska, Beograd, 2 vagona 275. Fižol: baški, beli, ponudba 475; sremski, 3 vagoni 470. Moka: baška »0«, 1 vagon 550; »0«, dvojno sipka, 1 vagon 565; »4«, ponudba 365; »7«, ponudba 355. Tendenca nespremenjena.
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••c*««
t ju*
VELETRGOVINA ŽITA IN MLEVSKIH IZDEKKOV
priporoča Izs svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljših banaškttt mlinov, otrobe, koruzne In ajdove Izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol In druge poljske pridelke.
Telefon Sl. 449.	Brzojavi:	Volk.
ZAHTEVAJTE PONUDBE I
• •••j
Stran 3
TRGOVSKI LIST, 5. septembra 1923
Ljubljana, Poljanska cesta št. 8
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih inšialacijskih del ier za pokrivanje streh. Vsa slavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Popravila točno in po najlažji ceni. Pločevinasta ambalaža, kakor kante za firnež, olje, bencin, doze za barve,
:::	kandite	in konzerve. :::
Veletrgovina
UMETNA GNOJILA ŽVEPLENO KISLINO SOLNO KISLINO SOLITRNO KISLINO KRISTALNO SODO PRALNI PRAŠEK GLAUBF.RJEVO SOL GRENKO SOL KALIJEV SOLITER NATRIJEV SOLITER ŽGANO APNO ŽELEZO-OKSIDNE BARVE STENSKE BARVE KREMO ZA ČEVLJE »NEOSAN«, »NEO NOIR«, »ADMIRABEL« MAST ZA USNJE PISALNE TINTE v raznih barvah BARVE ZA ŠTAMPILJE MODRILA ZA PERILO VAZELINO
OLJE ZA ŠIVALNE STROJE ČISTILA ZA KOVINE PARKETNI VOSEK
LJUBLJANA
priporoča
špecerijsko,
kolonijalno
blago
Slovenska trgovska delniška družba v Ljubljani
Resljeva cesta št. 22 zraven glavnega kolodvora
priporoča svojo veliko zalogo kolonijalne in špecerijske robe
Solidna In točna postrežba! Zahtevajte ceniki
vsakovrstno žganje. Zahtevajte cenike!
Telefon 246. rzojavke: GrellC.
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
Naprava kompletnih elektrarn. Zaloga raznih motorjev, svetilnih teles, žarnic in inštalacijskega materijala.
Nažrte in proračune na zahtevo.
5 Na velesejmu paviljon „E“ št 14!
GORČICO (SENF)
KATERA SE ODLIKUJE PO SVOJEM IZREDNEM OKUSU IN KAKOVOSTI I
1/afelne in Kariovarske oblate, najfinejše tajno pecivo, čisti štajerski malinov sok
priporoJa
„ETA"
TOVARNA GORČICE DRUŽBA Z O. Z. KAMNIK
I I. MARIBORSKA SLAŠČIČARNA
J	Maribor,
j Gosposka ulica 25.
.*.e»»«»e»»eeeee»»******»»«♦»*♦♦
^ ▼	tovarna	~
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi
: naifinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina.
ZAHTEVAJTE PONUDBO!
Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. 1a, II. nadstropje.
tovarna kanditov in mlenje soli in dišav družba z o. z.
v Ljubljani	•;
;; priporoča po najnižjih cenah ;; :: vsakovrstne kandite. zmleto j1 ; • morsko sol in zmleti sladkor ;;
Paviljon 475
j  ............♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Priporočamo
[(UDRIH* IZDELKI
I ljuburnh
rC, rCLCE ITB.^
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
Najboljši šivalni stroji v vseh opre mah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, islotam igle, olje ter vse posamezne dele za vss sisteme.	Na	veliko in malol
Maribor, Frančiškanska ul. 11 izdeluje vse vrste najboljših
lllllllllllllllllllllllilllllllllllilllillllllll o- z a- z- lllllllllllillllllllllllilllllllllllillllllllill
tkalnica platnenega i bombažnega blaga
SVIT AVY	WIEN
<esR') LJUBLJANA
DUNAJSKA C. ST. 31.
Pavllfon H 29S.	Telefon	719.
v svoji moderno opremljeni mehanični delavnici Ustanovljeno 1. 1836 -■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Na drobno!
3=8
Vabilo delničarjem
k
Strojnih tovarn in livarn d. d. Ljubljana
subskripciji IV. emisije družbenik delnic.
■ . .. ^fšujoč sklep občnega zbora delničarjev z dne 24. julija 1923, provaja upravni svet Strojnih tovarn in livarn d. d. Ljubljana povišanje ^SSSfcž delniške glavnice
iš;
•Bt
od Din 3,750.000.— nat Din 5,000.000-— z Izdajo 12.500 no vik delnic ^ nom, Din lOO-—,
ki se prepuste dosedanjim delničarjem v razmerju na tri stare po eno novo delnico pod sledečimi pogoji:
1. Emisijski tečaj	delnice znaša Din 160*— tel quel za komad;	protivrednost	plačljiva	ob	subskripciji.	Stari	delničarji,	ki	hočejo	izvršiti
opcijo, morajo predložiti	na blagajnah nižje navedenih mest svoje delnice,	da se na	njih	označi	izvršitev	opcije.
2. Nove delnice partipicirajo na dobičku od 1. julija 1923 in so opremljene s polkuponom za 1. 1923.
3. Subskripcija se vrši od 1. do 10. septembra 1923 in sicer pri:
Jadranski banki a. d. v Beogradu in njenik podružnicah in Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah.
4. Izročitev novih	delnic se bo izvršila proti vrnitvi subskripcijskih	potrdil.
5. Uspeh emisije	je zajamčen po garančnem sindikatu.	UPRAVIČI	SVET.
TbIbIbh interurban it. 103 — Ustanovljeno leta 1850
st nista ta wM ustk vrst :: tu Mit latitt it palmi::
Priporoča se:
Špecerijska in delikatesna Mbi in na novo
Sv. Petra cesta itev. 43
naldvoriičn, vbod tudi Iz Komenskega ulice
Prta kan z telim »Mm
Brzojavke: Globus Vrhnika. Telefon inier. Vrhnika 10.
Konzervna tovarna
»GLOBUS«
na Vrhniki pri Ljubljani
priporoča vse mesne konzerve, paštete in druge mesne izdelke. Naznanja, da je pričela letos z izdelovanjem sadnih in sočivnih konzerv. Sprejema naročila za izdelovanje pločevinastih doz.
Na velese]mu lastni paviljon.
Naročajte Trgovski Listi Oglašajte v Trgovskem Listu 1
TELEFON 268
USTANOVLJENO LETA 1906
Najpopolnejši stroji. Vsak kupec najboljša referenca. — Tudi na obroke dobavi tvrdka
Ljubljana
Gradišče št. 10
Zagreb
Duga ulica 32
žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamnigorici.
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija). Telefon Interurban: Podnart 2. Žeblji železnice, žeblji za ladje, črni ali pocinkani, žeblji za zgradbe, žeblji za čevlje, spojke za odre in prage, spojke za ladje In splave, železne brane, k brane, kljuke za podobe, zid, cevi, vijaki, matice, zakovice, verige, pilote.^Vsi drugi v našo stroko spadajoči Izdelki po vzorcih In risbah.
Brzojavke: Zadruga Kropa.
zobje
žokl
I ..trnk in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik: FRANJO ZEBAL.	Tisk	tiskarne	»Merkur«,	trgovsko-industrijske	d.	d.
•	■	i	■	:	'	r''	•	,	..	V’v ' -'	■	1