TEDNIK LETO Lil, Št. 4 PTUJ, 28. JANUAR 1999 CENA 120 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Krof za vsakega Slovema številke, ki govore o vsakoletnem obisku ptujskega kurento- vanja - že nekaj let so to večdnevne prireditve - so impozantne. V karnevalsko dvorano se zgrne dvakrat toliko ljudi, kot ima mesto prebivalcev, skupaj z drugimi prireditvami v pustnem času, vključno z osrednjo karnevalsko povorko, pa se jih nabere še za eninpolkrat toliko. Če se na eni strani dobro izteče za organizatorja in druge vključene, pa se vsako leto srečamo z nejevoljo ptujskih gostin- cev, ki jim karnevalska dvorana bojda odjeda goste in zas- lužek. Obiskovalci mesta v pustnem času pa pogosto povedo drugače; še posebej so kritični na samo pustno nedeljo, ko jim včasih ne uspe priti niti do krofov. Zato če ne gre drugače, da bodo naši obiskovalci zadovoljni, jim je treba postreči na sto- jnicah. Verjetno si bo lahko vsak gostinec pridobil dovoljenje za prodajo na prostem v pustnem času, da bo s svojo ponudbo čim bliže ljudem. Za to bi si morali prizadevati tudi organiza- torji, ker bi tudi s tem zadržali pustno dogajanje v mestu, na ulicah in trgih, zlasti še po nedeljski osrednji karnevalski po- vorki, ko se zgodi, tako kot je v Ptuju običajno v soboto popol- dan in čez nedeljo, da postane mesto brez duš. Sami vsa- kodnevni večerni nastopi etnografskih skupin so premalo, da bi se dogajanje zadržalo na ulicah in trgih. Tudi z izbrano in času primerno kulinarično ponudbo lahko gostinci v pustnem času povečajo svoj obisk, da ne govorimo o tem, da so lahko tudi odeti v drugačna oblačila kot sicer in da tudi na splošno v gostinstvu ob pustu zaživijo drugače. Vsak lokal bi na primer lahko organiziral pustovanje za svoje goste, lahko bi izbirali najlepše maske in podobno. Z dobro in pravo ponudbo gostje prihajajo, občutek pa je, da v Ptuju, ko gre za skupno stvar, še vedno ne delujemo povezano, ker se vsak boji, da bo drugi zas- lužil več kot on. Lahko pa bi vsi imeli veliko pogačo, od katere bi tudi posameznik dobil veliko. V tem trenutku smo tako še zelo daleč od tega, da bi v času pusta v Ptuju prodali toliko krofov, kot je vseh Slovencev. I f i i O i Doživljajski turizem in njego- C/^^'wxJ ^WX/--^ va prodaja je še kako trd oreh. il \ Kljub zimi delo v sadovnjakih že priganja. FOTO Jože BRACIC SLOVENIJA OD 1. JULIJA 1999 / VIŠJI DAVKI IN CENE Kaj prinaša cfcnrelr ffcr dodano vrednost že nekaj let se je v Sloveniji govorilo o davku na dodano vrednost, zakon, ki ga uvaja, pa je šel skozi naporno par- lamentarno proceduro, kjer je bilo tudi veliko barantanja s stopnjami davka. Nekateri poslanci so želeli doseči čim nižje obdavčitve. Vlada je v začetku še nekoliko popuščala, saj je bilo pred leti še slišati o 22-odstotni splošni stopnji, uzakonjena pa je 19-odstotna splošna stopnja davka na dodano vrednost (DDV). Državni zbor je zakon o DDV sprejel 25. novembra, po odložilnem vetu državnega sveta pa ga je ponovno potrdil 18. decembra. Po objavi v Uradnem listu je zakon začel veljati 7. januarja, razen nekaj določb, ki se nanašajo na postopke do 30. ju- nija, uporabljati pa se bo začel 1. julija letos. Zakon o davku na dodano vrednost sodi med tiste, ki jih je morala oziroma jih mora Slovenija sprejeti tudi po di- rektivi Evropske unije. Gre za to, da imajo članice Evropske unije enak davčni sistem, razli- kujejo se le po različnih stopnjah davka. Tako imajo nekatere države nižje, druge višje stopnje davka od Sloveni- je. Ekonomisti napovedujejo, da se bodo z uvedbo evra cene blaga in storitev znotraj ev- ropske monetarne unije s se- danjega precejšnjega razkoraka postopoma izenačevale, pritisk na izenačevanje cen pa bo vzpodbudil tudi harmonizacijo davkov. Naša splošna 19- odstotna in nižja 8-odstotna stopnja DDV se bosta torej v prihodnosti zagotovo še spre- minjali. Če še ne tako kmalu zaradi pritiska Evrope, pa mor- da zaradi tega, ker bo država ugotovila, da s sedanjima stop- njama ne zbere dovolj denarja ali pa da je obremenitev gospo- darstva in ljudi previsoka. Sprejem zakona o DDV je povzročil med davčnimi za- vezanci in vsemi državljani Slovenije precej negotovosti, nekaj bojazni in strahu pred bistveno višjimi cenami, med podjetniki pa strah pred novo, zahtevnejšo davčno evidenco. Predvsem bo izvajanje zakona o DDV zahtevalo veliko več obračunske discipline, več reda na tem področju pa medna utegne ugodno vplivati tudi na gospodarsko dogajanje v državi. Slišati je celo trditve. da utegne uvedba DDV pozi- tivno vplivati na plačilno disciplino, na kar danes ne mo- remo biti ponosni. KAJ PRINAŠA DDV POTROŠNIKOM Za potrošnike uvedba DDV pravzaprav ne pomeni nobene novosti. Če odmislimo nekoli- ko višje cene. Kakšne bodo po- dražitve, je težko predvidevati. Pred leti, ko so bile predvidene stopnje DDV nekoliko višje, je bilo slišati, da bo njegova uvedba povzročila 12-odstotno inflacijo. Nadaljevanje na 3. strani 2 Četrtek, 28. januar 1999 - TEDNIK AKTUAINO LENART / OD 24. DO 27. JUNIJA CELOVITA PREDSTAVITEV SLOVENSKIH GORIC Juniia sejem gosporfarsfra Od 24. do 27. junija bo v Lenartu velik sejem gospodarstva osrednjili Slovenskih goric, ki ga pripravlja območna obrtna zbornica. Na njem bodo celovito predstavili gospo- darstvo občin Benedikt, Cerkvenjak, Sveta Ana in Lenart s posebnim poudarkom na razvojnih dosežkih v zadnjih le- tih v sedanji preoblikovani občini Lenart. Poleg domačih podjetij, orga- nizacij in ustanov bodo na letošnjem sejmu gospodarstva sodelovali tudi obrtniki in podjetniki iz sosednjih občin ter predstavniki malega gospo- darstva iz Avstrije, Švice in Liechtensteina. Sejem bodo pripravili pri lenarški hladilnici, na voljo pa bo več tisoč kvadrat- nih metrov razstavnih površin. Kot je povedal predsednik le- narške območne obrtne zbornice Jože Petrovič, so naleteli na veli- ko razumevanje pri vodstvu Sadjarstva Lenart in direktorju Bojanu Nagliču, ki jim je ponu- dil pomoč s prostori. Na sejmu bodo celovito predstavili tudi turistično ponudbo osrednjih Slovenskih goric, problematiko izobraževanja za obrtniške po- klice, bančništvo, zavaroval- ništvo in vse drugo, kar je po- vezano z gospodarskim utripom Lenarta in sosednjih krajev. Jože Petrovič nam je povedal, da so pri območni obrtni zbornici v Lenartu dalj časa naleteli na glu- ha ušesa pristojnih organov in da so tokrat končno uspeli prepričati pristojne, da je takšna predstavitev gospodarstva nu- jna, predvsem pa koristna. Večji del razstavnih površin bo namenjen predstavitvi domačih podjetij, obrtnikov in drugih, ki so v zadnjem času do- segli velike uspehe in se uspešno prilagodili novim razmeram na trgu. Organizatorji pričakujejo, da se bodo povabili odzvali v vseh kolektivih, med njimi računajo na pomemben delež Tovarne bovdnov in plastike ter mešanega podjetja Prevent-Ha- log, ki zaposlujeta 720 delavcev. Dovolj prostora bo za manjša in srednje velika podjetja, za na- jrazličnejša društva in organiza- cije iz Lenarta in vseh slo- venskogoriških občin. Računajo na sodelovanje obrtnikov iz sosednjih zbornic Radgona, Ptuj, Maribor in iz avstrijskega Cmureka. Pri območni obrtni zbornici v Lenartu bodo za pripravo gospo- darskega sejma, s katerim bodo hkrati zaznamovali 20-letnico delovanja zbornice in 10-letnico razglasitve Lenarta za mesto, imenovali poseben organiza- cijski odbor, strokovne komisije in službe. Poskrbeli bodo za me- dijsko podporo projektu in za celostno podobo. Del stroškov naj bi pokrila občina Lenart, ki ima velike razvojne ambicije in ki pričakuje od junijskega sejma tudi učinkovito turistično pro- mocijo osrednjih Slovenskih go- ric. M. Toš PTUJ / MESTO BOGATEJŠE ZA NOV LOKAL Bpgafci ponudba ktnre in ca/eir Dobro leto je trajalo, da je iz nekdanje vinske kleti nekdanjega ptujskega župana Omiga nastal caffe bar Flo- rijan, ki ga je uredilo podjetje Olimpic v okviru svoje razširjene dejavnosti. Projekt je bil zelo zahteven, predstavlja pa tudi neke vrste preizkus uporabe novosti pri sanaciji starih objektov. V Olimpiku z njim niso rekli zadnje besede, saj kanijo letos uresničiti še en projekt. V Florijanu je prostora za 40 gostov. Nov ptujski lokal na Mestnem trgu je prve goste sprejel že v pe- tek, svečano odprtje pa je bilo včeraj. Njegovo odprtje je pos- premila tudi lična zloženka; caf- fe bar Florijan je drugi ptujski lokal, ki jo ima, prva je bila gos- tilna Amadeus. Kot je povedal direktor podjetja Olimpic Vlado Čuš, ima caffe bar Florijan kavarniški pridih, opremili pa so ga v stilu bidermajer. Njihov cilj je bil, da bi urejenost lokala bila v sozvočju s starim mestnim je- dorm, torej z okoljem, v katerem se lokal nahaja. Tudi pri izboru ponudbe so se zelo trudili. Radi bi zadovoljili vse kofetarje, po- nujajo jim kar 14 vrst kave, in ljubitelje čajev, tudi ta ponudba je izredno bogata. Gostje novega ptujskega kavabara pa bodo lah- ko segli tudi po likerjih in dru- gih žganih pijačah, grenčicah ter izbranih vinih ptujskega in dru- gih vinorodnih okolij. Vsega skupaj gostom ponujajo 120 različnih artiklov. Novi lokal Florijan ponuja prijetno sprostitev tistim, ki ne želijo biti vsem na očeh. Gre namreč za prvi takšen lokal, ki nima direktnega vhoda z ulice. Poleti bodo gostom stregli tudi na terasi. Njegova odlika pa je tudi izjemno dobro prezračevan- je. Za goste odpirajo vsak dan od 7. do 20. ure. MG V novem ptujskem kavabaru je prijetno posedeti. Foto: Črtomir Goznik BENEDIKT / USTANOVILI SEKCIJO OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV Obrtniki se poveiujeio v novi slovenskogoriški občini Benedikt so ustanovili sekcijo obrtnikov in podjetnikov. Ta bo sodelovala z občinsko upravo in županom Milanom Gumzarjem in se vključevala v aktivnosti občne obrtne zbornice Lenart. BenediškI obrtniki in podjetniki imajo smele razvojne načrte in pričakujejo ustrezno podporo občine. Že v okviru dosedanje krajevne skupnosti Bene- dikt so poskrbeli za ustrezna komunalno opremljena zemljišča, vodstvo nove občine z županom Milanom Gumzarjem na čelu pa se že dogovarja s tujimi investitorji iz Bavarske. Ti naj bi sodelovali pri realizaciji projektov re- vitalizacije starih vodnjakov in pri celovitem urejanju slatinskih vrelcev, Marca letos naj bi nemška delegacija obiskala občino Benedikt in se sez- nanila z razvojnimi projekti, ki so jih doslej uresničevali v okviru programov celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV). Z njimi so v zadnjih letih bistveno pospešili razvoj in bili med najuspešnejšimi izvajalci teh programov v Sloveniji. Obrtniki in podjetniki iz Benedikta bodo še naprej delovali kot sekcija območne obrtne zbornice Lenart. Ta pokriva območja občin Benedikt. Cer- kvenjak, Sveta Ana in Lenart. _____M^T#i_ LENART / NOVE OBČINE IMAJO OBILICO DELA 0e/Aev kadrw le bUa zakoni Prejšnji petek je obiskal Lenart državni podsekretar za lo- kalno samoupravo Milan Železnik in se z župani občin Benedikt, Cerkvenjak, Sveta Ana in Lenart pogovarjal o aktualnih problemih delovanja novonastalih občin v os- rednjih Slovenskih goricah. Srečanje je bilo po oceni gosti- telja, lenarškega župana Ivana Vogrina, koristno in potrebno in bo zagotovo pripomoglo k pre- magovanju nekaterih manjših ovir in zapletov. Tokrat so med drugim ugotovili, da je bila kad- rovska delitev delavcev bivše skupne občinske uprave v skla- du z zakonom in predpisi. Zdaj bodo morali občinski sveti no- vih občin sprejeti odloke o notranji organizaciji in delovan- ju občinskih uprav, župani pa bodo izdelali sistemizacijo de- lovnih mest. Če bodo zdajšnji delavci izpolnjevali pogoje, bodo ostali v občinski upravi preobli- kovane občine Lenart, če pa ne, bodo opredeljeni kot tehnološki presežki. Iz uprave bivše velike občine je bilo že prerazporejenih osem delavcev, dva sta opredel- jena kot tehnološki presežek. Med drugim je iz uprave odšel sekretar nekdanjega občinskega sveta Ivan Jemenšek in bo op- ravljal naloge tajnika nove občine Benedikt. V Cerkvenjak je želel oditi dosedanji občinski tajnik Edo Zorko, a za odhod ni dobil županovega soglasja in tako ostaja v občinski upravi preoblikovane občine Lenart. Tajnik občine zagotovo ne bo več, saj je župan napovedal, da bo pripeljal nekaj novih ljudi od zunaj, med njimi tudi tajnika občinske uprave Bojana Mažgona. Prav tako razmišlja o namestitvi vodje urada župana. Na petkovem srečanju s pod- sekretarjem Milanom Železni- kom so govorili tudi o pripravah zaključnega računa bivše skupne občine Lenart, ki bo podlaga za pripravo in sprejemanje pro- računov v novih občinah. Razp- ravljali so še o pripravah delitve- nih razmerij in delitvene bilance in o izdelavi občinskih statutov in poslovnikov o delovanju občinskih svetov. Lenarški župan Ivan Vogrin je po srečanju povedal, da je sam že imenoval posebno delovno sku- pino, ki bo pripravila oba akta in odlok o organizaciji občinske uprave, o vseh treh dokumentih pa bo prihodnji mesec razp- ravljal lenarški občinski svet. Delovno skupino vodi župan, v njej so trije člani iz občinske up- rave in dva zunanja člana. Že prihodnji teden naj bi do- bili osnutek dokumentov, ki bodo pripomogli k skorajšnjemu učinkovitemu delovanju občinske uprave. Te postopoma oblikujejo tudi v drugih treh občinah, ki so nastale iz bivše le- narške. M. Toš DORNAVA / SEJA OBČINSKEGA SVETA Imenovali odbora in liomisije Na zadnji seji domavskega občinskega sveta so svetniki imenovali in potrdili predsednika odbora za gospodarske dejavnosti, vodi ga Jožef Hojnik, v njem pa delu- jejo komisije za premoženje in prostor, ki jo vodi Ivan Slana, za infrastrukturo, ki jo vodi Franc Kukovec, za kmetijstvo in gozdarstvo, vodi jo Ivan Petek, ter za obrt, trgo- vino, gostinstvo in turizem, ki jo vodi Janko Vičar. Franc Zagoršak vodi odbor za družbene dejavnosti, v njem pa so naslednje komisije: za kulturo, telesno kulturo in društva, ki jo vodi Janko Horvat, za proslave in prireditve pod vodstvom Ivana Starčiča, za zdravstvo, skrbstvo in socialno varstvo, ki jo vodi Srečko Kondrič, ter komisija za vzgojo in izobraževanje, ki jo vodi Branko Veselic. Med številnimi pobudami in predlogi svetnikov je Jožef Hojnik predlagal, da bi morali izterjati še neporavnane pogodbene obveznosti za izgradnjo vodovoda, cest in druge infrastrukture, za kate- re so občani v preteklih letih sklenili pogodbe. Janko Horvat je opozarjal, da bi bilo potrebno obno- viti staro šolo in lopute na reki Pesnici, Ivana Petka je zanimalo, kako je z lastništvom stare šole in izterjavo za naročnike KTV. Branko Veselic je predlagal, da bi ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili kulturno prireditev. Za člana sosveta načelnika upravne enote Ptuj so imenovali župana Franca Šegula, Srečko Kondrič pa je bil imenovan za poveljnika civilne zaščite. Župan Franc Šegula je svetnike seznanil z gradnjo osnovne šole. V zadnjem času je posvetil kar precej aktivnosti urejanju potrebne dokumentacije, a investicija kljub nekaterim obljubam iz mi- nistrstva ni v letošnjem državnem proračunu, kar pomeni, da se bo financiranje s strani države zav- leklo. PTUJ / PRED UREDITVIJO TRETJE PTUJSKE LEKARNE Ha Bregu konino lekarna Po vseh zapletih pri izbiri lokacije nove ptujske lekarniške enote se stvari končno bližajo razpletu. Po nekajletnem neuspešnem iskanju primerne lokacije je pred dnevi prišlo do podpisa pogodbe o nakupu prostorov nekdanjega For- dovega salona na Zadružnem trgu 9 za potrebe nove lekar- niške enote; salon je prodalo podjetje Les. Občani mestne četrti Breg so si tako odahnili, njihova pričakovanja se bodo končno uresničila. Z novo lekarniško enoto bo pri- dobil tudi del Ptuja na desnem bregu Drave, ki vse bolj dobiva urejeno podobo, prav tako pa se izpopolnjuje na ponudbeni strani. Kot smo izvedeli od direktorja javnega zavoda Lekarne Ptuj Jožeta Gorenca, pa so tudi pri or- ganiziranju lekarniške enote v Gorišnici že zelo daleč. Lekarniška mreža za območje nekdanje ptujske občine se ni spremenila. Še vedno so v veljavi tudi kriteriji, ki med drugim eno lekarno predvidevajo na 5 do 7 tisoč prebivalcev v urbanem na- selju. V Ptuju je tako prostor za štiri lekarne - ob osrednji lekarni v Trstenjakovi in zasebni na Potrčevi tretja že nastaja na Bre- gu, za četrto pa prav tako že ne- kaj časa iščejo lokacijo. Po nekih variantah naj bi bila znova aktu- alna tudi lokacija na Potrčevi, saj se spreminjajo pogledi glede nadaljnje privatizacije osnovne- ga zdravstvenega varstva (bodočim zasebnikom naj bi končno le omogočili, da ostanejo na omenjeni lokaciji). Da tam že ni nastala nova lekarna, so predvsem krivi ozki interesi ne- katerih v bivšem mestnem sve- tu, bali pa so se tudi napovedane privatizacije v lekarništvu, čep- rav še v tem trenutku nihče ne ve, v kateri smeri bo šla, izhodišč namreč še ni. Na prehodu v novo leto je ne- kaj sprememb doživela tudi os- rednja lekarna v Ptuju. V celoti so obnovili tla in opravili neka- tera druga nujna vzdrževalna dela, pripravljajo pa tudi uredi- tev dostopa za invalide, ki naj bi potekala sočasno z ureditvijo Trstenjakove ulice. MG V nekdanjem Fordovem salonu bodo uredili novo en- oto ptujskih lekarn. Foto: Črtomir Goznik TEDNIK ye naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO ■ TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bracič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji), Slavko Ribarič, (vodja tehnične redakcije), Jože Mohorič (grafično-tehnlčni urednik). Propagarida: Oliver Težak, ^041-669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj: « (062) 771-261. 779-371, 771-226: faks (062) 771-223. Predstavništvo Ormož: Vrazova 5, tel./faks: (062) 702-345. Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-603-31023 Tisk: MA-TISK. Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteie Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: www. radio-tednik.si E-pošta: nabiralnik@radio-tednik.si TEDNIK - Četrtek, 28. januar 1999 3 POROČAMO, KOMENTIRAMO^ Izvedeli sme NOVA IB ZNOVA MED MAJBOUSIMI Pred dnevi je bilo zaključeno ocenjevanje naložbene- ga tveganja Nove Ljubiianske banke v obdobiu 1998/99 s strani petih mednarodnih agencij za banke srednje in vzhodne Evrope. Vseh pet agencij je Novo Ljubljansko banko postavilo na prvo nnesto. Pri vseh agencijah gre v bistvu za vnovično potrditev že lani pri- dobljenih dobrih ocen te banke. Glede na vzhodno kri- zo in poslabšanje ocen tveganja več bank v regiji je to očiten znak ohranitve zaupanja tujih ocenjevalcev v na- jvečjo slovensko banko in s tem posredno tudi v slovens- ki bančni sistem. PONOVNO VRTNARSKI KROŽEK VKlubu Obzorje na Potrčevi 34 v Ptuju, ki deluje v okviru podjetja Animacija, bodo ponovno pričeli vrtnarski krožek. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 1. februarja, ob 16. uri v klubskih prostorih. Zainteresirani lahko potrebne informacije dobijo tudi na telefonski šte- vilki 772-192. V SOBOTO NA PTUJSKI TV Na sporedu je informativna oddaja. V sliki in besedi bodo predstavljeni načrti Perutnine v tem letu, Lions klub Ptuj se je odločil za humano dejanje in podelil šti- pendijo Timoteju Lončariču, Tatjano Vaupotič, ravnatel- jico OS Ljudski vrt, so izbrali za naj ravnateljico v okviru revije Otrok in družina za mesec januar, z OS Ljudski vrt je tudi avtorica priročnika o bralni znački Sonja Dežman, Adria-plin je izvedla nagradno žrebanje med svojimi uporabniki, predstavil se bo novinar Večera Slavka Podbrežnik, prav tako bo zanimiv obisk med ptujskimi labodi, glasbeni gost bo tokrat ansambel Ekart. RAZSTAVA FOTOGRAFSKA IZKUŠNJA Uprava za kulturno dediščino pri ministrstvu za kulturo je lani v okviru projekta Dnevi evropske kulture prvič organizirala natečaj Fotografska izkušnja in se tako vključila v mednarodni projekt, ki poteka že šest let. Slo- venskega natečaja se je udeležilo 23 mladih avtorjev, med petimi najboljšimi pa so bili trije s Ptuiskega: Tanja Verlak iz Muretincev ter Blaž Ivanuša in Črtomir Goznik iz Ptuja. Fotografije udeležencev mednarodnega projek- ta fotografska izkušnja bodo od 29. januarja na ogled v Ribnici na Dolenjskem, zatem se bo razstava preselila še v nekaj slovenskih mest. Na ogled pa bo tudi na Fo- tostiku na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v okviru prireditev ob sejmu Alpe Adria, ki bo od 4. do 8. marca. Pripravila: MG Izvedeli sme GOVORI SE ... ... DA so državni sosedje končno, brez pompa v medi- jih, vrnili pri Zavrču zaplen- jeno vojaško vozilo. Potekla mu je namreč registracija. ... DA so o viagri znana nova dejstva. Tabletke nika- kor ne smete lizati, ker dobite trd vrat. ... DA se tudi demokracija nenehno razvija. Nova slo- vcii<,ka demokracija zago- tavlja pravico, da nas nekdo pošlje v PM, mi pa gremo, kamor nam paše. ... DA se je ptujsko zdravstvo z žegnom občine razbilo, sedaj pa naj bi se (z istim žegnom) znova združevalo. Samo da se ne- kaj dogaja. ... DA naj bi ptujsko okolje kazalo več razumevanja za šport. Ni sicer znano, ali za nogomet ali za boks. ... DA bi tudi ptujska nogo- metna skupščina potrebovala sodnike in rdeče kartone. ... DA je ptujsko kurentO" vanje po 38. letih uspešnih dogajanj prišlo na odpad. ... DA bo pešmost v nas- lednjih tednih končno prišel v poštev: služil bo podga- nam, ki bodo zapuščale des- ni, glasni del mesta. SLOVENIJA OD 1. JULIJA 1999/VIŠJI DAVKI IN CENE Kaj prinaša davek na dodano vrednosi Nadaljevanje s 1. strani Kaže, da so bile takšne trditve preuranjene, saj vlada za letošnje leto kljub uvedbi DDV napove- duje nižjo inflacijo od lanskolet- ne. Seveda z nekaterimi dodat- nimi ukrepi, ki naj bi zmanjšali morebiten pritisk na cene. Pos- kusni obračuni kažejo, da naj bi se hrana zaradi uvedbe DDV po- dražila med dvema in tremi odstotki, avtomobili do 2 tisoč kubičnih centimetrov bi se pocenili za slab odstotek. Veliko občutneje bi se pocenili avtomo- bili z motorji nad 2 tisoč kubi- kov, ki so sedaj obdavčeni z 32 odstotki, vendar bo država tako presenečenje preprečila z uvedbo trošarine. Občutno se bodo podražile storitve. Stopnja prometnega davka na storitve znaša sedaj 6,5 odstotka, po no- vem pa bodo obdavčene z 19 odstotki. Precejšnjo podražitev utegnemo doživeti v gostinstvu, kjer se bo strežba pijač s sedanjih 6,5 prav tako povečala na 19 odstotkov, delež storitve v končni ceni pa je znaten, tudi 50- in več odstoten. KAJ JE BISTVO DDV Bistvo DDV je, da se plačuje prav od vseh dobav blaga in vseh opravljenih storitev, razen redkih izjem ter izvoza blaga in storitev. To pomeni, da podjetja in obrtniki od 1. julija dalje ne bodo mogli kupovati blaga ali storitev brez davka na dodano vrednost. S prvim julijem 1999 torej odpadejo izjave o oprostitvi prometnega davka oziroma nje- govem znižanju. Tudi pri naku- pu blaga za reprodukcijo, pri na- kupu osnovnih sredstev in pri nakupu blaga za nadaljnjo pro- dajo bo v ceni obračunan DDV. Za davčnega zavezanca bo to tako imenovani vstopni DDV, ki ga bo ob svojem obračunu davka odbil in državi plačal samo razliko med vhodnim in na svojem računu obračunanim davkom. V bistvu gre torej za da- vek, obračunan na dodano novo vrednost, zato se tako tudi ime- nuje. Poenostavljeno povedano, gre za davek, ki bo obračunan na vsako dobavo blaga, trgovsko maržo, na strežbo hrane in pijač ter na vse druge storitve, seveda tudi na vsak uvoz blaga v Slove- nijo. KDO SO DAVČNI ZAVEZANCI Davčni zavezanec po zakonu o DDV je vsaka oseba, ki kjerkoli samostojno opravlja dejavnost. Preprosto povedano so torej davčni zavezanci vse pravne (podjetja) in fizične osebe (za- sebniki), ki opravljajo kakršno- koli dejavnost, tudi kmetijsko. Zakon pa določa mejo, do katere omenjene osebe niso davčni za- vezanci. Gre za osebe, katerih vrednost opravljenega prometa blaga ali storitev v obdobju zadnjih 12. mesecev ne preseže 5 milijonov tolarjev, ali pa kmeto- valci, katerih katastrski dohodek vseh članov gospodinjstva v zadnjem koledarskem letu ni presegel 1,5 milijona tolarjev. Te osebe bodo ob nabavi blaga in storitev seveda plačale DDV, vendar tega ne bodo obračuna- vale na računih, ki jih bodo same izdajale, s tem pa tudi ne bodo imele obveznosti za obračuna- vanje in plačevanje DDV. Nas- topajo torej kot končni pot- rošniki blaga in storitev. Tudi te osebe pa bodo lahko prostovol- jno vendarle postale davčni za- vezanec in sprejele vse obvez- nosti in pravice, ki iz tega izhaja- jo. Davčni organ bo izdal ustrez- no odločbo na njihovo željo. Pred tako odločitvijo pa bo potrebno temeljito premisliti, saj bodo ostali davčni zavezanec najmanj peUet._________ ^______ NEKAJ PRIMEROV Vzemimo primer kilograma moke, ki stane po nabavni ceni pri veletrgovcu 110 tolarjev. Prodajalec na drobno v sistemu današnjega davka priračuna 20- odstotno maržo in na tako dobl- jeni znesek zaračuna 5-odstotni prometni davek. Maloprodajna cena kilograma moke s promet- nim davkom tako znaša 138,60 tolarja. Po uvedbi DDV bo pro- dajalec na drobno kupil moko z 8-odstotnim DDV, ki bo znašal na ceno 110 tolarjev 8,80 tolarja, skupaj torej 118,80 tolarja. Na ceno brez DDV bo dodal svojo maržo in na tako dobljeno ceno dodal 8 odstotkov DDV. Končna cena moke bo po novem 142,56 tolarja. Država bo names- to sedanjih 6,60 tolarja, dobila 10,56 tolarja davka, davčna plačilna obveznost prodajalca na drobno pa bo 1,76 tolarja, saj je ob nabavi že plačal 8,80 tolarja vstopnega davka, ki ga je državi odvedel grosist. V maloprodajni ceni avtomo- bila, ki stane 2 milijona tolarjev, je danes približno 333.400 tolar- jev davka, v ceni z DDV pa bo ta znesek 319.000 tolarjev, torej ne- koliko manj. Če primerjamo storitev obrtni- ka danes in po uvedbi DDV, vi- dimo bistveno razliko. S pre- dpostavko, da je nabavil za mili- jon tolarjev blaga in v končno ceno vključil vrednost svoje sto- ritve 300 tisoč tolarjev, je na vse skupaj obračunal davek (6,5 %) v znesku 84.500 tolarjev. Po uvedbi DDV ga bo nabava istega blaga veljala 1.190.000 tolarjev, z njegovo 300 tisoč tolarjev vredno storitvijo in 19 % DDV pa bo njegov račun namesto prejšnjih 1.384.500, znašal 1.547.000 tolarjev, kar pomeni skoraj 12-odstotno podražitev. Davčna obveznost bo znašala 247 tisoč tolarjev, dejansko pa bo plačal 57 tisočakov, saj je 190 tisoč tolarjev plačal že ob nabavi materiala. Primeri obračuna kažejo tudi na to, da bo lahko za- vezanec, ki opravlja storitve, obdavčene po nižji stopnji, plačal ob nabavi materiala večji znesek davka, kot bo znašal do- končni obračun DDV. Če bi bil prejšnji obrtnik pleskar in bi pleskal stanovanjsko hišo, bi ob nabavi materiala namreč plačal 190 tisočakov DDV, na njego- vem računu obračunani davek po znižani stopnji na nabavljeno blago in storitev pa bi znašal le 104 tisočake. V tem primeru bo preveč plačani DDV poračunal v naslednjem obdobju ali pa mu ga bo država na njegovo zahtevo vrnila. Po nižji stopnji DDV bodo obdavčeni hrana za ljudi in živali, dobava vode, zdravila, javni prevozi, graditve, obnove in vzdrževanje stanovanj, gnojila in fitofarmacevtska sredstva za kmetijstvo in tako naprej. Davek na dodano vrednost bo kmalu realnost. Davčni zavezan- ci se morajo sprijazniti z na- tančnejšimi evidencami in dos- lednim izvajanjem zakona, sicer jim grozijo pogubne kazni. Pot- rošniki pa moramo dosledno je- mati izstavljene račune, saj v 63. členu zakona piše: "Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek takoj na kraju prekrška posameznik - kupec iz- delkov oziroma prejemnik stori- tev, če ne zadrži računa nepos- redno po odhodu iz prodajalne oairoma drugega poslovnega ob- jekta in ga na zahtevo ne pred- loži pooblaščeni osebi davčnega oziroma tržnega organa." Če vam davčni zavezanec računa ne bo izdal, pa ga čaka kazen od 300 tisoč do 12 milijonov tolarjev, če gre za fizično osebo, in od enega do 18 milijonov tolarjev v pri- meru, da ta prekršek stori pravna oseba. Jože Bračič 4 četrtek, 28. januar 1999 - TEDNIK KULTURA, aOBRAlEVAHŠE PTUJ / GRAFIKE IN TAPISERIJE F. MIHELIČATER NAČRTI M. MIHEUČAZA PRENOVO GALERIJE Huirti za razvoj MihelUeve galerije Od 21. januarja so v Mihe- ličevi galeriji razstavljene gra- fike Franceta Miheliča iz mu- zejskega fiindusa, tapiserije, ki jih je stkala po njegovih predlo- gah Etelka Tobolka, ter načrti slikarjevega brata, arhitekta Milana Miheliča, za prenovo galerije. Ljubitelji Miheličeve umetnosti in vsi, ki jih zanima, kako v muzeju načrtujejo raz- voj Miheličeve galerije, so vabljeni na javno vodstvo po razstavi, ki bo v četrtek, 4. februarja, ob 18. uri. Miheličeva galerija je bila v starem obrambnem stolpu ob Dravi slovesno odprta na pomlad leta 1992. Umetnik je mestu poklonil lepo število gra- fik, ki so bile urejene v stalno zbirko. Leta 1995 je Milan Mi- helič, slikarjev brat in eden vo- dilnih slovenskih arhitektov, pripravil načrte za prenovo Mi- heličeve galerije v grafični kabi- net. V arhitekturnem ateljeju Matije Suhodolca so Miheličeve načrte dodali v projekt, ki pa še čaka na realizacijo. Tako zaen- krat še ni uresničena tista temel- jna zamisel, ki je bila osnovno vodilo pri ustanavljanju Mihe- ličeve galerije, namreč na Ptuju postaviti študijsko zbirko Mihe- ličeve grafike, ki bi presegala lo- kalni pomeni in ki bi jo spremljalo živahno razstavišče. Po slikarjevi smrti je zares skra- jni čas, da oživimo te zamisli in jim pripomoremo do izvedbe. Razgrnitev načrtov arhitektov Milana Miheliča in Matije Suha- dolca v spodnji etaži galerije sez- nanja obiskovalce s predvidenim videzom objekta. Pritličje in prvo nadstropje stolpa naj bi us- trezno obnovljena in sodobno opremljena še naprej služila za razstavišče, pod visoko streRo stolpa pa naj bi uredili še eno etažo, v kateri bi hranili grafike, dostopne za študijske namene. Grafika namreč zaradi občutlji- vosti na svetlobo ni primerna za dolgotrajno razstavljanje. Pov- sod po svetu jih razstavljajo le občasno, sicer pa v študijskih prostorih omogočajo njihovo ne- moteno proučevanje. V ne pre- več oddaljeni prihodnosti bi mo- rah te študijske možnosti dopol- niti še z grafičnimi delavnicami, kamor bi vabili ustvarjalce na delo v prijetno okolje ptujskega mesta, da bi tako dograjevali Mi- heličev grafični fond in bogatili ustvarjalni utrip v mestu. Dober mesec dni bodo v gale- riji na ogled izbrane Miheličeve grafike. V spodnji etaži so razvrščene tako, da nakazujejo razvoj in sožitje dveh vodilnih Miheličevih motivov, kurentov in Dafiie. Oba mita sodita v veli- ko poglavje metamorfoz, ko se žive oblike nenehno spreminja- jo, odmirajo in znova porajajo ter sklepajo krog življenja in smrti. Ptujčani smo navezani na lik kurenta, saj predstavlja eno največjih privlačnosti našega okolja, zato so mnogim najljubše zgodnejše Miheličeve upodobit- ve kurentov, ko jih je sicer doje- mal v njihovi mitski pojavnosti, a upodabljal realistično, celo do- kumentarno zvesto. Z leti pa je kurent v Miheličevem opusu preraščal v univerzalno demon- sko bitje, v katerem hkrati biva- ta kal smrti in porajajoče se novo življenje. V zgornji etaži galerije so predstavljene tiste Miheličeve grafike, v katerih je dosegel na- jvišji likovni in vsebinski izraz in s katerimi se je zapisal med najpomembnejše nadrealiste v svetu. Miheličevo nagnjene k fantastičnemu je bilo sicer opaz- no že v njegovi zgodnejši dobi, a se je popolnoma sprostilo po letu 1953, k čemur je odločilno pri- pomoglo študijsko bivanje v Pa- rizu leta 1950. Že znanim likom iz Miheličevih zgodnjih del se je pridružil repertoar splošno uvel- javljenih nadrealističnih moti- vov (ure brez kazalcev, godala, uokvirjene podobe žena, petrole- jke ...) in množica spak, ki burijo domišljijo tam od Hieronimusa Boscha naprej. Tokratno postavitev Mihe- ličeve grafike dopolnjujejo še štiri tapiserije, ki jih je v se- demdesetih in osemdesetih letih stkala Etelka Tobolka v slovitem novosadskem Ateljeju 61. Vrhunska tkalka je v vsej popol- nosti dojela Miheličev domišljijski svet in se z neverjet- no tankočutnostjo odzvala likov- ni strukturi slikarjevih predlog. Površino umetelnih tkanin je re- liefno razgibala z vzgrajevanjem votkov različnih debelin in struktur in Miheličeve fanta- sitčne figure so oživele v mehkih in toplih svetlobnih učinkih rahlo vzvalovane tkanine. Dve od teh tapiserij (Noč nad Gor- janci n. in Kurenti I) sta v po- sesti ptujskega muzeja. Njuno izvedbo je leta 1984 financirala Perutnina Ptuj. Drugi dve sta iz umetnikove zapuščine, v mu- zejskem restavratorskem ateljeju za tekstil pa smo poskrbeli za njuno zaščito in opremo. Tako sta pripravljeni za veliko retros- pektivno razstavo Franceta Mi- heliča, ki bo aprila letos v Mo- derni galeriji v Ljubljani, v izbo- ru pa jo bomo septembra prika- zali tudi na Ptuju. Slikar ni dočakal svoje retrospektive v os- rednji slovenski ustanovi za mo- derno umetnost, prav tako pa tudi ne izida zadnjega dela trilo- gije o svojem obsežnem opusu. Lojze Gostiša, ki že desetletja poglobljeno spremlja in proučuje Miheličve umetniški razvoj, je v letih 1994 in 1997 pripravil dva dela iz načrtovane trilogije, v katerih je predstavil Miheličeva vojna leta (Franceta Miheliča balada o drevesu) in njegovo prvo obdobje od začet- kov do druge vojne (France Mi- helič na poti k Mrtvemu kuren- tu). Trilogija, ki jo izdaja Slo- venska akademija znanosti in umetnosti, se bo zaokrožila letos aprila z zadnjo knjigo "France Mihelič v zenitu spoznanj" in predstavila Miheličev umetniški vzpon po drugi vojni. Franceta Miheliča se bomo na Ptuju letos spomnili še večkrat, predvsem septembra, ko se mu bomo poklonili z razstavo izbra- nih del. Z razstavo, ki bo v Mi- heličevi galeriji odprta do konca februarja, pa želimo opozoriti na aktualno problematiko galerije. Podrobneje bomo o Miheličevih grafikah in tapiserijah, pa tudi o načrtih za prenovo galerije govo- rih v četrtek, 4. februarja, ob 18. uri, ko bo po razstavi javno vodstvo. Z obiskovalci se bom pogovarjala podpisana. JMor/efo CIgleneikI France Mihelič: Odhod, linorez, 1975. Foto: Bine Kovačič Franc Mihelič: Dafne in kurent, lesorez, 1967. Foto: Bine Kovačič PTUJ / MED GIMNAZIJCI De/cmtosff kluba Unes€0, Na ptujski gimnaziji, ki je vkjučena v mrežo šol ASP, že drugo šolsko leto deluje klub UNESCO. Njegovo vodstvo ima pet članic: Barbara Kukovec, Valerija Mahorič, Mihaela Jakomini, Bojana Veršič in Tanja Lebar, toda majhno število ne zmanjšuje njihove prizadevnosti in ustvarjalnosti. Mlade članice poskušajo splošne cilje Unesca prenesti v gimnazijsko okolje, tako da bi se ideje mladih čim bolj dotaknile in med njimi zaživele. Pod mentorstvom Aleksandre Pal se srečujejo vsak teden, prebirajo članke revije Unesco glasnik, o njih razpravljajo in poskušajo najti smiselno in uporabno povezavo med svetovnimi izzivi in našim okoljem. Njihovo delo je med drugim, da spomnijo svoje okolje na vse pomembne datume Unescovega koledarja. Tako so z razstavami opo- zorile na: 24. oktober - svetovni dan OZN, 1. december - svetovni dan boja proti AIDS-u, v letošnjem šolskem letu pa tudi na 4. oktober - svetovni dan boja proti mučenju živali ter 10. decem- ber - svetovni dan varstva človekovih pravic. Ob 1. decembru so med gimnazijci izvedle anketo o osveščenosti o AIDS-u, ob 10. decembru pa so razdelile brošuro Unescove deklaracije o človekovih pravicah. Bistvo mreže šol ASP je v tem, da se dejavnosti povezujejo in prekrijejo celo Slovenijo. Zato so v predpusinem času februarja lani povabile v Ptuj člane drugih gimnazijskih Unesco klubov na srečanje v znamenju ohranjanja kulturne dediščine kurenta in kurentovanja. Aprila so pripravile predavanje ob dnevu Zemlje. Vsaka članica je izbrala temo glede na svoj interese, zato so bile dokaj raznolike: življenje jezikov, Antarktika, religija, življenje v oceanih, vpliv televizije ter pedofilija. Izdelale so tudi plakate in jih razstavile v gimnazijski avli. Oktobra lani so organizirale akcijo zbi- ranja prispevkov za mariborski azil, ki je naletela na izredno dober odziv. Trenutno pripravljajo predstavitev Unescovega seznama svetovne dediščine, načrtujejo pa tudi obsežno raziskavo o strpnosti med gimnazijci. Članice UNESCO kluba Pod žaromeiom Založba Slovenska knjiga se je med mladimi knjigoljubi dodobra uveljavila, saj večji del svoje knjižne naklade posveča prav njim: OGLE- JMO SI je zbirka za malčke od dveh let dalje, ki s primer- nimi ilustracijami seznanja ot- roke z vsakdanjimi predmeti in dogodki; DIDLDAJ je zbir- ka drobnih slikanic s kratkim besedilom za starejše pred- šolske otroke in učence do tretjega razreda ter je odlična za otrokov osebnostni razvoj; enako velja za izjemne avtor- ske slikanice Maxa Velthuijsa iz zbirke ŽABEC; Andre Da- han, nagrajevani francoski pi- sec in ilustrator, je posodil ime zbirki svojih slikanic DA- HAN, ki jo z veseljem berejo majhni in veliki otroci; večji obseg ima zbirka velikih sli- kanic različnih avtorjev z ilustracijami imenitne Marie- Jose Sacre- SACRE, ki nav- dušujejo vse starostne stop- nje, kakor tudi zbirka GANT- SCHEV, ki je dobila ime po izjemnem ilustratorju Ivanu; zbirki OTROŠKI KLASIKI in PRAVLJICE pa sta namenjeni učencem razredne stopnje osnovne šole. Zbirki MINI cenjene pisateljice Christine N"stlinger in KNJIŽNI PIRATI (Jo Pestum z Mestnimi lisja- ki) sta primerni otrokom od deset let naprej, predvsem prva pa navdušuje tudi večje bralce. Knjige iz naštetih le- poslovnih zbirk za mlade bralce so že bile predstavlje- ne v Tednikov! knjigarnici, enako ste na tem mestu brali tudi o knjigah iz poučnega programa Slovenske knjige: zbirki SPOZNAVAJMO ZNA- NOST in VELIKI RAZISKO- VALCI ter POD ŽAROME- TOM. Slednji, ki jo je uredila Danica Štumerger, je namen- jena današnja knjigarnica. Avtor zbirke je lan Graham, ki ga odlikujeta jasnost in izvir- nost podajanja podatkov ter odlično razumevanje mladih bralcev, o čemer pričajo pre- gledno in slikovito urejene knjige pričujoče zbirke. Ta je predvsem informativna, a hkrati prinaša dovolj osnov- nega znanja ter vzpodbud za razmišljanje in iskanje dodat- nin informacij o določeni te- mi. Posebno pohvalni so raz- delki z naslovom Pogled na- zaj, kjer mladi bralec izve za- nimivosti iz preteklosti obra- vnavane teme. Knjige so veli- kega formata (22,5 krat 29,5 cm) ter obsegajo štiriinštiri- deset strani, kjer zadnja pri- naša slovarček in pojmovno kazalo. Doslej so v zbirki iz- šle naslednje knjige: Šport, Astronomija, Prevare in po- naredki. Oder in zaslon, Boj proti bolezni in Boj proti kri- minalu. Zbirka Pod Žarometom je na- menjena bratcem od deset let naprej, ki jo bodo radi vze- li v roke tudi ob pripravi semi- narskih nalog. Knjige sodijo tudi v vse šolske knjižnice, ker so dobra motivacija pri pouku in nosijo dodatne in- formacije vedoželjnim. Ne na- zadnje so knjige založbe Slo- venska knjiga dokaj ugo-dnih cen: posamezne iz ome-nje- ne zbirke stanejo 3.570 SIT. Uliana Klemeniii FILMSKI KOTIČEK Blues za Sato Patriot, Temni angeli usode, Blues za Saro so slovenski filmi, ki trenutno polnijo naše kine- matografe. Če hočete preveriti, kaj se dogaja z našo filmsko umetnostjo, si za začetek og- lejte Blues za Saro. Presenečeni boste... Detektiv Emil se zaljubi v lepo bogatašinjo Saro, s katero preživi noč. Ko že misli, da svoje "usodne ženske" nikoli več ne bo videl, ga obišče njen mož; Sara je namreč skrivnostno iz- ginila. Emil brez pomišljanja prevzame primer, ki pa je za nerodnega in ne posebno pametnega detektiva skoraj prevelik zalogaj. Redkokateri slovenski film privabi v kinemato- grafe trume gledalcev, zato so se režiserji odločili, da bodo spremenili taktiko: za svoj vzor so vzeli ameriške filme. Tako dobimo v Bluesu za Saro kar svojo Sharon Stone: ne- vamo zapeljiva Nataša Barbara Gračner sicer nosi spodnje perilo (to dokazuje nedrček, ki male stvari naredi velike), vendar pa zna kaditi skoraj tako dobro kot kopirana vzornica. Za slovenski Basic Instinct rabimo samo še raz- burljivo vsebino in pravega glavnega igralca. Tukaj pa Američane celo presegamo: v našem filmu so vsi moški tako pohotni kot Michael Douglas. In katere so druge značilnosti filma? V njem nastopa pisana množica ljudi: od Albancev do Rusov, od Primorcev do Priekov (da, tudi Ptujčan soli pamet "žabarjem", v našem kinu je prav on požel največ smeha). Sicer pa komika temelji na situaciji - po eni uri se gledalec že na- veliča večnih padcev nerodnega detektiva. Z amerikanizacijo slovenskega kinemtato- grafskega trga slovenski producenti upajo, da se bodo mali uspehi naših filmov spremenili v velike. Prepustimo jim upe, priznati pa mora- mo, da čeprav niso originalni, so naši filmi postali vsaj "gledljivi". To pa je velik uspeh za našo filmsko industrijo. Nataša Žuran TEOHK-četrtek, 28. januar 1999 5 ZANIMIVOSTI, KULTURA SPOZNAVAMO UUDSKO IZROČILO ... / SPOZNAVAMO UUDSKO IZROČILO ... Svečnicci - praznik lua Hrepenenje po svetlobi je med pnobitnimi značilnostmi človeške narave. Znani so poganski obredi in obhodi, ki so^ svetlobi - soncu po zmagi ob zimskem kresu zmerom znova' hiteli z gorečimi svetili na pomoč. To so izrazi pračloveko- vega čustvovanja, ki se ne menijo za prostor in dobo. V človeški naravi zakoreninjenim šegam je katoliška cerkev dala nov smisel. Sicer pa je svečnica v ljudskem nabožnem svetu praznik sveč in luči ter tudi praznični spomin na Ma- rijo in malega Jezusa, ki je "luč v razsvetljevanju poganov". Svečnica je tudi zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, zato se z njo konča božična doba, ki so jo vse od božiča do svečnice ponazarjale jaslice. Po svečnici jih pospravijo in začne se čas med letom. Svečnica je krščanski praznik luči, ki je prekril nekdanja po- ganska praznovanja. Rimljani so februarja praznovali praznik lu- perkalij, ko so se po ulicah valile množice ljudi z gorečimi plame- nicami. V drugih sprevodih am- burbalijah pa so prav tako s pla- menicami plašili in podili duho- ve rajnikov, ki jim je potekel čas obhoda na tem svetu. V krščanstvu je svečnica praz- nik Marijinega očiščevanja. Po judovski postavi je namreč mo- rala vsaka mati, ki je rodila sina, štirideseti dan po porodu priti v tempelj in tam "darovati" ter se tako "očistiti". Cerkev, ki je uvedla na ta dan blagoslov sveč in obhod z gorečimi svečami, je upoštevala človeško naravo in starodavno izročilo, šego je povzdignila v svet nadnaravne- ga, v cerkveni obred; v njem je "luč" prispodoba odrešenika, ki "razsvetljuje" človeštvo in mu ra- zodeva smisel sveta in življenja. Na ta dan v cerkvi blagoslavljajo sveče, te pa so bile nekoč glavno cerkveno svetilo. Sveča je posta- la kristjanom najbolj priljublje- na žrtev, darovalci jih prižigajo na svetih krajih in tako predsta- vijo svojo pobožnost. Svoj sim- bolni pomen "večna luč naj jim sveti" ima tudi prižiganje sveč v spomin umrlim. Cerkev na svečnico blago- slavlja sveče, ki jih bo potrebo- vala v novem letu. Najžlahtnejše so voščene sveče - voščenke. Te so tudi predpisane za cerkveno razsvetljavo na oltarju pri maši; danes jih vse bolj zamenjujejo s svečami iz stearina in parafma. SVEČNIŠKO KOLEDOVANJE v prejšnjem in še lep čas našega stoletja se je ohranilo ko- ledovanje za cerkvene sveče, ki se je začelo nekaj dni pred svečnico, ko so zbirali vosek. V tem stoletju pa so njegovo zbi- ranje zamenjali denarni pris- pevki, s katerimi je župnik kas- neje nakupil potrebne sveče. Svečniško koledovanje je bilo sprva moško opravilo. Več fan- tov (ali mož) je med sv. Vincen- com (22. januar) in svečnico (2. februar) hodilo o hiše do hiše in pelo "svečniško kolednico". Bili so pražnje oblečeni in s seboj so nosili nekak oltarček na drogu. V oltarju je bil Marijin kip (včasih tudi slika). "Oltar" so dvignili do okna, da je luč posve- tila v hišo, nakar so zapeli nekaj Marijinih pesmi. Domači so ko- lednike povabili v hišo, jih obda- rili z denarnim darom, ki pa danes ni več namenjen svečam, ampak kolednikom. Ponekod so jim podarili tudi "obredno peci- vo", podobno pogačicam ali kra- pcem, kar pa se je že pozabilo. Počasi, predvsem pa po prvi vojni, ko je padlo veliko moških, so moške kolednike pričele za- menjavati dekleta in žene. Sku- pina je vzela Marijin kip in dve sveči ter šla na pot. V vsaki hiši so postavile Marijo na mizo, prižgale na vsako stran po eno svečo in zapele. Dobile so darila, enako kot moški. Razlika med ženskimi in moškimi svečniškimi koledniki je bila ta, da so moški peli pred hišo, dekleta in ženske pa so šle v hišo in zapele tam. KOLEDOVANJE V PODPOHORSKIH VASEH o tem, kako je svečniško kole- dovanje potekalo po vaseh zgornjeložniške krajevne skup- nosti, so učencem petega razreda OS Zgornja Ložnica pod men- torstvom vodje podružnice Edija Pogorevca v šolskem letu 1985- 86 pripovedovali številni starejši krajani. Med njimi bi omenili Ano Dolenc, učiteljico Hedviko Povh, kmetico Martinelijevo, Vrabčevo in Blažičevo mamo ter Marijo Perkon. Dekleta so na predvečer pred svečnico odšle po Marijin kip k zadnji hiši devetdnevnice (Mari- jo nosijo - običaj pred božičem, o katerem smo v Tedniku pred kratkim pisali) ter odnesle kip v hišo, ki je bila njegova lastnica. Marijin kip so potem uporabile, ko so se oglasile še pri drugih hišah in šele nazadnje so šle v "domačo hišo Marije". Pele so Marijine pesmi in včasih tudi kaj molile. Če so domači dali kakšno darilo (denar), so ga dale za cerkvene zadeve, ker niso imele namena zbiranje darov, vesele pa so bile vsake pogostit- ve. Eden izmed zapisov dveh učenk petega razreda, napisan februarja 1986, gre pa za območje Okoške Gore, pripove- duje, da je šest fantov nosilo Ma- rijo, ki je bila v kapelici, okrašena z žarnicami na baterijo. Nosili so jo od 3. do 5. februarja 1986 od hiše do hiše na Okoški Gori, v Gladomesu, Ugovcu, Prihovci nad Okoško Goro in Foštu. Eden od fantov je nosil kapelico, ostalih pet pa ga je spremljalo. Koledovati so pričeli ob 18. uri zvečer, končali pa oko- li druge ure zjutraj naslednjega dne. Pri vsaki hiši, kjer so se us- tavili, so zapeli po eno ali dve pesmi ter dobili darove, od klo- bas do denarja, dali so jim piti vino, pri neki hiši so prišli celo na koline, domači pa so jih pova- bili v hišo. Včasih so koledniki peli zunaj, drugje so jih ljudje poklicali v hišo, povsod so jih radi sprejeli, le v dveh hišah so bili do njih negostoljubni. Hodi- li so peš in v omenjenih treh dneh obiskali 45 hiš. Ko so ob koncu naredili bilanco darov, je bila ta zelo bogata: devetnajst klobas in nekaj čez milijon ta- kratnih dinarjev; polovico omenjene vsote so dobili pri družini Kelc, kjer so bili izredno veseli, ker so jih obiskali in ker so ponovno oživili stari običaj. Najstarejši kolednik je štel 57, najmlajši pa 17 let. Podobno je bilo nekoč tudi na Kostanjevcu, ki sodi v zgornje- ložniško krajevno skupnost. Ve- ronika Brence, ki je 1986. leta štela 73 let, je povedala, da so v njihovi vasi nosili Marijin kip, pri tem pa je sodelovalo sedem ljudi. Postavili so ga na okno ter prižgali sveče. Domačini so jih povabili v hišo, jih pogostili, jim darovali denar in klobase. Kole- dovali so tudi na Tinju, kjer pa so od hiše do hiše nosili Mariji- no sliko. VREMENSKI PREROKI NA SVEČNICO Poleg zanimiv svečniških ko- ledovanj prof. dr. Niko Kuret piše v Prazničnem letu Sloven- cev, da koledovanje božičnega časa sklenejo svečniški koledni- ki, ki jih poznata vzhodna in os- rednja Slovenija, neznani pa so v delu Istre, na Krasu, Notranjskem in Goriškem. Je pa svečnica po vsem Slovenskem važen vremenski dan. Tako so že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.ob svečnici zapisali: "Na svečnico pride medved iz brloga vremena gledat, če je megleno, ostane zunaj, ča pa sije sonce, še nekrat zaspi." Ali: "Če na svečnico sonce na vedrini vzha- ja, si skoplje jazbec jamo globl- je." Znan je tudi pregovor: "Če na svečnico prej od sveče kane kakor od strehe, zarije se medved nazaj v brlog." Pa tudi brez medveda napovedujejo na svečnico vreme: "Če na svečnico prej od sveče, kakor od strehe kane, bo topla pomlad", ali "bo skoro zime konec", ali "bo zgodnja vigred in dobra letina." Še nekaj pregovorov: "Če na svečnico sneži, bo vuzem lep, če pa ne sneži, bo grd." (Bela Kraji- na) "Cvetna nedelja bo snežena, če bo svečnica zelena." (vsa Slo- venija), "Kolikor dni pred svečnico ptiči žgolijo, toliko dni po svečnici molčijo.". "Ako je svečnica zelena, bo velika noč snežena." "Ako na svečnico burja vleče, bo dobro leto, ako pa jug, bo slabo." Vida Topolovec Vin: Dr. Niko Kuret: Praznično leto leto Slovencev Damjan J. Ovsec: Velika knji- ga o praznikih Zapisi učencev OŠ Zgornja Ložnica PTUJ / VIKTORINOV VEČER Sreimuie z Bemikom Ne dolgo tega je ob predstavitvi Puhovega zbornika na Ptu- ju govoril tudi predsednik SAZU dr. France Bernik. Sle- herni naš učitelj oziroma slavist ga pozna kot izvrstnega li- terarnega zgodovinarja, in če smo o našem rojaku Antonu Slodnjaku govorili kot o dobrem prešernoslovcu, lahko go- vorimo o Berniku kot o izvrstnem poznavalcu 19. in 20. sto- letja, zlasti pa Ivana Cankarja. Bliža se 8. februar in v prosla- vo kulturnega praznika se je vključilo tudi Društvo sv. Vikto- rina ptujskega s tem, da je pova- bilo našega akademika, da nam spregovori o Ivanu Cankarju pa tudi o sebi ter svojem delu. Nas- lov njegovega predavanja je DU- HOVNA OPOROKA IVANA CANKARJA, imel pa ga bo v pe- tek, 29. januarja, ob 19. uri v re- fektoriju minoritskega samosta- na. Za uvod bomo poslušali v glasbenem vložku violinista Pavla Magdiča ter harmonikarja Dejana Vidoviča. V filozofiji, literaturi, biblicis- tiki in tudi drugje so temeljna dela, praviri, ki v prenašanju vsaki naslednji generaciji zahte- vajo razlage, komentarje. Ko- mentarji porajajo komentarje komentarjev in tako naprej na ne vem katero potenco. Tega ne srečamo samo v evropskih, tem- več tudi v starih vzhodnih civili- zacijah. Če ostanemo samo na polju literature, v tem primeru slovenske, se pojavljajo tukaj imena od Prešerna, Jenka, Can- karja, Kocbeka ... in ob teh nji- hovi izdajatelji, komentatorji, kritiki in če je na primer v anglosaškem svetu normalno, da je enako velike pozornosti kot sam umetnik deležen tudi lite- rarni zgodovinar, esejist, kritik, je to pri nas prej izjema kot stal- nica. Isto velja pri nas za dr. Franceta Bernika, ki ga bolj poznamo kot predstavnika SAZU in akademika (kar se ime- nitno sliši, čeprav na žalost zara- di nasedanja politiki ne tako, kot če bi nam spregovoril kakšen po- litični "oče naroda"). Po bibliografiji Jožeta Munde šteje njegovo avtorsko ali ure- dniško delo do leta 1997 okrog 450 bibliografskih enot in po- dobno število najdemo tudi na javno dostopni vzajemni bazi. Zato je potrebno, da o njem zapišem nekaj stavkov, čeprav, resnici na ljubo, ne bom izumil kaj novega, posebno ker so ga pred dobrim letom (1997) počas- tili ob njegovi 70-letnici z zbor- nikom. Seveda je danes, ko se z velikimi mukami rešujemo marksističnega kalupa mišljenja, v času odpiranja v nove smeri in šole zanimivo prebirati literar- ne, literarnoteoretske ter literar- nozgodovinske obdelave, jih razčleniti, ugotoviti, kaj in kako so pisali umetniki, kako so spre- jemali in sodili njihova dela ide- ološko eno- ali večsmerno na- ravnani kritiki. Vemo, da je dr. Bernik zaradi vpliva, ki ga je imel nanj Anton Slodnjak, za tri leta in pol izgubil službo na Uni- verzi (1957-1960) in to vidimo tudi-v njegovi bibliografiji. Njegovo zgodnje pisanje in svoboda izražanja, kolikor jo je uspel ohraniti, nas zanimata se- veda le površinsko, saj bi morali za temeljito analizo prebrskati njegov celotni opus in ocene pri- merjati z drugimi pogledi na določenega avtorja. Ko prebira- mo njegovo prvo v knjižni obliki izdano delo Lirika Simona Jen- ka (1962), srečamo sicer sklice- vanje na Edvarda Kardelja ali iz- raze, kot so "duhovščina ozkih moralističnih pogledov na lite- raturo", ali ob Jenku težnjo do- kazovanja odmika od vernosti, kar pa vendarle kaže splošno li- beralistično gledanje na slo- vensko literaturo že od druge polovice prejšnjega stoletja, pa tudi vsaka misel na jugoslo- vansko združenje je veljala za napredno, naslonitev na avstrijsko vladavino pa za re- akcionarno. Predavatelj akademik France Bernik je bil rojen 13. maja 1927 v Zapužah, ki so danes del Ljubljane, obiskoval v Šentvidu osnovno in meščansko šolo, med okupacijo pa Hauptschule prav tako v Šentvidu in Wirischaft- schule v Kranju in po vojni ter po demobilizaciji iz NOV končal višjo gimnazijo, vpisal na filozofski fakulteti južnoslo- vansko književnost, slovenski in starocerkvenoslovanski jezik, ruščino in nemščino ter narodno zgodovino. Bil je asistent pri Antonu Slodnjaku, vendar je to delo 1. 1957 izgubil in dobil kakšna štiri leta pozneje službo urednika in tajnika pri Slovens- ki matici, potem pa je čez enajst let presedlal na SAZU, kjer je bil znanstveni sodelavec, dokler ni bil leta 1992, po Josipu Vidmar- ju, izvoljen za njenega predsednika. Njegovo delo bi lahko razdelili na uredniško in avtorsko: števil- ni članki, študije in razprave ter več samostojnih knjig. Tako uredi Jenkova zbrana in izbrana dela, sedem knjig Cankarjevih Zbranih del, od samostojnih del pa bi omenili poleg omenjene Lirike Simona Jenka še knjige Cankarjeva zgodnja proza ((1976), Simon Jenko (1979), Problemi slovenske književnosti (1980), Tipologija Cankarjeve proze (1983), Ivan Cankar (1987), Slovenska vojna proza 1941-1980 (1988), Študije o slo- venski poeziji (1993) idr. Seveda je predavanje o Ivanu Cankarju, zlasti s tem naslovom, kaj hvalevredna, vendar obenem nehvaležna naloga. Prav Ivan Cankar spada (in v novejšem času tudi Edvard Kocbek) med pisatelje, ki jih je vsakokratna oblast in ideologija najbolj zlo- rabljala, če ne celo potvarjala, in obenem je v času komunizma služil tudi kot idealni primerek drugačnega izražanja, saj so ga tudi uporabljan in enako zlo- rabljali politični oporečniki. Tudi po osamosvojitvi Slovenije, kot da nam nima več ničesar po- vedati, pa čeprav je na denarju, pa čeprav so nas njegovega imena še vedno polna usta. In vendar nam lahko pove veliko: o pravem krščanstvu, o resnični vlogi libe- ralcev, o kmetih, delavcih, ko- munistih kar bo nam prav iz samih Cankarjevih del vedel mnogo povedati dr. Bernik. Tudi njegovi nastopi, ki smo jih uspeli slišati bodisi v Ptuju bodisi po te- leviziji ali radiu oziroma jih prebrati v raznih časopisnih in- tervjujih, so polni optimizma in vere ter zaupanja v slovenskega človeka, v prihodnost slovenske- ga naroda, prikazovanja tistih etap naše preteklosti, na katere smo lahko ponosni ne samo med sabo, temveč tudi pred tujci. PTUJ / NA UNIVERZI ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE Star^ši nadvse ustvmjalni Na Ljudski univerzi Ptuj velja univerza za tretje življenjsko obdobje za eno pomembnejših oblik dodatnega izobraževanja. V treh letih, odkar je pričela delovati uni- verza, namenjena starejšim - upokojencem, se je številOj slušateljev in zanimanje za take vrste izobraževanja močno povečalo. Nekatere študijske krožke so skoraj že končali,« druge nadaljujejo, začenjajo pa nekatere nove. Trenutno je v ospredju slikanje na svilo in steklo, ki je privabilo predvsem slušateljice, poteka pa pod strokovnim vodstvom Natalije Veselic. ^ Kot je povedala Rozika Ojs- teršek, vodja univerze za tretje življenjsko obdobje na Ptuju, je zadovoljna z izvajanjem zastav- ljenega programa in uspešnim potekom izobraževanja, ki po treh letih prinaša zadovoljive re- zultate. Tretje leto poteka krož- ek umetnostna zgodovina, štu- dijska krožka ročna dela in kuli- narika bosta kmalu končana, le da jim je ob koncu zmanjkal de- nar za tiskanje brošure in sne- manje posebne oddaje o krožkih. Zato se bodo letos trudili pri pri- dobivanju dodatnih sredstev za izvajanje izobraževanj, nekaj več pa pričakujejo tudi od ptujske občine. V šoli za tretje življenjsko ob- dobje so se pred koncem leta do- bivali pri izdelovanju božično- novoletnih okraskov ter voščil- nic, nadaljevali pa s slikanjem na svilo. Kmalu jih čaka slikanje na steklo in porcelan. Udeleženke študijskega krožka bodo izdelo-. vale še ovratnice in drugih izdel- ke iz posebej za to pripravljene mase, pred velikonočnimi praz- niki se bodo loule poslikave izpihanih jajc z voskom (pisa- nic) in jih na koncu »oblekle tudi v volno. Na srečanjih jim prav gotovo ne bo dolgčas, saj imajo zastavljen bogat program raznovrstnih tečajnih oblik, med drugim tudi izdelovanje veliko- nočnih aranžmajev in voščilnic, če pa jim bo ostalo še kaj časa do poletja, bodo poskusile narediti še kak izdelek iz gline. Zelo ak- tivni in zavzeti pa so slušatelji tudi pri učenju nemščine in na urah telovadbe, saj je univerza za tretje življenjsko obdobje kot nalašč za zdravo starost v gibanju. T. Mohorko Na Ljudski univerzi na Ptuju v januarju poteka dobro obiskan študijski krožek slikanja na svilo. Foto: TM i. £. 8 četrtek, 28. januar 1999 - TEDNIK ZAHIMIVOSTI, nePOKTAŽe PTUJ / ZVONE ZINRAJH - SLOVENSKI POLICIST V ALBANIJI Dežela velikih nasprotij kllie demokra€llo In Evropo Ptujčan Zvone Zinrajh je prvi slovenski policist, ki je svo- je izkušnje in znanje prek mednarodnega združenja poli- cijskih svetovalnih sil MAPE II skoraj 15 mesecev pre- našal na policiste v Albaniji. :< Pričelo se je 6. novembra 1997, ko ga je slovenska vlada za- dolžila za sodelovanje v mirovni misiji mednarodnega združenja policijskih svetovalnih sil (Mul- tinational Advisery Police Ele- ment v Albaniji, s kratico MAPE II). Po šestih mesecih so mu zaradi uspešnosti mandat podaljšali še za pol leta, svojo misijo pa je končal ob koncu leta 1998. # Kako je prišlo do tega, da so za mirovno misijo v Albaniji iz- brali prav vas. Kot vemo, ste bili pred tem pomočnik komandirja mejne policije v Gruškovju. "Izbor kandidatov za prvo mi- rovno misijo v Albaniji je bil do- kaj zapleten in niti ne vem, kako to, da so izbrali prav mene. Vse- kakor pa sem bil tudi jaz izredno presenečen." # Pred odhodom ste imeli posebne priprave. Kje in kako so potekale? "Uprava policije pri Mi- nistrstvu za notranje zadeve je pripravila poseben program za delo v mirovnih misijah; ude- ležila sva se jih s kolegom Želez- nikom, ki je bil tako kot jaz kan- didat za misijo v Albaniji. Priprave so potekale v več eno- tah policije, obiskali pa smo tudi albansko zunanje ministrstvo." # Živeli ste v glavnem mestu Tirani in bili vodja skupine predavataljev za mednarodno pravo v centru za urjenje poli- cistov. Kje in v kakšnih razme- rah ste prebivali? "V skupini, ki sem jo vodil, je bilo še pet kolegov iz drugih držav in prevajalec. V začetku pogoji za delo niso bili najboljši, kajti tudi za Evropsko unijo je bila ta misija v bistvu prva v takšni obliki, zato je bilo treba še veliko urediti. Pri tem so mi ko- legi iz drugih držav resnično ve- liko pomagali." # V kakšnem jeziku ste ko- municirali, predavali? "V angleškem jeziku, slušatel- jem pa so seveda vse prevajali v albanščino." # V kateri uniformi ste op- ravljali misijo? "Vsi svetovalci Evropske unije smo nosili svoje nacionalne uni- forme z ustreznimi dodatki. Na rokavu smo nosili poseben znak Evropske unije, vsak je imel pri- ponko z imenom, položajem in napisom evropske skupnosti, na glavi pa smo nosili modre beret- ke s priponko." # Živeli ste pri albanski družini. Kako so gledali na vas glede na vlogo, ki ste jo op- ravljali? "Vsi smo se počutili nekako počaščene, da smo lahko po svo- je pomagali v kaotičnem stanju, ki je vladalo takoj po volitvah v Albaniji. Kolegi so se odločali za različno namestitev, večina v ho- telih, nekaj jih je najelo apart- maje, zame je bilo težje, ker sem bil edini iz Slovenije. Srečo sem imel, da sem spoznal Albanca, ki je sodeloval s slovenskim letals- kim prevoznikom Adria Air- vays. Ta me je predstavil albans- ki družini, gre za upokojena pro- fesorja, ki sta me sprejela skoraj kot za svojega. To mi je pomaga- lo na več področjih, predvsem pa pri jeziku ter pri spoznavanju kulture in običajev naroda." # Tirana je dokaj nemirno in nevarno mesto. Kako je bilo poskrbljeno za vašo varnost? "V tistih dneh, ko sem prišel v Albanijo, je bila varnost zelo sla- ba. Naš objekt so sicer varovali albanski policisti, vendar smo se tudi sami organizirali in znotraj prostorov uvedli različne oblike dežurstva in varovanja. Problem je bil, ker smo bili dobesedno razseljeni po vsej Tirani, ki ima več kot pol milijona prebival- cev." • Če bi primerjali slovenske varnostne razmere z albanski- mi, kakšna je razlika? "Zelo velika, enostavno ni pri- merjave. Ne samo zaradi tega, ker je v Albaniji mnogo bandi- tizma in kriminalnih združb, ki obladujejo vso državo, gre tudi za to, da je tam policija izredno slabo izobražena in opremljena ter ne nazadnje tudi slabo plačana in morda tudi zaradi tega koruptivna. Treba je vedeti, da policist s srednjo izobrazbo zasluži okoli 70 dolarjev, cene pa dosegajo tri četrtine naših. Zara- di tega bo tudi v prihodnosti zelo težko odpraviti vse nega- tivnosti." • Kako pa ste doživljali al- banske nemire, predvsem lans- ki septembrski poizkus poli- tičnega prevrata v tej državi? "Problemi, ki so se pojavili marca in maja 1997, so bili do novembra, ko sem prišel tja, že nekako preseženi, vendar so se nemiri še nadaljevali. Streljanje sredi dneva se je dogajalo vsak dan, na raznih koncih Tirane, ponoči in podnevi. V glavnem je šlo za obračune med kriminalni- mi skupinami in napetost se je stopnjevala vse do lanskih sep- tembrskih dogodkov, ko so ubili vodjo Demokratske stranke Azema Hajdarija. Civilisti so, oboroženi z lahkim pehotnim orožjem, zavzeli pomembnejše stavbe v Tirani in tri ali štiri ure situacijo celo obvladovali. Velik problem je bil tudi nekoliko pozneje, ko je odstopila vlada predsednika Fatosa Nana in ko se je pokazala navidezna pri- ložnost za opozicijo, da vzame vajeti v svoje roke. A to se ni zgodilo. Demokracija se v Alba- niji vendarle pričenja oživljati." • Ste bili 14. septembra, ko je bilo najbolj napeto, na varnem? "Imel sem to srečo, da sem v času ko je bil ubit Hajdari, odpo- toval domov na šestdnevni počitek, le dva dni sem doživljal ostrejše razmere. Ko pa je padla vlada Fatosa Nana, pa sem ostal v Tirani, vendar smo imeli po- sebno direktivo, da se vsi zadržujemo v stanovanjih, dogo- vorili pa smo se tudi, kam bi se zatekli, če bi napadli tudi mednarodne mirovne sile. Meni je ponudil gostoljubje hrvaški ambasador Juričič. Do pos- labšanja na srečo ni prišlo, pozi- tivno pa je tudi, da takrat ni bilo nobenih žrtev.' • Kako živijo Albanci, ali res tako slabo? "Albanijo moramo razdeliti na tri dele: osrednji del, ki se vleče od obale do Tirane, severni del okoli Skadra in južni del do meje z Grčijo. V centralnem delu s Tirano je prisotna močna razslojenost prebivalstva. Števil- ni priseljenci ostajajo brez za- poslitve, nekateri živijo pri so- rodnikih in znancih, veliko pa jih postavi majhno barako in poskuša preživeti. Največ se jih ukvarja s kriminalno dejavnost- jo. Žal pa je tudi standard zapos- lenih zelo nizek, podpovprečen. Živijo v glavnem slabo. Uslužbenci v državnih instituci- jah zaslužijo mesečno od 100 do 110 dolarjev, toliko zaslužijo tudi profesorji na fakulteti, di- rektorji pa zaslužijo okoli 200 dolarjev in to je seveda za Alba- nijo zelo velika plača. Na severnem delu se ljudje preživljajo v glavnem z živinore- jo, delno tudi s kmetijstvom in gozdarstvom, medtem ko na jugu države prevladujejo razne kriminalne združbe, ki jih neka- teri imenujejo albanska mafija, kajti obstajajo podatki, da so po- vezani z italijansko in grško ma- fijo." # Kako so vaše delo v Alba- niji spremljali predstavniki slovenske vlade in diplomaci- je? "Neposredno, pa tudi z obiski. Prvi me je obiskal svetovalec vlade gospod Poznik, zatem sve- tovalec ministra za notranje za- deve gospod Gašperlin, trikrat državni sekretar v zunanjem mi- nistrstvu Franco Juri, precej kontaktov pa sem imel tudi z gospo Jožico Puhar, ki je pred nekaj mesecih predala akrediti- ve tudi albanski vladi, na obisku pa je bil tudi zunanji minister Boris Frlec. Občasno so nas obiskali tudi predstavniki al- banskih oblasti, ki so delo naše misije ocenili pozitivno. Tako so mi po šestih mesecih ponudili še en mandat in še nekaj zraven." # Zaradi tega ste kot prvi slo- venski policist prejeli medaljo Evropske skupnosti; zagotovo vam veliko pomeni. "Zame je to velika čast in seve- da presenečenje, saj sem bil za to odlikovanje izbran v prvem kro- gu, čeprav je bilo veliko kolegov že nekajkrat na podobnih misi- jah po svetu. Zagotovo je v priza- devanjih za integracijo v ev- ropske tokove to pozitivno tudi za vso Slovenijo." # Kakšen je bil vaš delavnik v Albaniji? "Moj delovni teden je trajal od ponedeljka zjutraj do sobote ob 12. ali 13. uri, ko smo imeli zadnji posvet. Vsak dan je bil kakšen sestanek, koordinacija, pojasnjevanje in razčiščevanje, informiranje o ukrepih Ev- ropske unije. Drugi del je zaje- mal pripravo na predavanje in tretji del predavanja na njihovi policijski akademiji, kot smo jo imenovali. V bistvu gre za aka- demijo, ki jo je formirala Ev- ropska unija, slušatelji pa so bili albanski višji policijski uradni- ki, podiplomci." • Razmere se v Albaniji ven- darle spreminjajo na bolje? "Prepričan sem, da se. V času trdega socializma je bila Albani- ja izredno zaprta, sedaj pa se država odpira, Albanci si želijo sodelovanja z Evropsko unijo, hočejo v Evropo, vendar so daleč za državami v tranziciji. Od slo- venskih podjetij sodelujejo z al- banskimi predvsem Cetis, Lek, Helios ter tudi Adria Airways, ki leti v Tirano šestkrat tedensko, obstaja pa tudi trajektna poveza- va med Koprom in Dračom en- krat tedensko. Sicer pa se Alban- ci trudijo, da bi dosegli razvoj tudi na turističnem opodročju, kjer imajo kar lepe perspektive, saj imajo lep del Jadranskega morja in čudovit gorski svet. Se- veda pa je turizem šele v povoju." • Vpliv zahoda se torej že čuti? "Da, predvsem prek raznih restavracij s hitro pripravljeno hrano, ki so v zasebnih rokah. V zadnjih petih letih je v Tirani vse več zahodnih avtomobilov, zanimivo je, da prebladujejo znamke Mercedes in BMW, pri čemer moram povedati, da veli- ko v Evropi ukradenih vozil konča prav na albanskem trgu. V javnem prometu je še sicer nekaj ruskih in kitajskih avtobusov, vse več pa je italijanskih znamke Iveco. Cestno omrežje je zelo sla- bo, luknjasto in slabo opremlje- no. Vozniki niso disciplinirani, pa tudi potniki v javnem prevo- zu ne, saj se recimo v avtobusu, ki ima 60 sedežev prevaža vsaj en krat toliko ljudi." • Kaj pa kultura in šport? "Kar se tiče gledališča, imajo v Tirani dokaj močan dramski an- sambel, tudi balet in opero. Precej predstav prenaša televizija. Se pred 10 leti je v Tirani obratovalo 10 kinematografov, danes ni več nobenega, kar pa se tiče športa, je na prvem mestu nogomet." • Vaša misija v Albaniji je bila torej uspešna. Kaj počnete sedaj? "Da, to je bila zame zelo težka, a koristna izkušnja, verjetno tudi za naše organe za notranje zadeve. V bistvu sem bil že tik pred odhodom v Albanijo pre- meščen v upravo policije oziro- ma v zaščitno policijsko enoto. Sedanje dolžnosti pa opravljam na sektorju za državno mejo pri ministrstvu za notranje zadeve. Družina v Ptuju bo tako med tednom še vedno brez mene." Misija, ki jo je v Albaniji op- ravljal Ptujčan Zvone Zinrajh, je bila uspešna. Zagotovo je to dokaz več, da slovenski policis- ti vendarle niso tako nizko, kot jih včasih nekateri tako radi etiketirajo. V vsakem primeru je to dokaz več, da so primerlji- vi z Evropejci in Evropsko uni- jo. M. Ozmec Pogled na osrednji center Tirane, kjer so potekale lanske vroče septembrske de- monstracije Zvone Zinrajh Dežela kontrastov: tik ob strogem centru Tirane, za spomeniki, bolšji trg s cunjami in starinami Dokaz za njegovo uspešno misijo Je bil podaljšan mandata in predvsem medalja Evropske unije, ki jo je prejel med prvimi TEDNIK - Četrtek, 28. januar 1999 9 PO NAŠIH KRAJIH ORMOŽ / PROJEKT "ZDRAV VRTEC" ODSLEJ TUDI V ORMOŠKIH VRTCIH Zdrme ni samo sf crn/e brez boiezni Zaposleni v vrtcih VVZ Ormož so se odločili, da se bodo priključili skupini vrtcev, ki pri izvajanju svojih nalog še po- sebno pozornost posvečajo zdravju nasploh. Vzgojitelji in drugi, ki se poklicno ukvarjajo z najmlajšimi, se zavedajo, kako pomembno je predšolsko obodbje za celoten razvoj osebnosti otroka. Otrok se že takoj po rojstvu začne učiti s tem, ko zaznava svoje okolje. Čim starejši je, tem bogatejše so njegove zaznave, več spoznanj si pridobi. Z aktivnim vključevanjem v okolje si pridobiva izkušnje, spretnosti, spoznanja in navade, ki ga bodo spremljale vse življenje. Zato je tako zelo pomembno, kakšnih vzpodbud je otrok deležen v predšolskem obdobju. O projektu zdravega vrtca nam je ravnateljica Vzgojno-varstvene- ga zavoda Ormož Marjeta Meško povedala: "Vsi, ki delamo v vrtcu, se zave- damo pomembnosti in odgovor- nosti našega dela. Vse, kar ponu- dimo otrokom od prvega leta vsto- pa v vrtec pa do odhoda v šolo, je potrebno skrbno načrtovati. Za to pa je potrebno dobro poznavanje otrokovih razvojnih značilnosti, njegovih potreb in sposobnosti. Ob tem je izredno pomembno tudi sodelovanje staršev, saj dobro sodelovanje med starši in vzgoji- telji zelo pozitivno vpliva na pra- vilen razvoj otrok." 0 Zakaj "Zdrav vrtec"? "Vrtec mora biti zdrav, vendar v širšem smislu, ne samo v primeru. ko ni prisotna nobena bolezen ali vročina. Zdravje je zelo širok po- jem. Nam v vrtcu pomeni zravje: dihanje čistega zraka, veliko gi- banja na prostem, skupne spreho- de, skrb za urejeno in čisto okolje, razno vrstnejši jedilnik, po- svečanje časa eden drugemu, pos- lušanje med seboj, pogovore, medsebojno spoštovanje in upoštevanje, sprejemanje takšnih, kot smo, medsbojno pomoč, vzpodbujanje, druženje, igranje. Zato bo naše delo usmerjeno v omogočanje in ustvarjanje pogo- jev za še bolj zdrav in pravilen raz- voj otrok." # Kaj želite doseči s projek- tom? "Vsem otrokom želimo zagotovi- ti in omogočiti takšne pogoje bi- vanja, da se bodo v polni meri raz- vili telesno, psihično in socialno. Vzpodbujali in razvijali bomo zdrav način življenja v vsakod- nevnih dejavnostih: pri delu in življenju vrtca, otrok in staršev, skušali se bomo vsi skupaj naučiti veščin in potrebnih znanj za za- vestno odločanje za zdravo živl- jenje. Zavedati se moramo skupne odgovornosti za zdravje nas, naših otrok in širše družbe. Posebej pa želimo v projekt vključiti vse tiste dejavnike, ki pomembno vplivajo na zdravje naših otrok: starše, vse osebje v vrtcih, zdravstveno službo, lokalno skupnost in dru- ge." 0 Kako boste cilje dosegali? "Vsak dan se bomo veliko gibali na prostem. Večjo skrb bomo po- svetili pravilni, redni in bolj urav- noteženi prehrani. Posebej bomo pozorni na lepo urejeno in pogrn- jeno mizo ter kulturno uživanje hrane z uporabo primernega pri- bora. Prisluhnili si bomo med se- boj, posebej našim otrokom. Spoznavali bomo vse, kar je zdra- vo in varno, vse, kar nam škoduje ali nam ogroža naše zdravje. Otro- kom bomo dober vzgled za pravi- len razvoj in odnos do škodljivih razvad. Z njimi se bomo veselili vsakega novega uspeha in spoz- nanja. # Kaj ste na tem področju že naredili? "Vsak vrtec našega zavoda je us- tanovil projektno skupino, ki je sestavljena iz oredstavnika vrtca, staršev, krajevne skupnosti ali društva. Tako imamo sedem pro- jektnih komisij, ki načrtujejo, spremljajo in analizirajo izvedbo nalog v posameznem vrtcu. Usta- novili smo tudi osrednjo projekt- no komisijo Vzgojno-varstvenega zavoda Ormož, ki koordinira in spremlja izvajanje zastavljenih nalog. Člani te komisije so pred- sedniki projektnih komisij posa- meznih vrtcev, zdravnik pediater, predstavnica občine, predstavnica Rdečega križa, predstavnica za zobno preventivo in jaz kot ravna- teljica vrtca. Zaposleni v posameznem vrtcu so se odločili za prednostno nalo- go svojega vrtca iz tega projekta in pripravili načrt aktivnosti za ob- dobje dveh, treh ali več več mese- cev. Na koncu bo sledila analiza. Tako so prednostne naloge po- sameznih vrtcev različne, ko t je različna problrmatika, s katero se v nekem okolju pogosteje srečuje- jo. Projekt vrtca Ormož ima nas- lov Z zdravo prehrano do boljšega zdravja. Že dalj časa smo namreč spremljali slabo ješčnost otrok, predvsem tistih živil, ki so za zdrav in pravilen razvoj otrok nuj- no potrebna, na primer mleko in mlečni izdelki, raznovrstna zelen- java, žitarice, ribe, sadje ... Odločili smo se, da bomo temu posvetili večjo pozornost in skušali otroke skozi igro in njiho- vo udeležbo pri pripravi hrane vzpodbuditi k okušanju vsake hrane. Otroci bodo skozi različne igralne aktivnosti spoznali, zakaj moramo uživati tako različno hra- no. Vrtec Velika Nedelja bo izvaja projekt Več gibanja za zdravje! V tem okviru bodo posvečali poseb- no pozornost vsakodnevnemu gi- banju, posebej pa aktivnosti, ki smo ji dali naslov: "Očka, mami- ca, razgibaj ta se z menoj že zju- traj"! Tudi Vrtec Podgorci bo izvajal projekt v zvezi s prehrano: Zdravo prehranjevanje v vrtcu! Večjo skrb bodo posvetili pripravi tistih jedi, ki so jih nekoliko zanemarjali, ker jih otroci niso marali. Pri tem jim bodo pomagali starši s svojimi izkušnjami v pripravi zdravih jedi. Prehrana je nasploh največkrat problematična, zato se z njo ukvarjajo tudi v Ivanjkovcih, na Kogu in v Središču. Vrtec Ivanjkovci se je odločil za projekt Zdrava prehrana, vrtec Kog Prehrana otrok, vrtec Središče pa Kulturno uživanje hrane. Otroci bodo v tem vrtcu pripravljali slav- nostne pogrinjke in se navajali na estetsko uživanje hrane. Po- membno je, da tudi najprepros- tejšo jed pojemo v miru in pri lepo lu-ejeni mizi. Vrtec Miklavž pa se bo ukvarjal z aktivnostmi pod geslom: Veliko se gibamo, zdravo rastema! Namen- jene bodo razvoju večje vzdržlji- vosti otrok in razvijanju družab- nih in prijateljskih odnosov med vzgojiteljicami, otroki in starši. Seveda pa naštete prednostne naloge niso edine aktivnosti, ki jih bomo izvajali. Vse dejavnosti v vrtcih bodo vsebovale del vplivan- ja na zdrav razvoj in vzpodbujanje zdravega načina življenja. Otroci si od rojstva naprej pridobivajo različno znanje za življenje. Omo- gočiti jim moramo, da se bodo naučili tudi zravo živeti in da bodo sami skrbeli za to, da bo zdravo tudi naše okolje." % V sklopu projekta pa v vrtcih potekajo tudi dodatne dej- avnosti, ki so v povezavi s skrbjo za zdrav razvoj. "Otroke redno obiskuje medi- cinska sestra Pavla Štertnan ter skrbi za redno in pravilno umi- vanje zob in preventivno nasploh. V jesenskem in pomladanskem času gredo otroci v spremstvu vzgojiteljic na preventivni preg- led k zobozdravnici Emiliji Kulis. Otroke redno obiskuje tudi medicinska sestra pediatrične smeri Anica Geč. Posebno skrb namenjamo higieni telesa in pros- torov. Za starše izvajamo posebna srečanja z zdravnikom pediatrom Borisom Voukom. Zanje bomo v pomladnem času izvedli tudi pre- davanje o zdravi prehrani. Osebje vrtca se je v novembru 1998 ude- ležilo predavanja o zdravi prehra- ni in seminarja iz športne vzgoje. V načrtu imamo še izvedbo tečaja prve pomoči, prilagojenega prvi pomoči predšolskemu otroku v različnih situacijah. Posamezni vrtci pa bodo v prihodnje izvedli še nekaj podprojektov, ki jih bomo predstavili na zaključni raz- stavi in predstavitvi celomega dela v juniju." Ur 'V našem vrtcu živimo zdravo ..." Ravnateljica VVZ Ormož Mar- jeta Meško. Foto: vlNiladi dopisniki Pred slovenskim parlamentom - na TV naj bo več zanimivih oddaj ob primernejših urah - na naslednjem parlamentu naj bo več časa za razpravo - na TV naj bo manj limonad- nih nadaljevank - prenos otroškega parlamenta naj bo na TV v celoti - knjige in revije za mlade naj se pocenijo Izbirali smo tudi temo za nas- lednje leto. Izbirali smo med te- mami: Aids in spolnost med mladimi. Droge, Starši, poglejte nas, tukaj smo. Bodi, kar si, Ali so drugačni otroci res tako dru- gačni ... Tema naslednjega otroškega parlamenta bo Aids in spolnost med mladimi. Srečanje v parlamentu je bila izvrstna izkušnja, saj si lahko iz- razil svoje mnenje. Lahko bi bilo več takšnih srečanj. Kakor- koli že, takšno druženje je zelo dobro in koristno. Urška Purg, 8. a, OŠ Videm TRGATEV Grozdje smo trgali v Kicarju. Tja smo prišli ob deveti uri. Mislili smo, da smo prišli zadnji, toda manjkalo jih je še veliko. Berači so trgali vsak svo- jo vrsto. Ko so nabirali grozdje, sem nosil brento. Stric Janko je vozil traktor in nosil puto. Teta Jožica je čez nekaj časa pripelja- la malico. Ko smo se najedli, smo dalje trgali grozdje. Z bra- trancem sva šla nabirat kostan- je. Meni je bilo najlepše, ko smo pekli kostanje in pili mošt. Zvečer je stric Janko pripeljal traktor z grozdjem na vozu. V stiskalnici so ga sprešali. Potem smo si zvečer spet pekli kostan- je. Ob ognju mi je bilo prijetno toplo. Boštjan Nežmah, 4.r. OŠ Trnovska vas POSTALA SEM MALA JUNAKINJA s starši smo bili lani na krajših počitnicah v Kranjski Gori. Bil je lep sončen dan, zato smo se odpeljali do Erjavčeve koče in se nato peš odpravili do Tičarjeve- ga doma na Vršiču. Tukaj smo se odločili, da pojdemo na Malo Mojstrovko. Bilo me je strah, saj sem videla veliko melišče, ki se je strmo vzpenjalo. Na srečo to ni bila edina pot. Druga pot je bila varnejša in enostavnejša. Vendar prehitro sem se veselila. Vseeno je bilo treba kar lep kos poti na robu melišča. Če ti je tam zdrsnilo in se ne bi ujel, bi se lahko skotalil nekaj sto me- trov po melišču. Pot se je nadal- jevala na grebenu. Potka je bila široka približno meter, potem pa strmi prepad navzdol. Hodili smo previdno, da ne bi kdo zdrsnil. Po dobrih dveh urah smo prispeli na vrh. Občutek je bil čudovit. Pot navzdol je bila nekoliko težja, vendar smo jo uspešno premagali. Tako sem postala prava mala junakinja. saj sem osvojila Malo Mojstrov- ko, ki je visoka 2332 metrov. Lara Pišek, 6.a OŠ Kidričevo MOJE POČITNICE Teh počitnic sem se zelo vese- lila. Včasih so se mi počitnice zdele dolgočasne in dnevi dolgi, vendar pred Esmeraldinim obi- skom so se mi zdeli kratki. Ve- sela sem bila, da sem jo videla in fotografirala. Tudi k sestrični in bratrancu smo odšli na obisk. Odpravili smo se že zjutraj, kajti do Jesenic so kar tri ure vožnje. Oboževala sem lepote krajev, mimo katerih smo se peljali. Odpeljali smo se na Bled in v Kranjsko Goro. Imeli smo se lepo. 5. avgusta je bil na sporedu zadnji del nadaljevanke Esme- ralda. Všeč mi je bil, saj sem imela solze v očeh. Solze sem imela v očeh tudi takrat, ko sem izvedela žalostno novico, da mi je umrla sestrična Sandra. Na počitnicah sem bila tudi pri ba- bici. Dnevi so minevali kot po maslu in spet se je bližala šola. Ne morem verjeti, da sem že v 6. razredu in da že sedim v šolski klopi in pišem ta spis. Te počit- nice so se mi vtisnile globoko v srce in upam, da mi bodo še dol- go ostale v spominu ter da bodo nepozabne. Tea Jazbec, 6.a OŠ Kidričevo MOJA MUCA Moji muci je ime Rona. Je zelo pridna. Veliko se igrava. Je rja- va, črna in bela. Ima črn smrček. Hranim jo z briketi. Za žejo pije mleko in vodo. David Rihtarič, l.b OŠ Markovci POŽAR - GORI! Zvečer, ko je deževalo in grmelo, je udarila strela v so- sednjo hišo. Prvo pomoč so nu- dili sosedje, tako da so postavili verigo od hiše do vodnjaka. Po- klicali so gasilce. Gasilci so prišli v nekaj minutah. Poleg hiše so začeli goreti hlev, trava, gozd ... Gasilci iz Biša so pokli- cali še gasilce Destrnika in Vito- marcev, tudi ptujski gasilci so prišli. Ko so nekaj časa gasili, je zmanjkalo vode. Hiteli so do reke, potokov ... Medtem so rešili živino. Ko so pogasili, so šli gasilci nazaj v gasilske domo- ve. Prišla je policija. Drugi dan so šli na zavarovalnico. Tam so dobili denar. Sosedje, gasilci, prijatelji pa so jim pomagali in vse se je srečno končalo. Leon Pavalec, 4.r. OŠ Trnovska vas BILO ME JE STRAH Zvečer, ko sem šla spat, sem ugasnila luč. Mislila sem, da je pred oknom zelo velika pošast. Na steni se je videla senca pošasti. Bilo me je zelo strah. Poskusila sem zaspati, a nisem mogla. Zaprla sem oči in naen- krat sem zaspala. Zjutraj sem se zbudila in pogledala skozi okno ter videla, da je bil grm. Od ta- krat naprej se nisem ničesar več bala. Helena Brodnjak, 2.a OŠ Hajdina SKRIVNOSTNA HIŠA Bil je lep dan. Na gozdni jasi je sedelo sedem palčkov, ki so gle- dali naokrog. Zagledali so prele- po hišo. Hitro so pritekli do nje. Zelo dolgo časa so jo občudova- li. Potrkali so na vrata. Dolgo časa so čakali, a ni nihče odprl vrat. Vstopili so in videli, da je hiša zapuščena. Rekli so, da bo to njihova hiša. Spravili so se na delo. Pospravili so kuhinjo, spalnico, kopalnico in dnevno sobo. Ko so delo končali, so odšli spat. Ko so spali, je zunaj nekaj potrkalo. Zbudili so se in vprašali, kdo je zunaj. Odgovo- ril je debel glas. Vedeli so, da je medved, in vedeli so, da bi jih rad pojedel. "Ne spustimo te no- ter," so mu odgovorili palčki, "poišči si brlog." In so zaprli vra- ta in okna. Medved jih je hotel prepričati, da bi ga spustili v hišo. Palčki ga niso in niso spus- tili v hišo. Medved jih je govo- ril: "Prišla bo zima in mene bo zeblo." Palčkom se je medved zasmilil in spustili so ga v hišo. Medved je vstopil in napodil palčke iz hiše. Tako je medved ostal čez zimo v hiši, ubogi palčki pa so si morali poiskati drugi dom. Alex Strelec, 2.a OŠ Hajdina DAN NA OTROŠKEM PARLAMENTU Ste si kdaj želeli, da bi postali parlamentarci? Meni je to uspe- lo. Ko smo prispeli v parlament, smo zagledali polno dvorano otrok. Najprej so nas pozdravili | nekateri poslanci in minister za šolstvo. Pridružil se nam je tudi Jan Plestenjak s svojo kitaro in nam malo popestril resno doga- janje. Na otroškem parlamentu so sodelovali tudi delegati iz Ve- like Britanije, to so najstniki v | starosti od 12 do 15 let. Družijo se zato, da lahko rešujejo težave mladih. Zelo nasprotujejo rasiz- mu in mladostniškemu nadle- govanju. Zbralo se nas je kar sto dvain- sedemdeset iz vseh koncev Slo- venije. Ko so se predstavili predstavniki iz različnih občin, smo začeli razpravo. Na žalost je trajala le pol ure. Izrazili smo željo, da bi razprava trajala dlje, | govori in pozdravi odraslih pa bi bili krajši. Po malici nam je še enkrat za- pel Jan in se nato poslovil. Sprejeli smo naslednje sklepe (letošnja tema so bili mediji): - med oddajami in filmi na TV naj bo manj reklam LUJZEK Dober den vsoki denljeieš na. Kumer smo se od Silvestra pos- lovili, že nam v slovo prvi mesec Januar z zodjimi dnevi moha in nas spominja, kak krotko je živleje na totem puklastem sveti, kije kak gledališki oder in vsi igramo na totem odri svojo vlogo. Humoreskam sledijo ialoigre, ialoigram veseliogre, vse fkuper pa je melodrama s svetlimi in temnimi prebliski... Pa ke nemo preveč fizolofirali, si rajši še kaj drugega pogučimo. Pred seboj man pismo od Iveka s haloškega kunca. Tak mi piše: "Bog daj dober den, moj prleški sotrpin. Za tebe man eno vejko vprošaje: Povej mi, kaj naj naredim z vinom, ki mi v kleti ostoja še od predlanske vinske letine. Pijemo ga, iingamo ga, točimo ga, pretočemo ga, pa od toga nega nibenega haska. V štacunah nam ponujajo vse sorte (po)voženega vina, naša domoča kapljica pa je čista pod- cenjena. Naj bo vejka sramota za tiste, ki nam ponujajo 70 to- larov za liter vina. Saj tejko skoro voda iz vaserlajtnga košta, pa tudi kisla voda radenska ali pa rogaška koštata več kak vino. To Je sramota, ne samo na kvad- rat pač pa tudi na kubik. Lujs, ti meni povej, kak naj naredim, ke mo lehko vino na trg sprava, in kak si naj izborim, da bom doba lensko grozdje še pred letošjo trgatvijo plačano. Za odgovor že v naprej lepa hvala!" Drogi in lepo pozdrovleni Ivek. Veš, Jaz sen prelehek naslov, da bi ti veda na tvojo vprošaje odgo- voriti. Tudi Jaz man puno pivnico vina, za kerega se nihče ne zmeni in ne ven, kak bi ga v peneze sprava. Včosik me tokšna sveta Jeza zgrobi, ke bi pipe od- prja in vse fkuper v grabo spusta, te pa se spunim, kejko dela, Švica in šprica Je bilo potrebno, da smo toto kapljico v sode spravili, da bi si z njo fi- nančne in srčne bolečine zdravili. Pa nega od toga nobenega haska, saj se mon- tramo in delamo, da Je vse fku- per, kak da bi lačni hoda na stranišč in ne mre svojega izdelka na svetlo spraviti. Pa smo na kunci. Hvala, nega več. Počokajte do drugega tjedna. Te bomo drgoč fkuper tresnoli. Vaš LUJZEK TEDNIK ■ Četrtek, 28. januar 1999 25 SPORf PTUJ Proglasifev najboljšega športnika športni zavod Ptuj bo v petek, 29. januarja, ob 19. uri v avli šolskega centra organiziral tradicio- nalno proglasitev športnika leta. Proglašeni bodo najboljši športniki, športnice, ekipe, tre- nerji, šolska športna društva, državni prvaki in državni reprezentantje v kolektivnih športnih panogah. Ob tej priložnosti bodo tudi podelili priznanja zaslužnim športnim delavcem mestne občine Ptuj. Pri moških je prispelo kar trinajst predlogov in bo komisija imela zelo težko delo, da bo izbrala najboljšega. Kandidati so: Nastja Čeh, Maribor Teatanic, Dejan Vogrinec, JK Drava, Nikola Seničič, J K Drava, Dejan Zavec, BK Lada Jago- dic, Branko Fidler, Klub borilnih veščin, Davorin Gabrovec, Klub borilnih veščin, Robert Šimen- ko, SD Ptuj, Mirko Vindiš, AK Ptuj, Danilo PU- jak, NTK Petovia Ptuj, Zoran Klemenčič, Kole- sarski klub Perutnina Ptuj, Mitja Mahorič, Kole- sarski klub Perutnina Ptuj, Matevž Božičko, Pla- valni klub Terme, in Boris Janžekovič, Aero klub Ptuj. Med dekleti so za najboljšo športnico predla- gane: Tanja Žuran, JK Drava, Maja Ozmec, Klub borilnih veščin, Nadja Šibila, Klub borilnih veščin, Lidija Cafuta, Karate DO Ptuj, Andreja Razlag, Kegljaški klub Drava Ptuj, Alenka Pe- teršič, SD Ptuj, Petra Podgoršek, Aero klub Ptuj, Ajda Brumen, Teniški klub Ptuj, Janja Vindiš, Marsel Ptuj, in Petra Primožič, Ribiška družina Ptuj. Pokale in priznanja bo prejelo prvih šest. Za štiri najboljše ekipe se poteguje trinajst klubov in za enako število priznanj tudi 12 trenerjev ptujskih ekip. Prireditev bodo popestrili z zabavnim progra- mom. Danilo Klajnšek Športne novke NOGOMET • Aluminij priiel priprave V ponedeljek so priprave na dru- gi del prvenstva pričeli tudi nogo- metaši Aluminija iz Kidričevega. Z jesenskim izkupičkom so zado- voljni, saj so na šestem mestu z 22 osvojenimi točkami. V tem času je prišlo tudi do kadrovskih spre- memb. Trener je postal priznani mariborski strateg Branko Hor- jak, dosedanji trener Miran Emeršič bo njegov pomočnik, ob tem pa se bo tudi trenersko izpo- polnjeval. Klub sta zapustila Boštjan Damiš, ki je odšel v Pre- valje h Korotanu, in Edin Pita, si- cer edini tujec, na katerega pa Aluminij več ne računa. Na prvem treningu je bilo 21 igral- cev, med njimi tudi nekdanji igra- lec Drave Milan Emeršič, ki je okrepil Kidričane, in pet mladin- cev. Danilo Klajnšek KOŠARKA • 6. Iirog relireacijske lige Pričele so se povratne tekme drugega dela rekreacijske lige v košarki. Rezultati skupine A: Ta- lum - Cirkovce 62:54 (31:36), Majšperk - Orači 48:82 (23:34). Skupina B: Veterani - Podlehnik 80:56 (41:26), Kidričevo - Dorna- va center 69:65 (21:29). Skupina A 1. ORAČI 5 5 O 134 10 2.TALUM 5 3 2 -15 8 3. POLICIJA PTUJ 4 2 2 -12 6 4. MAJŠPERK 5 1 4 -45 6 5. CIRKOVCE 5 1 4 -62 6 Skupina B 1. VETERANI 5 5 O 169 10 2. KIDRIČEVO 5 3 2 32 8 3. DORNAVA CENT. 5 2 3 -3 7 4. PODLEHNIK 5 1 4-101 6 5. PTUJSKA GORA 4 1 3 -97 5 Lestvica najboljših strelcev: 1. Boštjan Kostanjevec (Veterani) 150 košev, 2. Jože Kolarič (Polici- ja) 126 košev, 3. Matjaž Frangež (Cirkovce) 122 košev, 4. Edi Hoj- nik (Kidričevo) 95 košev, 5. Izu- din Kanlič (Veterani) 91 košev. Radko Hojak JUDO • Petek na pripravali v Avstriji Damijan Petek se od 23. do 27. januarja z reprezentanco Sloveni- je udeležuje mednarodnih priprav v Mittershilu v Avstriji, kjer tre- ningi potekajo dvakrat na dan. udeležujejo pa se jih najboljši tek- movalci iz 24 držav. Udeležbo na pripravah mu je omogočilo pod- jetje Splošna gradbena dela Knauf-izvedba Dani Visenjak iz Moškanjcev. M.P. ŠAHm Odprto šaliovsko prvenstvo Ptuja Na odprtem prvenstvu Ptuja v pospešenem šahu je nastopilo 12 igralcev, ki so odigrali turnir po Bergerjevem sistemu s tempom igre pol tu-e za partijo. Na turnirju je zmagal mojster Fide Marjan Črepan (ŠK Kovinar Maribor) z 10 točkami, drugo in tretje mesto pa sta si razdelila člaiia SD Ptuj Janko Bohak in Jurica Škarja z 8,5 točke. Na naslednja mesta so se uvrstili: Martin Majcenovič 8 točk, Boris Žlender 6,5 točke, Branko Orešek 5,5 točke. Črt Štrucl (ŽŠK Piramidia Maribor), Aleksander Podkrižnik in Franjo Lazar 5 točk, Mira Hercog 2,5 točke, Martin Skledar 1,5 točke in Darko Dominko (ŠK Slovenec Poljčane) brez točke. Janko Bohak STRELSTVO Ljutomerčani so v soboto gostili šesti krog prve državne lige v streljanju z zračnim orožjem. S pištolo je zmagala ljubljanska Olimpija pred SD Dušana Poženela iz Rečice. Strelska družina Ptuj je nastopila v sestavi Janez Štuhec 569 kr.,^ Matija Potočnik 548 in Robert Šimenko 545 kr., nastrelila 1662 kroga ter zasedla četrto mesto. Po šestem krogu so ptujski strelci na tretjem mestu v prvi državni ligi. SI //. DRŽAVNA LIGA • SD Petlja - SD Trzin 1626:1632 Strelci Petlje so gostili vodilno ekipo druge državne lige Trzin. Gostje Gojmir Pevc 548 kr., Miro Bobnar 546 m Sanel Hadjič ml. 538 kr. so nastreljali 1632 kr. Petlja je bila brez standamega člana Milana Stražišarja, kot re- zerva je nastopil nekdanji državni mladinski prvak Gorazd Selišek. Gorazd je sicer streljal na III. tur- nirju samostojnosti in tretjem odprtem tekmovanju Slovenije, ni pa vedel, da strelja proti vodilni ekipi druge lige in je posamezno zmagal s 557 krogi. Mladinec Marjan Gril je nastrelil kot mladi- nec Trzina 538 kr. Petlja je izgu- bila zaradi slabega tretjega člana, saj je Trzin zmagal za šest krogov. Po sedmem krogu je Pedja na tretjem mestu druge lige. SI SD Ptuj na regijski ligi v Slovenski Bistrici je bil četrti krog regijske lige. Strelci SD Ptuj so nastopili v sestavi Robi Šimen- ko, Marjan Gril in Simon Fras ter nastrelili 1057 kr. Šimenko je na- strelil solidnih 362 kr., Marjan je streljal pod svojimi možnostmi, najboljši ml. mladinec Slovenije Simon Fras je streljal solidnih 346 kr. Si V Ptuju zmagala Polskava v Ptuju je bilo 22. januarja v or- ganizaciji SD MIP ekipno in po- samično regijsko tekmovanje v streljanju s serijsko zračno puško. Sodelovalo je šest ekip oziroma 18 posameznikov. Rezultati: 1. SD Polskava 1080 kr., 2. SD Impol Slovenska Bistrica 1073 kr., 3. Ki- dričevo 1058 kr. Posamezniki: 1./2. Peter Golob, SD Svečina, in Gorazd Maloič, SD Kidričevo, 364 kr., 3. Leon Šunter, SD Svečina, 363 kr. G. Maloič ORMOŽ KONČNO ZMAGAL v državni ligi v športnem strel- janju s standardno zračno puško je bil 7 krog. V živčni tekmi med Grosupljem in Ormožem je bil skromen rezultat 1671:1673 le v korist Ormoža. M.L. Ormoška liga Rezultati 7. kroga občinske lige v streljanju s serijsko zračno < puško: 1. SD Miklavž 526 krogov,; 2. SD Miklavž II 526 krogov, 3.' SD Ormož 525 krogov, 4. SD Tomaž 518 krogov, 5. SD Mladost Miklavž 505 krogov. Posamezno: 1. Matjaž Habjanič, Ormož, 184 krogov, 2. Andrej Sta- lnic, Ormož, 181 krogov, Toni Novak, Miklavž, 180 krogov, 4. Sandi Ciglarič, Miklavž, 178 kro- gov, 5. Marjan Zelenjak, Tomaž, 176 krogov. ML Turnir za pionirje in mL mladince-ke v Ljubljani so strelci Tolmina organizirali pokal prijateljstva za pionirje in turnir za ml. mladince. Tekmovanja se bodo udeležili strelci Juršincev, Domave in Ptu- ja. Strelce Ptuja bodo predstavili pionirji: Marko Turkuš, David Brodnjak in Aleš Šprah, ml. mla- dinci: Sandi Markovič, Kristjan Koroša, Simon Fras, Domjan Za- vec in Sebastijan Molnar. Naslov najboljšega s turnirja v Kranju branijo ml. mladinka Sonja Raušl iz Juršincev in Ptujčan Simon Fras. SI Planinski kotiiek Mefi v februarju v FEBRUARJU organizira Planinsko društvo Ruj naslednje izlete in pohode: 5. 2. predavanje na temo Alpe - Andi; predavatelj Vili Podgoršek 13. 2. Dramlje - Uršula; vodi Vika Dabič 14. 2. Zasavska gora; vodi U-^oš Vidovič 20. 2. Trije kralji; vodi Primož Trop 20. 2. Konjiška gora; vodi Vika Dabič Natančne informacije dobite v pisarni društva dva tedna pred izletom. Lepo Vas vabimo, da se nam pridružite na katerem od naštetih izletov. člMmmrimaMm leto 1999 Leto je naokrog in ponovno je potrebno poravnati članarino za tekoče leto. Ta znaša za A člane (odrasli) 4400 sit; za B člane (odrasli) 1500 sit, s 40% popustom (odrasli nad 70 let) 900 sit; za C člane (otroci, mladina, študenti) 550 sit, s 50% popustom (če sta včlanjena starša) 270 sit; za D člane (donatorji) 30.000 sit za fizične osebe in 150.000 sit za pravne osebe. Članarino lahko poravnate v pisarni društva, Prešernova ul. 27, v času uradnih ur vsak torek in petek od 16. do 18. ure. H.Š. Odbor za informiranje in propagando PD Ptuj Po Jiškerievi poti Rujski planinci pripravljamo 8. februarja v počastitev slovenskega kulturnega praznika obisk AŠKERČEVE POTI od Zidanega Mosta do Globokega pri Rimskih Toplicah. Pot je primerna za vse pohodnike. Traja okoli 4 ure. fVled potjo si bomo ogledali pomnike, ki so posvečeni našemu najboljšemu pesniku pripovednih pesmi Antonu Aškercu. Slovenci smo eden redkih narodov, ki praznujejo kulturni praznik tudi kot državni praznik, zato je prav. da to izjemno danost izkoristimo tudi s takšno počastitvijo. Vabimo torej planince, pohodnike in vse druge, ki vas mika spoznati te prelepe kraje, da se nam pridružite. Peljali se bomo z "Muro" do Zidanega Mosta in se vrnili zvečer ob 20. uri. Cena prevoza je 900 SIT in jih plačate do petka na društvu. Prisrčno vabljeni! NAMIZNI TENIS Minuli konec tedna je bilo v Murski Soboti flnale državnega prvenstva za mladince - ekipno. Izmed 36 ekip, ki so igrale kva- liflkacije v decembru 98, se je v flnalni del uvrstilo osem naj- boljših, med njimi tudi Ptujčani. Prvi dan finala so Ptujčani dva- krat zmagali, proti Arigoniju iz Izole in Edigsu iz Mengša, ter iz- gubili proti prvi ekipi Murske So- bote. S takšnim izkupičkom prve- ga dne so se uvrstili med štiri naj- boljše. Ti so se pomerili med sabo drugi dan tekmovanja. Najprej so igralci NTK Petovie klonili prod Igralcem iz Križ s 4:1, nato pa v boju za tretje mesto po zelo raz- burljivi tekmi še z Ilirijo iz Ljubljane. Pmjske barve so brani- li Ne j C Janžekovič, Danilo Pil- jak. Urban Ovčar in Tine Pelcl. Žal Nejc kot najboljši ptujski mla- dinec na tem turnirju ni gral v najboljši formi, medtem ko je bil Danilo skupaj s Žigo Križanom Jazbecem (trenutno najboljšim mladincem v Sloveniji) edini brez poraza na ttu-nirju. Zato ostaja vtis, da je ta generacija ptujskih mladincev sposobna še več. Končni vrstni red: NTK Mor- avske Toplice 1 - Murska Sobota, NTK Učila - Križe, NTK Ilirija - Ljubljana, NTK Petovia - Ptuj, NTK Eta - Preserje, NTK Edigs - Mengeš, NTK MTS 2 - Murska Sobota, NTK Arigoni - Izola. D.S. Z leve Tomaž Janžekovič, Danilo Piljak, Nejc Janžekovič, Tine Pelcl in Urban Ovčar. Foto: Langerholc AMLI NOGOMET' Poetovio Hlih - Inierieri3:3 (1:0) v športni dvorani Center so pred 150 gledalci domačini zapravili zmago v zadnji minuti. Sodni- ka Turk in Velički sta izredno fair igro vodila zelo dobro. Domačini so nastopili brez poškodovanega vratarja Silva Komika. V 10. minuti je Krajnc dosegel vodstvo za domačine. Gostje so v nadaljevanju postali enako- vredni v igri in nekajkrat nevarno ogrozili domačega vratarja. V 26. minuti je dobil rdeči karton in izkl- jučitev igralec gostov Brglez, ki je grobo zrušil Emeršiča. V nadaljevanju je Krajnc zapravil možnost za zadetek, v naslednjih minutah pa smo vi- deli nerazumljivo nervozno igro pri domačinih, gostje pa so to izkoristili in Novak je dosegel ize- načenje. Domačini so ponovno uredili svoje vrste in Vidmar je v 40., Emeršič pa v 46. minuti dosegel za- detek. Gkjstje so po minuti odmora menjali vratarja in kot vratar in peti igralec je vstopil Hošpel, kar je prineslo spremembo in silovite napade gostov ter uspeh: najprej so dosegli znižanje, v zadnji minuti pa je Vozlič izenačil. Za ekipo Poetovio Mila so pod vodstvom trenerja Anžela nastopili: Jeriničič, Valentan, Presečnik, Ve- senjak, Maksimovič, Vidmar, Vasic, Krajnc, Emeršič, Boškovič in Klinger. anc Zimsko prvenstvo Ormoža Rezultati 7. in 8. kroga I. lige: Borec - Mladost 3:5, Smoki - Holermuos 4:2, Pušenci - Tomaž 4:3, Sre- dišče - Vičanci 2:6, Joker Ivajnkovci - SKD 4:9, Da- ugo Ptuj - Mestna graba Renualt 4:3, Holermuos - Borec 3:0, SKD - Pušenci 2:9, Joker Ivajnkovci - Sre- dišče 2:6. 1. HOLERMUOS 8 6 1 1 33:13 19 2. SMOKI 8 5 2 1 29:18 17 3. VIČANCI 7 5 0 2 27:14 15 4. TOMAŽ 8 4 3 1 31:16 15 5.DA-UG0PTUJ 7 5 0 2 29:21 15 6. SREDIŠČE 8 4 2 2 38:22 14 7. PUŠENCI 8 4 0 4 36:24 12 8. MLADOST 7 3 0 4 28:22 9 9. SKD 8 2 1 5 38:41 7 10. MESTNA GRABA RENUALT 7 0 4 3 21:30 4 11. JOKER IVAJNKOVCI 8 0 0 8 23:43 O 12. BOREC 8 0 0 8 11:53 O Rezultati 6. kroga 2. lige: Litmerk - Kava bar Sima 3:7, Kog - Habitus Ltikavci 2:4, Gostišče pri Tonetu - TSO 8:2, RTV Kupčič Cvetkovci - Kurant 8:4, Pršetinci - Vinogradništvo Štampar 4:17. 1. VINOGRADNIŠTVO ŠTAMPAR 6 6 O O 56:14 18 2. GOSTIŠČE PRI TONETU 6 6 0 0 46:11 18 3. RTV KUPČIČ 6 5 0 1 38:22 15 4. KAVA BAR SIMA/-1/ 6 5 0 1 41:16 14 5. TOVAR. SLADKORJA ORMOŽ 6 2 1 3 19:30 7 6. HABITUS LUKAVCI 6 2 0 4 34:39 6 7. LITMERK 6 114 14:38 4 8. CVETKOVCI KURANT 6 1 0 5 17:42 3 9. PRŠETINCI/-1/ 6 1 0 5 16:40 2 10. KOG 6 0 0 6 10:39 O Danilo Klajnšek ODBOJKA / 1. A DOL- ŽENSKE Šp^miia itedf - K^npl Pfuj 0:3 MARSEL: Terbučeva, Prauhartova, Blaziceva, Pustoslemskova, Vindiševa, Frumnova, Lipovčeva, Krebsova. Odbojkarice ptujskega Marsela so v I. ligi na Bledu premagale domačo ekipo Špecerija Bled in tako dosegle že sedmo zmago v prvenstvu. Tokrat so zaigrale odlično in domačim odbojkari- cam niso dovolile, da bi )ih resne- je ogrozile. Dober sprejem, odlični servisi in raznovrstna igra v napadu so bili preveč, da bi lahko Blejke ogrozile njihovo zmago. Rezultati nizov: 7:15, 10:15, 8:15. V naslednjem krogu bodo od- bojkarice Marsela v soboto ob 19. lu-i v športni dvorani Center gosti- le drugouvrščeno ekipo Hit iz Nove Gorice, to pa bo derbi 11. kroga. Danilo Klajnšek SERVIS SMUČI, KOLES IN TENIS OPREME Šport servis Davorin Munda, s.p. aovensk) trg 1.2250 Ruj, tel.: 062/778-587 Kulturni križem kražem PTUJ • Danes ob 19. uri bo v dvorani CID v okviru Adrinih mladinskih delavnic potekal pogovor ob diapo- zitivih z naslovom "Ujeti tre- nutki, ki so, a vendar jih ne vidijo vsi". Večer bo obliko- val Ciril Ambrož. PTUJ • V petek, 29. janu- arja, ob 19. uri bo v refekto- riju minoritskega samosta- na Viktorinov večer z akad. prof. dr. Francetom Berni- kom, ki bo predaval o du- hovni oporoki Ivana Can- karja. Za glasbeni utrinek bosta poskrbela violinist Pavel Magdič in harmoni- kar Dejan Vidovič. MARIBOR • Škofijski šti- pendijski sklad, ki podpira nadarjene in socialno šib- kejše dijake gimnazije An- tona Martina Slomška, pri- reja jutri (v petek) ob 19.30 v veliki dvorani SNG Mari- bor dobrodelni koncert. Nastopili bodo: Alfi Nipič, Zoran Predin, Adi Smolar, Irena Vrčkovnik, Zdovčeve dečve, Marko Fink, Dragica Kovačič, Nataša Valant, Neža Maurer, Žarko Petan in dijaki. PTUJ • V petek ob 20. uri bo v Literarni areni Na- rodnega doma nastopal Jani Virk, letošnji nagraje- nec Prešernovega sklada. PTUJ • DPD Svoboda Ptuj - gledališka sekcija bo jutri, v petek, 29. januarja, ob 21. uri v stari Steklarski de- lavnici na Slovenskem trgu zadnjič na Ptuju uprizorila dramo Petra Božiča Vojaka Jošta ni. TRNOVSKA VAS • Toti teater Maribor uprizarja v soboto ob 18.30 uri kome- dijo Jaz mam pa tisto rad. V naslovni vlogi nastopa Ani- ca Sivec. SELA • V nedeljo ob 14. uri bodo v dvorani kulturne- ga doma nastopili člani gle- dališke skupine 1