dolenjka, d.d. NOVO MESTO JUNIJ - MESEC “DANE V DOLENJKI” . . L .. AKCIJSKA CENA ^ok jabolko DAN 1 liter 115,00 SIT r!Ver 1.5 lit. (4 okusi) 129,00 SIT sirup borovnica 1,5 litra 397,00 SIT sirup ročka 3 litre (4 okusi) 759,00 SIT sok oranža-nektar i/ pomaranč 1 liter 129,00 SIT v u 1,5 Ulra nži iz Kočevja ter Podružnične šole iz Livolda, iz ia V°rf Primoza Trubar- Hr C| Bašče in osnovne šole žjnl Pr'jatelja iz Sodra-hn,i, skupina Cantate oh P!?°.bo v Petek, 4. junija, donf P ^ve^eT v Šeškovem DnsazJubilejnim koncertom ? desetletnico svojega Da V?pa' e danes, 3 . junija, zhrai* , 0 v hotclu Valentin repf; mladi Hterati ljubljnnske voh/i ?a večanju, ki ga bosta Gatnik Cla B' N3at‘n ‘n Andre3 55 LET OBNOVE RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE PRILOZJE - V soboto, 5. junija, bo ob 11. uri na športnem letališču v Prilozju pri Metliki ob 55. obletnici obnove Rdečega križa Slovenije in dnevu krvodajalcev proslava, na kateri bo imel pozdravni nagovor predsednik RKS dr. Vladimir Topler, slavnostni govornik pa bo predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. V kulturnem programu bodo nastopili glasbeniki glasbene šole z Vrhnike, pesniki Tone Pavček, Ciril Zlobec, Janez Menart in Kajetan Kovič ter Irena Vrčkovnik. UVREME Jutri še sončno in vroče, v soboto in nedeljo pa bo vreme spremenljivo oblačno in hladnejše. ODPRL MINISTER SMRKOLJ PRVI LETOŠNJI JURČKI - Brane Papež, velik ljubitelj narave izpod Trške Gore, se je kot navdušen gobar prejšnji torek odpravil v gozd in bil prijetno presenečen. V karteljevskem gozdu je našel prve letošnje jurčke - kar deset lepih, mladih gob je prinesel domov in z dobro večerjo razveselil vso družino. (Foto: M. Bizjak) ISSN 0416-2242 * 770416 224000 vaš četrtkov prijatelj DOLENJSKI list S°hilevM IGRE TEKSTILCEVIN USNJARJEV- Preteklo soboto katerih -?.i prve športne igre slovenskih tekstilcev in usnjarjev, na Ptuja p °. °kr°g 700 udeležencev iz Podravja, Koroške, Posavja, °^iega<‘rn.uria’ Gorenjske, Domžal, Ljubljane, Celja in Bele krajine, S°SeniPh r'ca ,ektnovalcev. V malem nogometu in namiznem tenisu skil, gj olJe odrezali tekmovalci iz Pomurja, v šahu Konus iz Sloven-P°mUt^ Pri kegljanju pa pri moških BPT iz Tržiča, pri ženskah pa Prijeli. : skupnem seštevku so zmagali športniki iz Pomurja in Orehodnipokal. (Foto: M. B.-J.) If® U BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. H PE NOVO MESTO - ^ Odkup in prodaja delnic '•—Ijanje s finančnim premoženjem Bp ---------------------------------- Bpu va 1 (bivši h0,el Kandiia). ® 068/342-410 ’ RitT»ska cesta 11, Trebnje, ® 068/460-730 > Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, ® 068/56-480 NADALJEVANJE POGOVOROV Napovedane stavke v Revozu ni bilo Proti stavki se je izreklo dobrih 60 odst. zaposlenih - Včeraj novi pogovori °bkradel TRGOVINO storilcn^B^^.®^ " Neznanemu ntarSikajJe očitno primanjkovalo *namk h ve^ zavoiev različnih Hov k,„iS?ret’ več vžigalnikov, fil-Casio1■■ gold in več ur, znamke jalni Tri J36 vse t0 ukradel v proda-?*ed29 ;.y?y Mokronogu, kamor je 3a3noie ,,-i, majem vlomil. Proda-jev. J oskodoval za 500 tisoč tolar- Svetovalci v novih prostorih Novomeški oddelek za kmetijsko svetovanje se je preselil v nove prostore na Šmihelski cesti NOVO MESTO - Za prejšnji četrtek napovedano 4-urno stavko v Revozu so zadnji hip odpovedali. Se v sredo je kazalo, da stavka bo, saj so bila stališča vodstva sindikata delavcev Revoza - SDR in vodstva Revozove tovarne močno vsaksebi in sindikalni pogajalci so celo zapustili pogovore. V četrtek dopoldne, pred napovedano stavko, pa je sindikalni odbor, v katerem so vsi sindikalni zaupniki, sklenil, da stavko do nadaljnjega preložijo. Temu naj bi po besedah predsednika sindikata SDR botrovala tudi obljuba predsednika Revozove uprave Bernarda Coursata, da se bodo pogajali o stavkovnih zahtevah. Prvi pogovor je bil tako v ponedeljek, 31. maja, pogovora udeležil član uprave Zdravko Slak. “V glavnem smo govorili o naši zahtevi za 15-odstotno povečanje plač,” je povedal Janez Jakša. O nekaterih drugih stvareh pa naj bi po Jakševih besedah svoje rekla inšpekcija dela, saj naj bi šlo za kršitve v zvezi z dopusti, izplačilom regresa ipd. “Stavka je preložena, če bo in kdaj bo, je odvisno od izida pogajanj oz. od sklepa sindikalnega odbora,” pravi Jakša. Pred napovedano stavko je SDR prejel pismo Združenja kovinske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije. V njem je sekretar združenja Janko Puklavec pozval SDR, naj stavko prekliče, saj naj bi po njihovem prepričanju bila “zelo nevarna za nadaljnji razvoj avtomobilske proizvodnje v Novem mestu in (Nadaljevanje na 2. strani) • Pogovori med sindikati in Revozovo upravo so se nadaljevali včeraj. Medtem ko je SDR že prej odstopil od dveh stavkovnih zahtev, ki so jima očitali, da sta politični in ne sindikalni, pa SKEI in Neodvisni sindikat prihajata z novo: naj se večja produktivnost pozna tudi pri plačah. Po torkovih informacijah naj na včerajšnjih pogovorih ne bi sodelovali predstavniki SZS Alternativa, znani radikalni “ajzen-ponarji”. NOVI PROSTORI - Nove prostore novomeške kmetijske svetovalne službe je odprl kmetijski minister Ciril Smrkolj, tisti dan, ko je skupina poslancev v Državnem zboru zoper njega vložila interpelacijo. Na fotografiji (z leve proti desni): Niko Požek vodja novomeškega oddelka za kmetijsko svetovanje, minister Ciril Smrkolj in Jože Lužovec, direktor Kmetijskega zavoda Ljubljana. (Foto: J. D.) NOVO MESTO - Na novomeškem oddelku za kmetijsko svetovanje Kmetijskega zavoda Ljubljana so več kot 30 let delali v majhnih, najetih in neprimernih prostorih, prejšnji petek pa je bila svečana otvoritev novih prostorov na Šmihelski cesti 14 v Novem mestu, ki se je je med številnimi gosti udeležil tudi kmetijski minister Ciril Smrkolj. Novomeški oddelek Kmetijskega zavoda Ljubljana deluje na območju Dolenjske, Posavja in Bele krajine in je tretji po velikosti. Zaposlenih ima 42 svetovalcev, od tega 9 specialistov, in vodjo, 7 svetovalk za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti ter 25 terenskih svetovalcev. Vodja oddelka Niko Požek je poudaril, da bi potrebovali še več strokovnjakov, saj za nekatere panoge, kot je npr. zelenjadarstvo in sadjarstvo, nimajo svojih ljudi. V novih prostorih, velikih 390 m2, ki bodo omogočili boljše delo in razširitev dejavnosti, so poleg pisarn in sejne sobe pridobili tudi nov enološki laboratorij za analizo vin. Boris Jež, direktor Uprave RS za pospeševanje kmetijstva, je dejal, da bodo z ustanovitvijo kmetijsko-gozdarske zbornice kmetje prevzeli iniciativo in odgovornost, medtem ko so svetovalne službe le servis kmetom. Jože Lužovec, direktor Kmetijskega zavoda Ljubljana, pa je poudaril, da je Dolenjska kot pokrajina nekaj posebnega in da je hrana, pridelana na Dolenjskem, v primerjavi z uvoženo zelo kvalitetna. Minister Ciril Smrkolj pa je dodal, da v Sloveniji živi kar 60 odst. ljudi na podeželju in da je to priznanje svetovalni službi, ki je naredila podeželje zanimivo za bivanje. J. D. ETLISKA ČRNI Tridnevni praznik cvetja na Otočcu Bogat program OTOČEC - Jutri, v soboto in nedeljo bo na gradu Otočec prireditev Praznik cvetja, ki jo organizirajo Krka Zdravilišča, turistično in kulturno društvo Otočec, tamkajšnja osnovna šola, srednja kmetijska šola Grm in turistična zveza Novo mesto. Pripravili bodo razstavo aranžiranega cvetja v gradu in pred njim, na otoku in na Krki. Vse tri dni bo prireditev, ki je lani privabila tisoče obiskovalcev iz vse Slovenije, spremljal bogat kultumo-etno-loški program, ves čas bo delovala srednjeveška tržnica. Jutri, v petek, se bo prireditev začela ob treh popoldne, v soboto in nedeljo pa že ob devetih dopoldne in bo trajala do večera. Tako bo jutri ob desetih zvečer nad gradom razkošen ognjemet, v soboto zvečer pa bodo po Krki spuščali lučke, slikovit prizor, ki si ga je lani ogledalo veliko obiskovalcev. V času prireditve, od petka od 15. ure do nedelje do 18. ure, bo cesta Ratež - Otočec zaprta za ves promet. Berite danes stran 2: •Martinčki (in še gnide) stran 3: •Lanska cokla za letošnji proračun stran 4: • Trenja zaradi prenaseljenosti stran 6: • O izjemnih lokacijah kar po domače stran 9: • Topaz jabolko za novo tisočletje stran 10: •Teden brežiškega kulturnega obilja stran 18: • Tam, kjer “nosečnicam režejo trebuhe” BELOKRANJSKI VINOGRADNIKI V SUHI KRAJINI - Množica Su-hokranjcev je v petek, 28. maja, pričakala belokranjske vinogradnike in furmane v Žužemberku. Prvo dobrodošlico so jim izrekli suhokranjski furmani in konjenica v Loški vasi. V bogatem kulturnem programu so se predstavili rogisti iz LD Plešivica, pevke TD Suha krajina in pevski zbor Društva kmečkih žena iz Žužemberka, zbrane pa sta pozdravila tudi župan žužemberške občine Franc Škufca in črnomaljski župan Andrej Fabjan. Belokranjske vinogradnike je pozdravil tudi novi predsednik Društva vinogradnikov Suha krajina Peter Lavrič (na fotografiji). (Foto: S. Mirtič) NOVA ZELANDIJA NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca vabi danes, 3. junija, ob sedmih zvečer v veliko čitalnico študijskega oddelka na potopisno predavanje z diapozitivi o Novi Zelandiji. Predavala bo Sa- ŠTAFETA RADOSTI MALA LOKA - V sredo, 26. maja, so v razstavišču na gradu Mala Loka pri Trebnjem'odprli razstavo, na kateri se predstavlja enajst mladih likovnikov. Razstavo sta pripravila M KC Medvode in Društvo za spodbujanje ustvarjalnosti Arti v okviru kulturnega dogajanja Štafe- I ODPRT 45. VINSKI SEJEM Stare vinske Ponedeljkovo odprtje elitnega, v svetu upoštevanega 45. ljubljanskega vinskega sejma ni moglo mimo za vinogradnike vse bolj boleče vinske resnice, da je postalo vino mnogo težje prodati, kot pa pridelati. Ta čas je v slovenskih kleteh neprodan še cel (natančnega podatka ne ve nihče) enoletni pridelek, okrog 90 milijonov litrov, veliko še iz predlanske letine. In to kljub temu, da je z denarno podporo države izvoz prvič dosegel desetino letine in da se je lani uvoz makedonskega vina v Sloveniji kar za trikrat zmanjšal v primerjavi z letom poprej. Znašal je le še 6,5 milijona litrov, pa še od tega je šla tretjina v kis. V teh sejemskih dneh se bomo spet naposlušali, da so za zastoje v prodaji krivi predvsem drugi, od spremenjenih pivskih navad, ko ljudje pijejo le še malo, a dobro, do zaostrenega prometnega zakona. Manj bo govora o lastni krivdi, o nesodelovanju vinogradnikov in vinarjev ter premalo organiziranem nastopu v tujini, kar vse bi lahko omililo posledice naše strahovite razdrobljenosti, ki se kaže v (pre)velikih pridelovalnih stroških in konkurenčni nesposobnosti. Naše vinogradniške lege so preprosto predrage za pridelavo navadnih namiznih vin. . Ni pa vse tako črno, vsaj za dolenjske vinogradnike ne. Rdeča vina, predvsem cviček gredo še naprej dobro v denar. Ministrstvo daje 800.000 tolarjev pomoči za hektar obnovljenega vinograda, davek na dodano vrednost bo znašal le najnižjih možnih 8 odst., trošarine vsaj nekaj let od letošnjega 1. julija naprej ne bo treba več plačevati, razmere torej, ob katerih bi pričakovali večje zanimanje za obnovo. Ob upoštevanju starega vinogradniškega pravila, da je vinograde treba obnavljati tedajL ko je kriza, ne konjunktura. MARJAN LEGAN Kako vidite Medvedjek? Slovenska politična kultura je nagnjena k aferam. Tako je svoje čase ugotavljal politolog ter raziskovalec slovenskega javnega mnenja in politične prakse Boštjan Markič. Thko Markičevo - in ob tem verjetno še koga - pojmovanje Slovenca kot politične živali dobiva potrditve zadnja leta tako, da bolj ne more. Nagnjenost k aferam Slovenec neguje, kot npr. enologi pazijo na svoja čutila za okušanje žlahtnosti vin. Filozofov izrek, daje človek človeku volk, bi zato lahko za domačo rabo priredili v Slovenec Slovencu ustvarjalec afer. V takem ozračju se je Ciril Metod Pungartnik v svoji parlamentarni razpravi o predlogu za noveliranje zakona o vojnih veteranih v besedah sprehodil na Medvedjek pri Trebnjem. Vojake Teritorialne obrambe Slovenije in policiste, ki so na Medvedjeku zaustavili enoto zvezne armade, je v tem govoru označil za fante, ki so se martinčkali in sončili na travniku. In tu je afera! Poslanec LDS v državnem zboru in trebanjski župan Pungartnik je doživel silovit odziv drugače mislečih. Izredne seje partijskih teles in zborovanja, to med temi odzivi najbolj udarja na dan. Pod tem vrhom ledene gore nasprotovanj Pungartniku se po zakotnih krčmah dogaja še marsikaj, česar ne bi bilo, če bi omenjeni trebanjski gospodarstvenik in politik drugače posvaril pred tistimi veterani, ki bi na račun podrejenih sobojevnikov radi lepih besed z večjo žlico zajemali sadove slovenskih osamosvojitvenih bitk. Kako mislite o Medvedjeku in najnovejšim dogajanjem v zvezi z njim? Nekateri ste to povedali v anketi, ki je pred vami. IVAN ZUPAN, upokojenec z Mirne: “Mislim, daje opozicija Pungart-nikovo izjavo preveč spolitizirala. Kdor je prebral Pungartnikovo izjavo v celoti, lahko z njim soglaša, da ni primerjave med silovitostjo, dolžino vojne ter trpljenjem ljudi med 2. svetovno vojno in našo 10-dnevno vojno. Lahko povem, da so tudi naši družini med NOB belogardisti ubili očeta.” IVAN MASTNAK, upokojenec z Orehovega pri Sevnici: “Pungartnikovo izjava je nepremišljena, neprimerna in tudi žaljiva za vse, ki so se borili v vojni za samostojno Slovenijo. Tako mislim, čeprav sem tudi sam sodeloval v NOB in, se pridružujem tistim, ki menijo, da ni prave primerjave med 4-letno in našo osamosvojitveno vojno. Spoštovati je potrebno udeležence obeh.” IVAN KUKOVIČIČ, poklicni gasilec v elektrarni Brestanica: “Na Medvedjeku se niso sončili. Kar govorijo slabega o teritorialcih z Medvedjeka, ni res. Pungartniku ne dam prav. Mislim, da bi se ta moral opravičiti. Ponižal je naše fante, ki so se borili za našo Slovenijo. Medvedjek je bil del vojne za Slovenijo. Teritorialci so naredili največ, kar so mogli z orožjem, ki so ga imeli.” BRANKO KOP1NČ, sodni prevajalec iz Dobove: “Tisti gospod, ki je na tako neprimeren način govoril o naših teritorialcih na Medvedjeku, je svoje besede, ki tudi sicer ne sodijo v javnost, izrekel s skoraj desetletno zamudo. Prav zanima me, kaj bi rekel, ko bi bil takrat zraven. Sicer pa je danes pri nas na površju mnogo pomembnejših tem, o katerih bi se v moralo razpravljati.” ANDREJ ŽIST, podjetnik iz Metlike: “Na Medvedjeku ni bilo tako preprosto, kot si danes predstavlja Pungartnik. Ni najbolj prav, da govori tako. Morda je bilo kje drugje v Sloveniji res manj napeto. V Beli krajini med slovensko vojno ni počil niti en strel. Lahko bi bilo drugače, če bi tista kolona obstala pri nas. Ne bi nam bilo vseeno, če bi kdo govoril, da smo se martinčkali.” ANTON MALENŠEK, podjetnik iz Semiča: “Sije Pungartnik res želel, da bi slovenska vojna trajala 4 leta in bi bilo mrtvih na stotine ljudi? Še sreča, da je bila le 10 dni. Čudno je, da je za nekatere vojna le tista, ki traja nekaj let. A nikomur, kije bil takrat vpoklican, ni bilo lahko. Kaj bi župan res rad, da bi bila Slovenija v ruševinah? Njegova izjava je bila zares neodgovorna.” TOMAŽ ŠULENTIČ, frizerski mojster iz Ribnice: “Zadeva je časovno tako daleč, da ni pomembno, kdo je prvi oziroma koliko je kdo na Medvedjeku izstrelil nabojev. Ni prav, da bi iz desetdnevne vojne za Slovenijo že delali zgodovino in se tolkli po prsih, češ mi smo bolj zaslužni, kot ste vi. Če je zdaj to res toliko pomembno, naj se zmenijo in obrnejo nov (lepši) list življenja.” DIMITRIJ ŽILEVSKI, upokojenec iz Kočevja: “ Zdi se mi, da posamezniki čedalje bolj izničujejo osamosvojitveno vojno, kije trajala le deset dni, a kljub temu so bile žrtve. Zame je vojna, tudi če traja en dan. Ko pade prva žrtev, se lahko piše zgodovina. Najslabšcjc, ko posamezniki preteklost izkoriščajo za nabiranje političnih točk. To je bilo prej in bo tudi v prihodnje. Žal.” BRANE VIDMAR, direktor Kompasa Novo mesto: “Izjava o martinčkanju na Medvedjeku ni v redu. Kakršna koli vojna je že bila, bila je za Slovenijo. Če bi se takrat res martinčkali, Slovenija še danes ne bi bila samostojna in bi vojna lahko še trajala. Res pa to ni bila 4-letna vojna in se je ne da primerjati z NOB. To je pa druga zgodba.” Devet občin in Krka podpisale pismo o nameri Soustanavljajo gospodarsko družbo Šmučarsko-rekreacijski center Rog Črmošnjice SEMIČ - Župan metne občine Novo mesto, župani občin Semič, Črnomelj, Metlika, Dolenjske Toplice, Škocjan ter direktor Krke Zdravilišča, d.o.o., Novo mesto, so podpisali pismo o nameri, s katerim so potrdili pripravljenost za sousta-novitev gospodarske družbe Smu-čarsko-rekreacijski center Rog Črmošnjice, d.o.o. Vsaka od partneric bo prispevala denarni vložek, katerega višina je odvisna od števila prebivalcev v občini. Krka Zdravilišča, d.o.o., je poleg 5 milijonov tolarjev pripravljena novi družbi odstopiti vse svoje pravice, ki jih ima na smučišču in ji dati v začasno brezplačno uporabo opremo in naprave ter ji pomagati pri zagonu. Občina Semič, v kateri leži smučarsko- rekreacijski center, pa se je poleg 380 tisočakov zavezala dati novonastali družbi začasno v brezplačno uporabo vse nepremičnine, torej smučišča. Mestna občina Novo mesto bo prispevala 4,2 milijona tolarjev, črnomaljska občina 1,42 milijona tolarjev, metliška 800 tisočakov ter občini Dolenjske Toplice in Škocjan po 300 tisočakov. Ker pa je smučarsko-rekreacijski center regijskega pomena, so ustanovitelji k ustanovitvi družbe pritegnili še občine Trebnje, ki bo prispevala 1,8 milijona tolarjev, Mimo Peč (200 tisočakov) in Žužemberk (600 tisočakov). Izjave, ki jih je podpisalo devet občin in Krka Ždravilišča, d.o.o., bodo služile kot dokazila za pridobitev denarja za dosneževanje smučišča. Krka Zdravilišča se je namreč kot upravljalka priglasila na javni razpis ministrstva za drobno gospodarstvo in turizem. M. B.-J. Ugodno stanovanjsko varčevanje Nacionalna stanovanjska varčevalna shema - Se ugodnejša ponudba Dolenjske banke - Varčujejo lahko tudi starši za otroke in stari starši za vnuke NOVO MESTO - Dolenjska banka sodeluje v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. S to shemo želi republiški Stanovanjski sklad spodbuditi dolgoročno namensko varčevanje, ki se preko državnega premiranja ugodno obrestuje in s tem omogočiti varčevalcem, da po končani varčevalni dobi dobijo stanovanjsko posjilo z zelo ugodnimi pogoji. Varčevalci se lahko odločajo med obročnim (mesečnim) varčevanjem in varčevanjem z enkratnimi letnimi vplačili. Doba varčevanja je 5 oz. 10 let. Privarčevana sredstva se obrestujejo pri varčevanju na 5 let po 1,65 odst. letno oz. na 10 let po 3 odst. Realna vrednost privarčevanih sredstev se ohranja preko revalorizacije. Na privarčevana sredstva pripada varčevalcu letna premija, ki je odvisna od dobe varčevanja in znaša pri 5-letnem obdobju 1 obrok mesečnega varčevanja, pri 10-letnem varčevanju pa 1,25 mesečnega obroka. Po končanem varčevanju se varčevalec lahko odloči za najem posojila z zelo ugodnimi pogoji. Višina posojila je po varčevalni shemi dvojni znesek privarčevanih sredstev. Dolenjska banka pa je ponudila varčevalcem možnost najeti posojilo v višini 2,2-kratni-ka privarčevanih sredstev. Doba odplačevanja je dvakratna doba varčevanja - torej 10 oz. 20 let. Obrestne mere za posojilo znašajo pri 10-letnem kreditiranju 2,45 odst., pri 20-letnem kreditiranju pa 3,8 odst. letno. Tudi realna vrednost kredita se ohranja preko revalorizacije. Dolenjska banka je na razpisu pridobila pravico za sklepanje varčevalnih pogodb v okviru varčevalne sheme v višini 2.283 lotov, in sicer 1.142 petletnih lotov m 1.141 desetletnih lotov. Pogodbe o varčevanju po nacionalni stanovanjski shemi bodo varčevalci lahko pričeli sklepat' od 1. julija dalje. Varčevalci bodo lahko sklepali varčevalne pogodbe v celotni mreži bančnih enot Dolenjske banke. Ker povzema nacionalna stanovanjska varčevalna shema uspesne izkušnje pri tovrstnih oblikah varčevanja v nekaterih evropski)1 državah, pričakujejo veliko zanimanje varčevalcev za novo oblik dolgoročnega namenskega varce; vanja in možnost varčevanja ODMEVNA MED VED J EK Martinčki (in še gn Prenapeta reakcija Krkoviča na Pungartnikovo izjavo NEPREMIČNINE V BREME staršev za svoje otroke oz. staršev za vnuke. starih a.b- Izjava trebanjskega župana in poslanca Cirila Pungartnika o “martinčanju ” na Medvedjeku leta 1991, za katero se je javno opravičil, še kar naprej buri duhove in sproža vroče polemike v dolenjskih gostilnah. Razumljivo je, če za gostilniškim omizjem pade surova beseda ali primerjava, skrb pa vzbuja, če nekdo nekritične, preproste ljudi spodbuja pogromaštvu, kot je storilna protestnem shodu 23. maja na Medvedjeku eden od prvakov SDS Tone Krkovič, nekdanji načelnik in organizator manevrske strukture Narodne zaščite. POTAPLJAČI V KOČEVJU - Na Rudniškem jezeru v Kočevju je bil v soboto in nedeljo tradicionalni slovenski potapljaški tabor-Kočevje 99, ki ga je v okviru Slovenske potapljaške zveze organiziralo domače potapljaško društvo Ponirek. Pri skupinskem potopu so na globini 30 metrov posneli rastlinski svet in številne vrste rib, ki so mrgolele v tišini vode. V nedeljo so z raftom spustili po Kolpi in opravili potop v najlepšem tolmunu. (Foto: M. Glavonjič) Bitko cenijo tudi zavezniki 55 let napada 10. ljubljanske brigade na postojanko v Tržišču TRŽIŠČE - Leta 1944 je 14. divizija šla na Štajersko, 18. divizija pa je na prehodu z leta 1943 na 1944 odšla v Goski Kotar. S tem je bila oslabljena bojna moč partizanskih enot v Sloveniji, kar so Nemci in domobranci izkoristili. Povrnitvi 18. divizije se je pričel boj za prevzem pobude, kar je 7. in 9. korpusu 4. operativne cone tudi uspelo. “Tržišče je bilo tedaj pomembno prometno križišče. Komaj kilometer stran je bila razmejitvena črta, kar je bilo v tolažbo domobranski posadki. Ta je bila skupaj z Nemci zelo utrjena pri Sv. Juriju. 250 mož je imelo močno tehniko za podporo. Delovanje partizanskih enot je bilo otežkočeno, zato je maja 1944 10. ljubljanska brigada dobila ukaz, da uniči posadko v Tržišču. Borci le brigade so silovito in z večkratnimi juriši naskakovali Sv. Jurija in ga ob pomoči artilerije po približno petih urah tudi zavzeli. V boju za Tržišče je bilo iz brigade izločeno 50 borcev, 7 jih je padlo, 16je bilo ranjenih, 27 pa pogrešanih. Ti so padli v roke sovražnikom. Sovražnikove izgube so bile mnogo večje. Z vojaškega vidika je bila to najuspešnejše izvedena operacija velikega obsega, ki je imela poleg vojaškega tudi velik politični pomen, ki ga cenijo in spoštujejo slovenski zavezniki, ne pa slovenska cerkev in del slovenske politične oblasti," je dejal v govoru pred spominskim obeležjem v Tržišču narodni heroj Jože Ožbolt -Stanko. Borcem je izrekel priznanje tudi sevniški župan Kristijan Janc. Zatem so borci, predsednik sevni-ške ZB Slavko Štrukelj in učenci 3 L.' i ■ .iATT*- .tj BORCI V TRŽIŠČU - Ob srečanju borcev 10. ljubljanske brigade v spomin na uspešen napad partizanov na domobransko-nemško postojanko maja 1944 je podrobno govoril narodni heroj Jože Ožbolt-Stanko. položili venec še ob spomeniku žrtvam in padlim v NOB na Malkovcu. P. P. Krkovič je v sicer zanimivem govor o pripravah in boju za osamosvojitev Slovenije predlagal, da nasprotno stran "poimenujemo z nagnusno gnido”. (Aplavz!) Med drugim je rekel: “Danes je bilo o martinčkih in martinčkanju že toliko povedanega, da je vsakemu 'ta pravemu’ martinčku najbrž jasno, da se je tu, na tem mestu odvijal del veličastnega boja za samostojno Slovenijo, ki smo ga bili slovenski vojaki in slovenski policisti v tesnem sodelovanju s civilnimi strukturami, enotno kot še nikoli v zgodovini. In tako je bilo povsod po Sloveniji! Če to kakšni gnidi še ni ali noče biti jasno, se mi ne zdi nič čudnega, kajti ta žival sicer slovi bolj po svoji zanikrnosti kot po kakšni bistrosti... In tudi njega družba ne slovi ravno po kakšni zmerni higieni. ” (Vzkliki bravo in aplavz.) P. PERC LOŠKI POTOK - TrenutnoJm9 občina nekaj prostih nepremični’ ki so ji bolj v breme kakor v kom ’ Gre za zdravstveno postajo v V gi, ki trenutno služi za stanovanj ’ in temu, za kar je bila zgrajena, g tovo ne bo več služila. Rad[b' znebili tudi bencinskega servisa p .j tako v Dragi, ki že nekaj let_® J, zaprt in propada, sicer pa sama oprema in gradnja menda ne us' rezata več standardom. V nasej Retje pa bi radi prodali Krzet hišo. Svetniki so menili, da so cene - je mišljena predvsem nd stvena postaja v Dragi - postavlj previsoko. Napovedane stavke- (Nadaljevanje s 1. strani) nsk« škodljiva za drugo s'°vej,sn,u opozarjajo še, “daje vaša rad- kovinsko industrijo”. V p); OB 54. OBLETNICI OSVOBODITVE KONCENIBACUSKEGA TABORIŠČA PODLJUBELJ - V počastitev 54. obletnice osvoboditve koncentracijskih taborišč organizira občina Tržič v sodelovanju s komisijo za bivše politične zapornike, internirance in druge žrtve na-cifašizma v soboto, 12. junija, ob 11. uri vseslovensko spominsko slovesnost v Podljubelju, na prostoru podružnice nekdanjega koncentracijskega taborišča Mauthausen. Spominska slovesnost je posvečena vsem žrtvam druge svetovne vojne. Udeležence letošnjega srečanja bo nagovoril tudi predsednik avstrijskega zveznega parlamenta dr. Hainz Fischer in predsednik Državnega zbora RS dr. Janez Podobnik. radikjj zacija zahtev vodstvu Rev0.z?Jjeia nevarna in bo prej ali slej1t1®* tudi posledice v redukciji delo' mest”, končujejo pa: “Ncdvo bodo vaše stavke, ki jih °čitn°. e tenzivirate, še zmanjšale h10. v tujih investitorjev za v'a8aj-.st-Sloveniji, saj že doslej na m rijskem sektorju niso kazali nejših interesov.” k ju Vodstvo tovarne je v loie^o sredo pred napovedano s ■ imelo več pogovorov z zap0?^ mi in jih seznanilo s sp(e.l j£. dogovorom o politiki plaC 1 ^ janskim stanjem v Revozu, z ^ terega vodstvo smatra, da J ,e. delavce boljše. Od 1.224 zap 7) nih se jih je okoli 750 ali d°Dr‘0ti J odst. s podpisom 'zre ^laični stavki. Verjetno je bil to K •'gpp moment, da so se v sindikatu ^ odločili za odpoved stavke, |j če bi pri njej vztrajali- de proti jasno izraženi volji i svoj Članov. Poleg tega sta bila P1 Rev rot' -ozu stavki tudi druga dva v delujoča sindikata, SKEI m (l. visni sindikat, ki pa sta v p m javi s SDR po številu članov majhna. I() ji STRELSKA TEKMA Z/l POKAL ŽUPANOV - Minulo Območno združenje slovenskih častnikov Novo mesto priprtivl‘N /(liPj j strelsko tekmo za poka! županov. Tokrat je bil pokrovitelj sJre ,rl JnČ na strelišču Vojašnice Novo mesto v Bršljinu župan občine , J0S Povšič. V toplem vremenu se je zbralo največje število tekmoval' tekmovanje pa je uspešno vodil m izpeljal major Branko Duka . j, ji tekmovali v streljanju z vojaško puško 7,62 mm v tarče 1,11 .r“čg $#? metrov. Med posamezniki je največ krogov dosegel Pavel Golov, ske vasi, drugi je bil Albin Balkovec, tretji pa Branko Kobetič, 0^a'~)rjn lfi& Ija. Ekipno je zmagalo moštvo 323. območnega vojaškega ,ert. :rant^L poveljstva iz Črnomlja, drugi so bili strelci 24. okle/mo mehamz gade iz Cerkelj, tretje mesto pa so dosegli člani OZSČ Škocjan-veselo razpoloženje ob podelitvi pokalov in nagrad najboljšim At Avbar) DOLENJSKI LIST Št. 22 (2597), 3. Junija Novomeška kronika UDELEŽBA - Od 32 članov novomeškega občinskega sveta se Jih je zadnje seje udeležilo 30, največ po slavnostni prvi seji. Kakšen čut odgovornosti! Kakšna pripadnost! Kakšna požrtvovalnost! Kakšen idealizem! Bog-nedaj, da bi kdo pomisli, da se za temi vrlinami vrlih svetnikov skrivajo kakšni nizki materialni nameni, na primer 44 jurjev sejnine. ln nekateri so bili tako zaverovani v obravnavano tema-■ko, da vseh pet ur ni niti stol pod njimi zaškripal. Visoka sejnina, zagotovljena udeležba! OBJAVA - Žal so modro svetniško nebo prekrili oblaki in honorarno sonce se je skrilo še pre-nen se je pokazalo. Predanim etmkom namreč še niso mogli izplačati sejnine, ker njihov sklep B tej pomembni tvarini še ni bil objavljen v Uradnem listu. Zara-oi množice odlokov številnih ovih občin je čakalna doba na Javo daljša kot na najnovejši <1, > ° )e 1-320.000 tolarjev « ) sejnin od zadnje seje za- asno ostalo v občinski blagajni. Je eden večjih prilivov v zad- iJnm*i- xU ^'cer Pa so Feničani 1 denar, bančniki pa obre- v HULIGANI - Staro jedro No-, p mesta se prazni. Gostinski ? n-1 s°.se Preselili na obrobje in vem?1 z‘vUenje. Na novem No-vzn lr?,U’ s'cer Pustem kolosu po siui? !rausescujcve arhitekture, ?,al' sledijo drug za drugim in u st družno razparcelirali občin-,?ro?tor pred njimi. Da tam rfJ,enJe vrvL se vidi tudi po sten i Packarijah, ki so prekrile hre,C' . A0 brez vsake domišljije, duh- kančka originalnosti, ' a, 4. b., I will always love il. Kot da ljubezen n?Uh;‘ (V?dno te bolJ ljubil. Kot večn-V? ?*’’ da ie vsaka ljubezen Da «? u , traia-) °b vsem tem L:? huligani prikazali tudi de-Dln«e° m°^ svoiega uma. Fasadne mor e na stebrih so razbite, marki hit ? P. lce okrušene. In ni ga, b,l bi jim kos. S°spa je rekla, da je vetvpmeSi‘ Proračun res preži-SVetniki a^°tie b°d° preživeli m°nodramska USPEŠNICA vabiPX° MESTO - Na P°-društL,’tltVrn°“UmctniSkega rttaia jev petek, 28. dvom’ mecer v konferenčni la ieroiv01«3Krkagostova-m0n , a Polona Vetrih z BU,- ramo Alda Nikolaja v rež ifRk0jniki'dragi možje ZIH Borisa Kobala. n°von?e?w d ^1- do 31. maja so v Milena t. Porodnišnici rodile: dečka p ,udorovac s Coklovce -<*. Em:tr'c|ja Pavlič iz Orehovi-^0nja trgane iz Nar-^vnice °' Marija Kunej iz helnega.??aJ'°’ Ndira Eržen s Trebča ka, Jožica Pečavar iz 12 Jurn? ka’ MatcJa Trščinar prahriar Ud ' *,cna' Dragica ierr,eju . t- Razdrtega pri Šent-■ Hfcmhn ,la O- Jožica Glavan iz 1* Levu,?3 ^arka, Sanja Opat aieia P ®zalj * Antonijo, PriSkorUUngeIšič 'z Dol. Radulj x0točc? n?. SP j nal, katere lastnica je OP1, ui drobiža tudi semiška p Nič ni bilo slišati, da JeJjske' bi 1N1L. lil UI1U Mlnaiij podprli. Novinarka Dole J ga lista pa je bila jah^°sopis srečna, da je ta lok3*0* s^' olastninjen, da so last« danji in bivši zaposleni te { da da* mu gre vsaj tako dobro,-y6, išče pomoči po občinah- ^ pj kako bi se ji sicer godin* c,o, ■ že sedaj med zadnjo L SO JO M ko je za trenutek sko^* kamor ure še cesar peš, jje kamor gre še cesar pes, * f lenili v toaletne pr0S’ CTaSilcj- v e-- v easm: sicer Občinarji, ampa* pa seveda nič ne sp hj|i nihče ne ve, če nis° Kar saj dogovorjeni... ;ufl*e' KRST-Semičani ne rat v<,- Mii-., . iv- jo, zakaj jim črnomaljs ‘ u„j-munala po zidanicah za ^ ....... ...--------- 'tnC^od^ va pavšalno porabo P,a£.'in“ plagS razumljivo, saj na .ta1fw1vod< Nekdaj je bilo takšno r %j„ -a na1-1.,, c li Toda da bilo moč ugotoviti, so semiški vinogradnik l ajd danes {. šali vinu. Toda aa.l,.‘' oreV,t7-Semičani vina dovoljin F j (# saj ga ne morejo pr° nerazredčenega. DOLENJSKI LIST Št. 22 (2597), 3. junij* Drobne iz Kočevja brez radenske ne gre " Delovne razmere na sejah občinskega sveta so zaradi obnovljene dvorane, zamenjanega pohištva in napeljane klimatske naprave več kot ugodne, tudi za novinarje. Ker po sprejetju statuta in proračuna od ljudstva izvoljene svetnike v prihodnje čaka obilo dela, se spodobi, da si po vročih obravnavah ohladijo grlo Judi s kozarcem tekočine. Urban Dobovšek (LDS) je občinsko upravo spomnil, da so jih v prejšnjem mandatu poleg soka in kave postregli še z radensko. Če pa je to strošek, bodo o tem odločali z glasovanjem. Občinska uprava je glasovanje prehitela in zdaj na seJj vsak svetnik lahko popije po Pol litra gazirane tekočine. Morij pa bodo o kavi in soku le odločali z dvigovanjem rok. KDAJ SEJE - V večini občin zahodne Dolenjske svetniki sejejo ob četrtkih. Tudi v Kočevju so y Prejšnjem sklicu največkrat modrovali” ravno na ta dan. Odar seje vodi župan, so le-te Praviloma ob ponedeljkih. In razlog-' Janko Veber je tudi poslanec rzavnega zbora, prvi dan v ted-u pa poslanci ostanejo med vojimi volilci. Čeprav ima Veber Da ^upana (mag. Janez Černač), Tn ar^0 najraje seje vodi sam. rej bodo tudi v prihodnje ob Ponedeljkih. II MM i 12 NAŠI 1 rl OBČI m KMMft i zobotrebci delajo tudi ponoči - 1 o uspelo delavcem novome- raz^CCStne®a P°djetja obnoviti azvpm odsek Gorenjske ceste do , .c? Junlja, kot so obljubili ob .n!em srečanju s predstavniki 'ne, z direkcijo za ceste in st 'e?aciJ0.jeznih krajanov? Zdaj sknH ,‘i0 tudi ponoči, izmen-cest » La so “priče z Gorenjske nkrf Polagale že marca, a jih rokomJn''' Cestarjem gre na te^e 1 'eP° vreme, a čas hitro tnro-’ V enem mesecu bi morali ti Ji Ceu'° metrov) asfaltira-Sicpm usPelo? Bomo videli, reipn *5a vozr,ike najbolj jezi neu-jajo srr‘: eeprav tega usmerjaj. orJ'. Tovornjaki namreč |*jj J -''■V1UJUIV1 IIUUUVV šofe-u Prevozn°st in večkrat se ne u tem m “ " 1 — ‘J“ ■ v-v rjv, pv- °ze postave najbolj potre- ne P Prepirajo. Zakaj promet , * . ^-.apvaj n Policija? Če kje, po- bujein020 Postave najbolj potre-na tem odseku ceste. tW STAR NE POPUSTI? -pre(j C1j? RS za ceste bi morala ne f.„P.rUketk°m obnove regional- metrn v ®biČ'Sodražica (6 kil°-otokii PtieloDiti vsa zemljišča v 0b*ed cestami pri domačiji reJenr,8! V ^ušju. Sprva je bilo Pričel' a s? v lasti občine, ko so ni tak!.Z dc*L P3 so ugotovili, da Susdoh’ Salso našteli 18 različnih ni. (j., aiJev; dva živita celo v tuji-cije p(.en Cakš Žagar z Direk-Ptiodk Za ceste’ ki je sodelovala PovedauPU.m menjavi zemljišč, je in naro- ’ sta narejena cenitev star Da k"3 Pateelizacija, Ober-od|0či, !Se moral v kratkem Predn0št i ro zemljišče ima Pri zamenjavi. _Laški_sel n°'uhšm'DJI JE PETER " V os-'ikih [ ..{'. ontoža Trubarja v Ve-šajo z .. uh se tudi letos pona-^'Lkim'^010'01' šolskimi in ob-yseh Dr‘, cJavn°stmi. Pri skoraj ''Uadnii, rnet*l1 so učenci doseg-'la rriat pre^en uspeh, izjema je ^^tika, ki je tudi na te, bil; izjema je 1 se vpit« J luu‘ ““ “"J °reh. kuv za utlence najtrši špici v tP 0 usPešni so bili osmo-tike jn i znanja iz matema-^Ugih k ,°venskega jezika iz *°^oto nralev Slovenije, pa je v p0PravliuOtav*ial° učiteljev bkc jJ JCcv .testov, ki so v Ve-S'°Venskih Pr'Hl' iz skoraj vseh testov w •:t,Pia nnjugodncjši pogled,, ’ i.l Bodo Laščanom °veniiPVa na drugem kraju 'at, ki ’ ra^una tudi Peter No-Vehiji. . ujvjšj, osmošolec v Slo-Ptintcrn,!^' ”(?3 centimetra in je le.nkoš lri,SVoi‘ višini zelo nadar-1'"haj0 za katerega se že za-t,°BKnKianski klubi. ^Zb^CUTEiDNASOPE- UiLnal° kor'1 petje je pred leti ! ški oki n,nc tudi v veliko-?rcPevai,!n',’ saJ mladi in stari vsi- Oh ,? Jurjaka do Dvorske lf!Ve thet ' 0Bletnici ustanovil prfan®ga pevskega zbora blaidaKolt°j ^ruBar’ ki ga vodi MekW:n^-UČi,djicaglas-L cVs[iL u v domači OŠ, je bil v^ert. vVim lE)rnu slavnostni „ Pedelif, d°mači cerkvi je bilo Srenih 6 SreCanje otroških edelcanjF>CVskih zborov ribni- GOSPODARJENJE V HYDROVODU Poceni voda ne omogoča naložb Cena pitne vode v podjetju Hydrovod je najnižja na širšem Dolenjskem KOČEVJE - Za podjetje Hydrovod, ki s pitno vodo oskrbuje občine Kočevje, Ribnico, Kostel, Loški Potok in Sodražico, bo v okviru letošnjih naložb zelo pomembno vključevanje vrtin v vodooskrbni sistem Dol. Na njem bodo obnovili dotrajani cevovod in črpalke na obstoječem črpališču, zgradili črpalni jašek in napeljali sistem krmljenja. Dela naj bi končali do konca leta. Za naložbo je v proračunu zagotovljenih dvajset milijonov tolarjev, razliko pa naj bi dobili kot nepovratna sredstva od države. Vodovodno zajetje Dol pokriva južno območje kočevske občine in je zelo pomembno v redni preskrbi krajanov s pitno vodo. Z občino Ribnica bodo nadaljevali dela na odseku Juijevica-Kot v dolžini 1200 metrov, v okviru rekonstrukcije Gorenjske ceste zamenjujejo vodovodne cevi, napeljujejo hišne priključke in hidrantno omrežje, v Kočevju pa bo odprtih kar nekaj naložb. Radi bi dokončali vodovod v Knežji Lipi, ob gradnji pločnika proti Livoldu je treba zamenjati tudi vodovodno omrežje, naselja Mačkovec in Onek je najbolj smotrno priključiti na regionalni vodovod Kočevje-Ribnica, tako tudi uporabnike v Grčaricah. Direktor podjetja Hydrovod Anton Gašparac je povedal, da bi letos lahko naredili veliko več, če bi imeli seveda zagotovljen denar. Iz cene kubičnega metra vode si ne obetajo veliko, saj je ta pri njih najnižja (v gospodinjstvih 57,72 in v gospodarstvu 121,49 tolarjev brez prometnega davka), pa če- prav so je lani prodali več kot 1.800.000 kubičnih metrov, največ v gospodinjstvih. Občine pomagajo kolikor zmorejo, denar, ki ga država namenja preko ustreznih ministrstev, pa prihaja počasi, a vendar. “Vlada RS ima roko nad cenami komunalnih storitev, zato je GLASBENA SOLA ODPIRA VRATA VELIKE LAŠČE - V šolskem letu 1973/74 so v Velikih Laščah ustanovili odsek Glasbene šole Vič Rudnik (nekdanja občina). Na začetku so učenci imeli možnost se učiti na sedmih inštrumentih, v šolskem letu 1995/96 pa so šolo zaprli, saj so poučevali le kitaro. Ker je interes za obisk glasbene šole velik, bodo septembra v Levstikovem domu odprli oddelek Glasbene šole Ribnica. 10. junija bo sprejemni izpit za en oddelek s šestnajstimi učenci. VPIS V GLASBENO ŠOLO VELIKE LAŠČE - V prihodnjem šolskem letu bo Glasbena šola Ribnica odprla v Laščah svoj oddelek. Prijave otrok za glasbeno šolo je treba oddati še danes ali jutri, se pravi do 5. junija, na občini Velike Lašče. Pouk bo v prostorih Levstikovega doma. ZAPLETENO UREJEVANJE HRIBA LOŠKI POTOK - Ureditveni načrt Hriba je bil že dvakrat predstavljen javnosti. Kljub obilici predlogov in variant pa ostajajo posamezni sklopi nerešeni. Gre predvsem za izvedbo cestnih povezav in križišč, kar dodatno ovira republiška cesta in še posebej utesnjenost prostora. Seveda gre še za niz drugih težav, o katerih so govorili na 5. seji občinskega sveta, na katerem je sodelovala tudi projektantka Špela Gosak. Projekt je razdeljen na severni in južni del. Ker so različice južnega dela laže izvedljive, so bili svetniki mnenja, naj se južni del potrdi, in sicer zato, ker je potreba po ureditvi večja in za krajane pomembnejša. Kot je dejala Gosakova, se cestna direkcija z ureditvijo načeloma strinja. Žal pa ne daje nobenih sprejemljivih pobud, kar velja zlasti za severni del, in bo vsekakor potrebna še dodatna šudi-ja. A. K. Kostelski rižni ŠTEDILNIK OB MAGISTRALKI - Minulo nedeljo je neki “turist” ob magistralni cesti med Pirčami in Vsjo odložil štedilnik, menda zato, da bi si mimo vozeči izletniki lahko skuhali kavico. Za tako pomoč pa Turistično-športno društvo Kostel ni pokazalo nobenega razumevanja, saj predsednik Stanko Nikolič pravi, da take nesramnosti niso doživeli že več let. LUKOVČANI V KOSTELU -Minuli vikend sta kostelski grad obiskala dva avtobusa Lukovčanov. Grad jim je razkazal domači vodič Jože Skender. Ob sobotah in nedeljah jc največ obiskovalcev gradu, skupine pa se lahko prijavijo pri Turistično-športnem društvu ali na pošti. UREJAJO ZAVRTKE - V četrtek jc bila delovna akcija v Zavrt-kah, kjer so tudi s pomočjo traktorja čistili Kolpo in njeno obrežje raznih naplavin. Z AVTOBUSOM NA KOPANJE? - Lani je skozi vso turistično sezono vozil avtobus iz Kočevja do Fare, Dola in nazaj v Kočevje. Imel pa je izgubo, ker jc bilo premalo potnikov kopalcev. Proga se očitno še ni uveljavila, zato bi prevoznik letos potreboval pomoč občin Kočevje in Kostel. ZOPET EKOLOŠKI SPUST KOSTEL - V počastitev svetovnega dneva varstva okolja Turistično športno društvo vsako leto v juniju organizira ekološki spust po Kolpi, med katerim udeleženci čistijo Kolpo in pritoke. Letošpji spust bo to soboto, 5. junija. Zbirališče udeležencev, ki pridejo na to akcijo iz vse Slovenije, bo med 9. in 10. uro na zemljišču kampa v Fari. Akcija bo zaključena med 15. in 16. uro, ko se bodo udeleženci zbrali na Žagi pri okrepčevalnici Samsa, kjer bo družabno srečanje. V spomin na rojaka Trubarja Ob občinskemu prazniku VELIKE LAŠČE - Pri določitvi novega občinskega praznika v Velikih Laščah so si bili svetniki pred tremi leti edini, daje bilo rojstvo Primoža Tru-braja (1508) pomembna prelomnica v slovenskem pisatelj-stvu in kulturi, spomin nanj pa naj ostane trajno izročilo nove občine. Prireditve ob letošnjem prazniku se bodo začele v petek, 4. junija in končale v nedeljo, 6. junija. Jutri ob 19.30 bodo v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji odprli likovno razstavo, v gostilni pri Kuklju pa ob 21. uri predstavili publikacijo o devetletki. V okviru trškega dneva bodo v soboto od 9. ure dalje na ogled stare obrti in stojnice z domačo obrtjo, ob 21. uri se bodo na turjaškem gradu zbrali udeleženci tradicionalne revije občinskih pevskih zborov. Največ prireditev bo v nedeljo. Med 7. in 11. uro bo start pohoda in teka po Velikolaški kulturni poti (Levstik-Stritar-Trubar) in maša za vse pohodnike, hkrati se bo pred Levstikovim domom začel kulturni program z dobrepoljsko godbo na pihala in predstava “Nesel je Krpan na svoji kobilici nekaj stotov soli”. Zaključno srečanje pohodnikov in domačinov se bo pričelo ob 13. uri na Trubarjevi domačiji. V počastitev praznika so asfaltirati del ceste Stara Rašica, uredili okolico pokopališča in središče Velikih Lašč (odsek Pucelj-Zidar). M. G. zelo potrebno varčevati, ker se da. Ob obnovi in gradnji novega omrežja nam je uspelo napeljati sistem daljinskega krmljenja, v katerega so že zdaj vključena skoraj vsa zajetja. Kakovost vode redno nadziramo. Vseskozi je neoporečna,” je še povedal Anton Gašparac. M. GLAVONJIČ PUBLIKACIJA 0 DEVETLETKI VELIKE LAŠČE - Pri pripravah na uvedbo devetletke na OŠ Primoža Trubarja v Velikih Laščah tvorno sodelujejo tudi starši bodočih prvošolčkov. Jutri bodo predstavili posebno publikacijo o devetletki na podružničnih šolah na Turjaku, v Karlovici in v Robu ter matični šoli v Velikih Laščah. • Dober urednik objavlja tista dela, katerim kot avtor zavida. (Reid) Potočani so naklonjeni parku Snežnik Se precej nejasnosti LOŠKI POTOK - Na zadnji seji občinskega sveta Loški Potok je bila dana informacija o ustanavljanju in mejah regijskega parka Snežnik - projekt Matra, v katerem naj bi bil po do sedaj zarisanih mejah tudi del Loškega Potoka. Snežniški park naj bi zajemal do 1000 km2 s približno 12.000 prebivalci. Vanj naj bi bilo vključenih 8 občin v celoti ali le deloma. Razprave po občinah so bile več ali manj parku naklonjene, in kot je dejala koordinatorka projekta mag. Breda Ogorelc, je projekt Matra do sedaj najbližje uresničitvi. Projekt financira vlada Nizozemske. Po njenih besedah sodeč, park ne bo le varovano območje, pač pa tudi velika priložnost za razvoj. Pri tem je bilo veliko izrečenega na račun kmetijstva oziroma trženja pridelkov z razpoznavno blagovno znamko in o neposrednih plačilih kmetov, razvoju organizirane turistične dejavnosti in drugem. Oceno je podal tudi župan Janez Novak, ki je dejal, da v tem projektu vidi niz dobrih stvari in da se “o potoškem območju piše diplomska naloga na to temo”. v Šport iz Kočevja in Ribnice • KOČEVJE - Veteranke rokometnega kluba Kočevje so se v soboto udeležile petega mednarodnega turnirja Kras 99, ki ga v slovenski vasici Zgonik pri Opčinah pripravlja tamkajšnji rokometni klub. V predtekmovanju so Kočevke brez večjih težav premagale gostiteljice z 12:8, v finalni tekmi pa so vnovič izgubile z veterankami iz Dupelj pri Kranju s 15:8. Kljub porazu pa so pokazale lepo in tekočo igro, v svojih vrstah so imele najboljšo strelko turnirja Andrejo Križman z devetimi zadetki. Ekipa Kočevja je igrala v postavi: Julija Bencina, Darja Štefanišin, Stanka Jerič, Marina Jerič Kovač, Erika Gje-rek, Andreja Križman, Andreja Fajfar, Alenka Klarič, Meta Tivadar, Romana Jurkovič in Sendi Saftic. • KOČEVJE, SODRAŽICA-V 4. krogu druge balinarske lige so igralci Sodčka iz Kočevja z 10:5 premagali ekipo Žiri Magušar, igralci Sodražice pa proti Mlinarju v Kopru niso osvojili niti točke (16:0). Pokazali so, koliko zmorejo, Koprčani imajo letos v svojih vrstah svetovnega prvaka, repre- zentanta Slovenije in Hrvaške in so absolutni favoriti druge lige, zahodna skupina, ki je veliko močnejša kot vzhodna skupina. • UMAG - V tem hrvaškem mestu je bila mednarodna tekma v sprint duatlonu (750 metrov plavanja, 20 kilometrov vožnje z kolesi in 5 kilometrov teka), katere so se udeležili tudi člani TK Ribnica. Zmagal je Uroš Velepec (Extreme Novice Ljubljana), Ribničan Damjan Kromar je zasedel drugo mesto, medtem ko je Ribnica zmagala med ekipami. • RIBNICA - V 4. krogu občinske lige Ribnice v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: KMN Grafit: KMN Tornado Agaton 4:2, Divji jezdeci Foto Toni: Biba Market 3:2, ŠMD Turjak : Elin Kot 4:3. Sodražica je bila prosta. • KOČEVJE - Izidi 4. kroga v občinski ligi Kočevja v malem nogometu, skupina A: Flamengo : Kostel 2:3, Rog : Marof 2:4, Slovenka : Trzin 2:2, skupina B: Mozelj: Krempa Štalcerji 3:0, Ag Kovinar : AS 3:2, Črni Potok : Atletiko 3:2. MILAN GLAVONJIČ KRI IN MLEKO JURETA MIKUŽA - V Galeriji Miklove hiše je svojo že deseto knjigo Kri in mleko predstavil dr. Jure Mikuž. V njej je opisal freske iz leta 1504 iz cerkve svetega Primoža in Felicijana nad Kamnikom, ki so daleč najkvalitetnejše med slovenskimipoznosrednjeveškimi spomeniki. Na severni steni je tudi podoba treh nadlog oziroma dvojnega posredništva. V ozadju vidimo kugo vojno in lakoto, ki so pestile človeštva, spredaj pa se odvija nema zgodba. Dr. Mikuž je ob “spraševalcu” prof. Janezu Debeljaku povedal nekaj besed tudi o freskah pri svetem Tomažu na Velikih Poljanah in xv. Urha pri Maršičih v ribniški občini. (Foto: M. Glavonjič) Občinskega cvenka za belež cerkve ne bo Sprejet proračun KOČEVJE - Druga obrav-nava in sprejem letošnjega občinskega proračuna (v višini okrog 1.600.000,00 tolarjev) v Kočevju je potekala brez večjih razprav, če seveda izvzamemo dopolnilo Vincenca Janše, svetnika Slovenskih krščanskih demokratov, ki je predlagal, da v proračunu zagotovijo dva milijona tolarjev za beljenje župnijske cerkve sv. Jerneja. Predračunska vrednost cerkvenih del znaša okrog 8 milijonov tolarjev. Večino denarja bodo zbrali verniki, manjkala jim bosta 2 milijona tolarjev. Cerkev je tudi kulturni objekt, katerega občudujejo turisti in drugi obiskovalci, zato jej>otrebno urediti notranjost. Zupan Janko Veber je povedal, da občinska uprava zavrača predlog, da bi denar za beljenje cerkve vzeli drugim šestim porabnikom, povrh pa so v proračunu že zagotovili denar za obnovo in vzdrževanje tudi sakralnih objektov. Janševo dopolnilo so svetniki zavrnili. Sprejeli pa so županovo dopolnilo, da na področju socialnega varstva vnesejo dodatno postavko, in sicer za 500 tisoč tolarjev za ustanovitev Varstveno-delovnega centra. Občina ne bo kupila novega avtomobila, zato bo raje tri milijone tolarjev enakomerno porazdelila za ureditev smučišča v Dolgi vasi, nakup kamere za snemanje, kar je pogoj, da TV Slovenija v Kočevju odpre svoje dopisništvo, milijon tolarjev pa bodo prejeli starši novorojenčkov, vsak po 50 tisoč tolaijev. Občina je od ministrstva za kulturo prejela deset milijonov tolarjev za obnovo nekdanjega bazena, v katerega se bo selila knjižnica, ter 19 milijonov tolarjev od ministrstva za šolstvo in šport za gradnjo OŠ v Mestnem logu. M. G. 120 LET PGD KOPRIVNIK KOPRIVNIK - Ob 120-let-nici obstoja in delovanja prostovoljnega gasilskega društva bo v tej vasi v soboto, 5. junija, v organizaciji Gasilske zveze Kočevje tekmovanje gasilskih operativnih desetin iz območja občin Osilnica, Kostel in Kočevje. Organizatorju tekmovanja se je prijavilo 38 ekij). Svečana proslava bo ob 14. uri. Uvodni govor bo imel predsed-nik PGD Franc Štalcer. Po končani svečanosti bo na veselici zabaval goste ansambel Tonija Verderberja. - vd • Nič ne velja v tolikšni meri za pretiravanje kot gola resnica. (Conrad) Iz Osilnice hitreje do Kočevja Do leta 2001 bodo po zahtevnem terenu zgradili deset kilometrov nove regionalne ceste OSILNICA - Ko so pred leti člani Civilnega gibanja za osilniško dolino hkrati pripravljali teren za oživljanje dežele Petra Klepca in snovali načrte za novo občino, so kot pogoj poudarjali tudi cestno povezavo s Kočevsko Reko preko Dragarjev. Izdelali so tudi priložnostno študijo, ki je opravičevala zelo zahteven poseg v sicer nedotaknjeno naravo. Čeprav je bila takrat že obnovljena nekdanja vaška pot od Petrine do Mirtovičev, ki je tako prvič po vojni omogočila povezavo slovenskih vasi ob Kolpi z občinskim središčem in notranjostjo države, pa je bila Osilnica po nižinski različici še vedno “na koncu sveta”. Od Kočevja je oddaljena 50 kilometrov. In država je prisluhnila klicu vpijočih ob zeleni meji. Z asfaltiranjem ceste Kočevska Reka-Borovec (6 km) je omilila težave ljudem, z zahtevnejšimi posegi proti Dragarjem pa “priznala” upravičene zahteve Osilničanov. “Letos naj bi asfaltirali 1200 metrov od Dragarjev naprej, veliko pomembnejše pa je, da je že izdelan načrt za odsek Sela-Zgornji Cacic (4 kilometre), se pravi iz smeri Osilnice. Ostane nam najtežji del trase od Zgornjega Čačiča do Dragarjev (5 kilometrov), ki poteka po zelo zahtevnem območju z velikimi vzpo-ni,” je povedala Sanda Žurga, tajnica občine Osilnice. Prihodnja cesta Kočevska Re-ka-Osilnica (17 kilometrov) bo del regionalne ceste od Dolenje vasi proti Osilnici in bržkone povezava tudi s občinami Gorskega Kotarja v sosednji Hrvaški. Pot do Kočevja se bo skrajšala za 18 kilometrov. Odprli naj bi jo leta 2001. MG. *m i I Z M A Š I I H I O 3 C l I iN I CVIČEK '99 V ŠENTRUPERTU - Kljub temu da je bila preteklo soboto okrogla miza o cvičku kot uvodna prireditev v letošnjo že tradicionalno prireditev Cviček '99, bolj slabo obiskana, bi bila sila poučna prav za v Jakličevi gostilni manjkajoče gostilničarje, kajti na vodeni degustaciji cvička (na posnetku) so med sedmimi vzorci (eden je bil pridelek predsednika Društva vinogradnikov Šentrupert Ivana Vovka) imeli opraviti še s 6 anonimnimi vzorci cvička gostilničarjev iz KS Mirna, Mokronog in Šentrupert. Le dva sta si zaslužila ime dolenjskega posebneža, ostali pa... Besede cvičkove princese Lee Colarič o tem, kako se ne dela s cvičkom, bi moral slišati tudi birt iz Ždinje vasi, ki je na letošnji cvičkariji točil kralja cvička kar v - plastične (!) kozarce. (Foto: P. Perc) ZELENI ZAKLADI OB SA VI IN KRKI - Knjigo s tem naslovom o naravni dediščini v brežiškem gozdnogospodarskem območju, ki sta jo izdali in založili Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), Območna enota Brežice ter Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva Brežice, je ob predstavitvi v slavnostni dvorani sevniškega gradu pohvalil tudi državni podsekretar Mladen Breginc, ki je poudaril, da napeljuje k povezovanju in sodelovanju naravovarstvenikov oz. vseh, ki si prizadevajo doseči tako stopnjo razvoja družbe, ki “korektno upošteva varstvo narave v procesu uravoteženega razvoja, temelječega na načelu trajnosti”. Gradivo za zelo zanimivo knjigo so zbrali revirni gozdarji in vodje krajevnih enot ZGS ter vodje odsekov na brežiški območni enoti, zbrano gradivo je uredila Mojca Bogovič, odlične fotografije pa je prispeval tudi njen kolega, gozdarski inženir Hrvoje Oršanič. (Na posnetku na levi: direktor ZGS OE Brežice Niko Rainer, za njim Bogovičeva in Oršanič.) 15 LET MePZ JUTRANJKA - Mešani pevski zbor Jutranjka je pmkrat nastopil ob dnevu žena leta 1982, ko je razveselil svoje sodelavce. V15 letih pa je zbor nastopil še več kot 80-krat. Vsak pevec je daroval za ohranjanje, predvsem slovenske pesmi, okrog 1100 ur svoje prostega tasa. Za prve vaje in nastope je ustanoviteljica zbora Marica Jonozovič pridobila strokovno pomoč zborovodje Jožeta Pfeiferja, kaj kmalu pa je nenadomestljiv zborovodja postal Ciril Udovč, ki je vodil zbor seveda tudi "na jubilejnem kon-cetu pretekli petek. Ob tej priložnosti so se zahvalili za razumevnaje in podporo tudi upravi Jutranjke in Albertu Felicijanu. Podelili so tudi jubilejne Gallusove značke - zlato je prejel Rudi M um. (Foto: P. Perc) KAJ S STROKO IN PRAVNO DRŽAVO? Bogastvo je v marljivih ljudeh Z volilne konference 00 DeSUS Trebnje - Predsednik znova Janez A. Kovačič -Zadovoljni z uspehi na volitvah - “Nič o nas brez nas!”- Kako pritegniti nove člane? TREBNJE - Dobro delovanje trebanjske območne organizacije Demokratične stranke upokojencev je dobilo potrditev volilcev na državnozborskih in lokalnih volitvah. Za poslanca je bil izvoljen mag. Franc Žnidaršič, dr. med., in se tako pridružil četverici poslancev iz vrst DeSUS, na lanskih lokalnih volitvah pa je stranka spet dobila dva svetnika, in sicer Jožeta Rebolja iz Trebnjega in znova Janeza Antona Kovačiča z Mirne. Slednjega so na zadnji volilni konferenci OO DeSUS ponovno izvolili za svojega predsednika. “Vsi ti rezultati so plod dela na- nastopali z listo podpisov volilcev. ših številnih aktivistov. Mi smo finančno revna stranka, naše bogastvo je v marljivem delu številnih ljudi. Z rezultati volitev smo lahko zadovoljni, zlasti še na občinski ravni. Poleg dveh svetnikov občinskega sveta imamo 7 naših članov v odborih in komisijah, po volilnem rezultatu bi lahko pričakovali največ 5 mest. Na volitvah v krajevne skupnosti smo lani podobno kot večina strank Predlagali smo samo kandidate v ZADIHAJ (V) JUTRO MALA LOKA - Jutri zvečer ob 24. uri bodo v Vurnikovi rotundi graščine Mala Loka v trebanjski občini odprli razstavo “V svili in prostoru”. Avtorja sta Aljoša Križ in Sandi Rihter. Svetlobo, prostor in poslikave bo z vokalnim nastopom povezovala Mira Muršič. Razstava bo odprta do 19. junija. Janez A. Kovačič: znova predsednik OO DeSUS Trebnje 18. POHOD TREBNJE - Planinsko društvo Trebnje prireja v nedeljo, 6. junija, že 18. tradicionalni pohod na Vrh-trebnje. Startno mesto bo pri trebanjskem gradu od 9. do 15. ure. Na cilju pri planinskem domu na Vrh-trebnjem pa bodo že od 15.30 potekale družabne igre za pohodnike. Na pričetku poti dobi vsak pohodnik kontrolni list za zbiranje žigov, tisti, ki so bili na pohodu 5-krat, 10-krat ali 15-krat, prejmejo bronasto, srebrno ali pozlačeno značko pohoda. Pot bo vodila mimo Velike in Male jame. Med pohodom bo Velika jama osvetljena, za obiskovalce pa priporočajo primerno obleko. KRMELJSKO POLETJE 99 KRMELJ - Osrednji dogodek prireditve, ki je lani pritegnila kar okrog 4.000 gledalcev, bo vsekakor sobotna 3. orientacijska vožnja oldtimerjev. “Lova na lisico” se bo udeležila približo stotnija oldtimerjev, ki bo v kr-meljskem športnem parku na ogled postavili svoja vozila. Predno bo ob 11. uri šel na spretnostno vožnjo po rokometnem igrišču in na pot prvi oldtimer, bo za praznično razploženjc poskrbela sevniška godba na pihala, k takemu spektaklu pa spadajo še toplozračni baloni, na start bodo doskočili padalci Letalskega centra Prečna, prijezdila pa bo tudi konjenica iz Šentruperta. Potrebujemo novo telovadnico Ob mirnskem prazniku otvoritev prenovljene mrliške vežice MIRNA-S samostojnim koncertom otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Mirna so se pretekli četrtek pričele številne prireditve ob mirnskem krajevnem prazniku. Včeraj, 2. junija zvečer je pripravil koncert z naslovom “Vezilo za praznik” še ženski pevski zbor Mirna. V avli mirnske osnovne šole bo do sobote, 5. junija, med 14. in 18. uro na ogled razstava o lovstvu na Slovenskem, v petek in soboto pa bo v šoli tudi razstava izdelkov šolske mladine in predstavitev turističnega prospekta Mirne. V petek, 4. junija, bodo pripravili učenci in učiteji osnovne šole Mirna revijo športov na Mirni pod geslom “Potrebujemo novo telovadnico”. Pričela naj bi se ob 20. uri na zunanjih šolskih igriščih ob sodelovanju ansamblov The Drinkers iz Litije in The Trolls z Mime, v prime- ru slabega vremena pa bo prireditev potekala v dvorani društva Partizan na Mirni. V soboto, 5. junija, bo ob 16. uri otvoritev in posvetitev prenovljene mrliške vežice pri Sv. Heleni na Mirni. Uro pozneje bo pri lovski koči v Zapužah demonstracijska vaja novega trebanjskega univerzalnega vozila za reševanje, nato pa še družabno srečanje. Mirnčani praznujejo 6. junij kot krajevni praznik v spomin na tri tragične dogodke: 6. junija 1942 je bil izveden z grička Gradec pri Sv. Heleni napad na italijanski vojaški vlak; 6. junija 1944 sta bila zverinsko ubita gostilničar Janko Kolenc in njegova žena Jožefa; tega dne so ujeli šolskega upravitelja Franca Lunačka in ga dva dni pozneje ubili na Puščavi. Nekaj dni predtem pa so okupatorji zverinsko ubili tudi ženo postajena-čelnika Bedenikoviča. P. P. 0 izjemnih lokacijah kar po domače Sevniški občinski svetniki se tudi v novem mandatu soočajo z velikim številom vlog za izjemne lokacije SEVNICA - Namesto da bi občinski svet odobril le nekig izjemnih lokacg v celem mandatu, jih je po besedah predsednika komisge za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Romana Žvegliča (SLS) že doslej okrog 25. Zatorej bi bilo nujno sprejeti nov urbanistični oz. zazidalni načrt, sicer bodo prevladale same izjemne lokacge. Svetnik ZLSD Jože Roštohar je ri svetniki lobirali celo zase ali pa ob polemični razpravi na zadnji seji občinskega sveta o 11 izjemnih lokacijah dejal, da bi bilo bolje Žegličevo komisijo ukiniti in vsem odobriti zaprošene izjemne lokacije, kajti “če enim damo, drugim pa ne, imamo prvo- in drugorazredne lokacije in občane”. Roštoharjev medklic je izzvenel bolj donkihotovsko kot protest zoper nenačelnosti, ki so se dogajale ob podobnih obravnavah že v prejšnjem mandatu, ko so nekate- za koga drugega. Tako so bili nekateri bolj “enakopravni” in zavoljo tega niso imeli niti kančka slabe vesti. Poudariti kaže še premajhno odgovornost, če že ne kar na lahkomiselnost svetnikov. Roman Žveglič je pojasnil, da komisija dela v skladu z veljavnimi predpisi oz. upošteva veljavno prostorsko ureditev v občini na podlagi terenskih ogledov morebitnih izjemnih lokacij. Spomnil je na primer Krnc iz preteklega mandata, ko je svet odobril izjemno lokacijo (čeprav je bila komisija proti!). Kmalu potem, ko je graditelj v brežino vrezal dovozno cesto, je to sprožilo plaz, ta pa ogroža spodnjo cesto in domačijo. Rudi Dobnik (SDS) je menil, da bi morali gledati ne le na stroko, ampak tudi človeško. Direktor občinske uprave Zvone Košmerl je opozoril, da “človeško gledano, to pomeni pozitivno rešitev”. Toda če ne bomo ljudem dopovedali, da si vsega pač ne morejo privoščiti niti na svoji zemlji, bo zmanjkalo prostora in prvovrstnih lokacij za pomembne objekte v družbenem interesu. In če so takšni objekti, ki so opredeljeni v pro- storskih listinah sevniške občine, postali odvečni, je treba ustrezno spremeniti veljavne akte. Nikakršen prav(n)i argument ni, če se nekdo na primer požvižga na odlok o zazidalnem načrtu za šolsko-športno rekreacijskim centrom v centru Sevnice iz leta 1975, ker je bilo sorodstvo prosilca za izjemno lokacijo v davnih letih že resnično zelo prizadeto zaradi odvzema zemlje in rezervacij zemljišč v središču mesta. Kajti očitki o t.i. revolucionarnem pravu in nepravni državi se ob takih nenačelnostih kaj hitro povrnejo kot bumerang. KS Mirna v sodelovanju z ZLSD in večina kandidatov je bila izvoljena. Ugotavljamo pa, da ta način ni najprimernejši, ker izvoljeni člani ne čutijo pripadnosti stranki in je tudi ne promovirajo,” je povedal inž. Kovačič. Stranka bo skušala ohraniti dosedanjo ideološko navezanost in s tem sposobnost, da se v interesu napredka države in lokalne skupnosti povezuje z drugimi političnimi strankami pri reševanju socialnega položaja zaposlenih in upokojencev. Geslo “Nič o nas brez nas!” so v predvolilnem letu razširili v “Nobene odločitve o usodi slovenske države in njenih državljanov brez naše prihodnosti!” V pripravah na volitve poslancev predvidoma konec leta 2000 bodo dopolnjevali svoj program in poizkusili poiskati najustreznejše kandidate. Nadaljevati želijo vzorno sodelovanje z društvi upokojencev in občinsko zvezo društev upokojencev, zgledne odnose z društvom invalidov pa tudi z ostalo civilno družbo. Zdaj jih je v OO DeSUS 350 (vseh upokojencev v občini je okrog 3200!), zanimivo pa je, da je daleč največ članov DeSUS (kar 143) iz krajevne skupnosti Šentrupert. P. P. PRORAČUN OBČINE TREBNJE SPREJET TREBNJE - Svetniki so na 4. redni seji občinskega sveta, ki so jo zaključili šele po dobrih osmih urah, sprejeli letošnji občinski proračun, “težak” okrog 1,6 milijarde tolarjev. Zadolževanje so od predvidenih 40 milijonov po-3lar- večali za 9,8 milijona tolarjev, ker potrebe in želje proračunskih porabnikov, kot vedno mnogo presegajo možnosti. Sprejeli so med drugim tudi pravilnik o vrednotenju športnih programov v občini in se seznanili s podrobnim poročilom o zaključnih računih krajevnih skupnosti. Več o proračunu prihodnjič! MORJANKA V TREBNJEM TREBNJE - V četrtek, 10. junija, ob 17. uri bo v Kulturnem domu Trebnje še zadnja abonmajska predstava Zveze kulturnih društev Trebnje. Za najmlajše in njihove starše bo Mavrično gledališče iz Ljubljane uprizorilo predstavo Morjanka. KMEČKE IGRE NA TREBELNEM TREBELNO - Društvo mladine Trebelno vabi v nedeljo, 6. junija, ob 14. uri na kmečke igre pri lovski koči na Trebelnem. Na prireditvi bosta igrala ansambel Mačkoni in ansambel Franca Miheliča z Natašo, za humor pa bo poskrbela mama Manka. OPRAVILA V VINOGRADU TREBELNO - Društvo vinogradnikov Trebelno vabi na terenski ogled vinogradov z inž. Jožetom Maljevičem, ki bo v petek, 4. junija, ob 17. uri v vinogradu Staneta Povšiča na Rebri (Češnjice pri Trebelnem). Beseda bo tekla o aktualnih opravilih v vinogradu. PAVEL PERC 35 LET OKTETA JURIJ DALMATIN SEVNICA, BOŠTANJ - V soboto, 5. junija, ob 20. uri bo v boštanjski župnijski cerkvi pripravil jubilejni koncert ob 35-letnici sevniški oktet Jurij Dalmatin, ki je začel dolgoletno plodno ljubiteljsko umetniško pot kot oktet Boštanjski fantje. Ob tej priložnosti je oktet izdal zgoščenko in kaseto s 24 pesmimi, od najstarejše “Kaj bi te vprašal" pa do pesmi iz najnovejšega repertoarja, ki so ga pripravili ob umetniškem vodstvu Emila Lenarčiča. V oktetu od vsega začetka še vedno prepevata “večni" organizacijski tajnik Franc Pernovšek in Jože Pfeifer. Trebanjske iveri DEMAGOGIJA IN URAVNILOVKA - Na petkovi seji trebanjskega občinskega sveta je sprva debata o osnutku proračuna potekala nenavadno gladko. A kaj kmalu so privrele na dan razlike in stare zamere med večinskimi pomladniki in vladajočo manjšinsko pozicijo. Svetnik Kovačič je očital odborom in svetu, da ne spoštujejo kriterijev, ki so bili v občini v veljavi za sofinanciranje infrastrukture, predno so se v krajevnih skupnostih Mirnske doline odločili za uvedbo krajevnih skupnosti. Podobno kot predsednik sveta KS Mokronog Anton Maver v pismu svetu in “svojim” svetnikom je ogorčeno ugotavljal, da so pri cestah hudo oklestili program del, zato ljudje napovedujejo proteste-Alojzij Metelko (SLS), predsednik pristojnega odbora, je Kovačiču očital čisto demagogijo, da pa je res, če bi hoteli ustreči vsem zahtevkom za ceste, ne bi za to potrebovali 107, ampak 400 mu1' jonov tolarjev. Svetnik Marjan Zupančič (SKD) je menil, da se razlike med KS ne smejo še pove' čati. Svetnik Peter Frelih (LDS), tudi predsednik sveta KS SentW' pert. je poudaril, da uravnilovke ne bodo dovolili: “Ne udrihajte čez Šentrupert, če je bil priden ® je delal. V Šentrupertu smo pr®1 do ljudi, ki znajo tudi računan-Prosim, da nas ne zmerjate, Oj smo bili delavni; tudi žara mojih predhodnikov!” KAMERA ODKRIVA-glavna in odgovorna ured. Glasila občanov Ivanka na petkovi maratonski sej skega sveta, ki se je za.,e.rehi;o končala blizu polnoči, 1* 0 spoznala, kako naporen je l30 žurnalizem. Viškova je ne“°, v lažje zdržala, ker je sede bližini priprtega okna in J soparen dan oblekla Pn? c:jo. garderobo z zadostno ventil3 (Foto: P. P.) Sevniški SEDEM (PREtDOLGlH^ 11 iti1) “Ki; Ha ič . NUT!? - “Ni res. da Sevnica prej poročal o P°za ro-Taninu 30. marca, kot je bi L;c žen alarm za PGD Bošt33)^ direktor občinske uprave *• Košmerl odgovoril svetniku\. netu Tuhtarju (SDS), ^?s°ie0vot ški svetniki obravnavali ^ašil-Uprave za obrambo Krško, ske zveze Sevnica in svetovalca za zaščito in Jožeta Žvarja, na nika Alojza de prepočasnega Regijskega centra za Krško. Vsi uradniki so ni s svojim opravljenim 0^. # pa tudi vsi svetniki. ^a'a^jlce< traja, da je alarmiranje g3 slabše, odkar je to v Krške • jan Rugelj (SDS) pa mej* f,v 7 minut (v primeru P ^ sevniškem Taninu) ou tr ^ ko so v krškem sprožili po* |jjc do trenutka, ko so pr®J ^jolg sevniški gasilci, nenavadn čas. _ri II* GROZDJE, DTRO^pO-DRUGI NEPRIDIPRAV'i jfaj kojeni diplomirani praVI11 jjjjo dobil izjemno lokacijo za *. » visokopritlične hiše v naC|jujf središču Sevnice in to ute »sajc* z besedami, da “del vrta jaje s 34 komadi vinske trte tega kar človek pnčak11) ' tega pa je grozdje ncprU«- flaj> za”otroke in stalni nadz°jgl»l' nepridiprava.” Nič ne n3p0de^ namerava ograditi hišo z ^ti-žico in jo zavarovati Pr tanjem. „ „ne^ HEROJ - Svetnik tar je na zadnji seji sev občinskega sveta čestita Alojzu Zalaščku za 'rJJvS? dejanje, ko je iz Save pri £eS|ii rešil voznika tovornjaka- ^ kam se je pridružil tu Janc. DOLENJSKI LIST Št. 22 (2597), 3. Junij« ^ Krške novice dom STAREJŠIH - Dom starejših občanov Krško so gradili rekordno dolgo časa. Zanj so porabili rekordno veliko materiala m rekordno veliko denarja. Zamenjali so rekordno veliko podjetij, ki naj bi dokončno zgradila celoten objekt. Med podobnimi ustanovami ima krški dom starih se nekaj neslavnih rekordov. Med temi je tudi ta, da še toliko časa Po otvoritvi objekta gradnjo doma raziskujejo kriminalisti. Da ne bo pomote, tajni policisti ni-rnajo na piki zgledno delavne ekipe domske direktorice Jožice Mikulanc, ampak skušajo izbrskati iz skritih kotičkov še preostale ljudi, ki so se tako ali drugače izdatno mastili v času gradnje na račun gradnje krškega doma starejših. Kako visoko na druž-eno in politično lestvico pri tem sežejo kriminalistična poizvedo-de? k° P°se^ej zanimivo izve- KUHINJSKO - Nekateri občani so prepričani, da gre krški občini slabo^ Drugi te prepričujejo, a gre občini še kar dobro. Občina namreč ni v krizi, menijo opti-nnsti, če misli še naprej plačevati elovanje kuhinje v občinski stav-i- Za denar, ki naj bi šel za ku-■njo, dobiš tri dobre osebne av-omobile, povedano za primerja-, °’za kakšno vsoto gre. Čeprav je uhinja v hiši zelo praktična reč, l-u nekater' iz vrst občinskih uslužbencev navdušujejo za mali-zunaj občinske hiše, da bi lah-0 vsaj za nekaj časa smuknili iz Pisarne “na malico”. DAROVANJE krvi KRŠKO - Območno združenje Rdečega križa Krško bo organizi-krv' prvo redno letno darovanje ■vi, m sicer v torek, 8. junija, v j7 KQvcu v osnovni šoli od 10. do škprn16’ v sredo> 9. junija, v Kr-Rnct* l osnovni šoli dr. Mihajlo f0os °har od 7. do 13., v četrtek, šni. na Senovem v osnovni juniia V013-, in v petek, 11. šoli o Kostanjevici v osnovni ol??8 do 12,ure. Rdeči križ ob dam, ai akciji poudarja, da je Stov ,?nJe Krvi, ki temelji na pro-humnlnost' ‘n anonimnosti, moč skrh r?Stl’ s°čntje, občutljivost in dej P°magati človeku v stiski in sVgt na l)S p ater'm spreminjamo Jjovp v Brežicah nekl^LEE>1 VLEČEJO - Pred ohrl nevt je v bližini Brežic neki je uifU mora' Plačati kazen, ker se so m v radarsko zanko. Policisti desetUkn^ali’ da ie v naselju za bost a trov prekoračil hi- čan dar^ Še danes prepri; bi nrpi, ?.?mocje, na katerem naj ZaL-, zakon> ne vsebuje vseh tiasgr ° d°l°čenih elementov P'ači|a’“lvseeno segel v žep in državi' r8ani" morajo svoje tudj v)anC na nek način vendarle v'dnr>Z^5 s‘ Je mislil, in pre-| daleč ? Pe'jal naprej. Ni prišel 8antn’o b,83 sredi naselia ele‘ 'tostir. s Precej preveliko hi-mu je Prehitel rdeči Saxo, ki se tabia ■na stfehi svetila rumena avtošo, naP>som Avto šola. Tudi VaPt>mfsm8f ai° vozn,ke’JC zno‘ Plin. ■ m se sam pritisnil na nS,af°R ALI GOSTILNI sv*, udn‘so ti brežiški občin-raZDr i,,r Medtem ko na sejah in Qn |laJ?.p tem, kako bi bilo to seniaf ri7^če treba opremiti s jim ne,?1- mirno gledajo, kako di m Sostinec dobesedno sre-niCQ k a Postavi montažno senč-da gfg r v križišču. Ker sumimo, ttierila • r°m Pr'meru za dvojna c'je hiV ?Cl° za Pr'mer korup-Zadev0 Zel° zdravo, ko bi akrenlraziskali in primerno tli. t,sti. ki so za to pristoj-s°dišee °Prede, brežiško okrajno Dt*tilk i, o,rež'c - Laro, Urška : njaTn'i-i80nskega - Hano, s/k z Ornovega - Krist-Btežj abtna Krajnc-Konc iz ?°vičjkndraža, Andrijana i?ič jZ Prežic - Pina, Metka Ptperi ;,£Vn'ce ‘ Nino, Irena 'z Krškega - Žana. Čestitamo! ttt&t I Z M ASIH OBČI M MM Dober dom, ker ima dobre ljudi Otroški prijatelji za vse otroke Prireditev na gradu BRESTANICA - Društvo prijateljev mladine deluje le nekaj časa manj kot Zveza prijateljev mladine Slovenije, ki praznuje letos svojo 45-letnico. V preteklosti je bilo zelo dejavno, svojo žilavost in vpetost v življenje pa je dokazovalo na več načinov. Stalno je pomagalo zagotavljati sredstva za letovanje otrok v Nerezi-nah. “To so zdravstvena letovanja otrok v naselju Zveze prijateljev mladine krško v Nerezinah. Društvo je bilo dejavno sicer tudi v prireditvah ob prihodih dedka Mraza, ko je pripravljalo sejme, organiziralo pa je tudi različna srečanja otrok in mladine,” je povedal Bojan Oizel, predsednik društva. Zadnja tri leta je utrip omenjenega društva spet posebej živahen. Med prireditvami, s katerimi želi razveseliti otroke in mladino, je bil tudi Mavrični živžav v soboto na gradu Raj-henburg v Brestanici. “Z današnjo prireditvijo skušamo poživiti dogajanje za otroke zunaj mestnih središč. Dostopna naj bi bila Bojan Cizel vsem otrokom,” je dejal v soboto predsednik Društva prijateljev mladine Brestanica. Sobotni živžav so skupaj organizirali že omenjeno društvo, Zveza prijateljev mladine Krško, krajevna skupnost Brestanica, Turistično društvo Brestanica, brestaniško gasilsko društvo in društvo vinogradnikov. V sklopu prireditve so si obiskovalci lahko ogledali likovno razstavo in galerije vin v gradu Rajhenburg. L. M. Krški dom starejših v skrbi za stare ljudi - Med cilji: pomoč na domu in varovana stanovanja - Iz ministrstva priporočajo manj smelih načrtov - Prostor za delo z dementnimi bolniki KRŠKO - Dom starejših občanov, v katerem biva 180 stanovalcev, je bil že kmalu po otvoritvi popolnoma zaseden. To nesporno govori o tem, da so ga težko pričakovali vsi v Posavju, ki iz kakršnih koli razlogov sprejemajo na starost dom kot streho nad glavo in zanesljivo oskrbo. Plesalci Lukca so prikazali najboljši step Tri zlate in srebrna KRŠKO - Na plesnem državnem prvenstvu v stepu za člane v Ljubljani minuli konec tedna je formacija PPK Lukec v sestavi Vesna Vu-čajnk, Jerneja Šauta, Mateja Radej in Sebastjan Vodlan prvi dan tekmovanja osvojila 1. mesto. V drugem tekmovainem dnevu so krški plesalci osvojili še dve zlati in eno srebrno medaljo. V kategoriji step solo je bila ponovno nepremagljiva Vesna Vučajnk in je tako že tretjič zapored postala državna prvakinja. Po lanskem nastopu, ko so postale prvič državne prvakinje, sta tudi letos Vesna Vučajnk in Jerneja Šauta ponovili uspeh in tako že drugič po vrsti osvojili naslov državnih prvakinj. Po štirih mesecih trdega delaje tudi Sebastian Vodlan dosegel 2. mesto v kategorji step solo. PPK Lukec je tako ekipni državni prvak v stepu za člane. To je doslej največji uspeh tega kluba, saj je ta od petih možnih zlatih medalj osvojil kar tri in za povrh še eno srebrno. Po eno zlato medaljo sta dosegla Kazina in Blejski plesni studio. Mladi plesalci PPK Lukec Krško so si s tokratnim uspehom zagotovili nastop na svetovnem prvenstvu decembra v Berlinu. D. V. RAZSTAVA VZGOJNIH SREDSTEV BREŽICE - Jutri ob 18.30 bodo v vrtcu Mavrica v Brežicah odprli razstavo vzgojnih sredstev. Predstavili se bodo vrtec pri OŠ Artiče, vrtec Mavrica Brežice, vrtec Otona Župančiča Črnomelj, otroški vrtec Metlika, VVO Novo mesto, VVE pri OŠ belokranjskega odreda Semič, VVE pri OŠ Frana Metelka Škocjan, vrtec pri OŠ Vavta vas in VVE Ciciban pri OŠ Vinica. Kot je ob otvoritvi konec leta 1997 povedala direktorica Doma starejših občanov Krško Jožica Mikulanc, želi dom starejših postati osrednja ustanova v krški občini, ki bo lahko nudila tudi pomoč na domu ljudem, starejšim od 65 let. “Naš namen bo dosežen, ko bomo dokazali, da tukaj ni konec, ampak začetek novega in dostojnega življenja,” je takrat napovedala direktorica. Osebje doma, skupno je v domu zaposlenih 75 delavcev, se trudi uresničiti kar najbolj tedanjo napoved in pri tem mu uspe narediti marsikaj za dobro počutje stanovalcev. Za dobro delo izrekajo domu pohvale tudi iz ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki je poslalo v krški dom svojo predstavnico na petkovo otvoritev prostora za delo z dementnimi bolniki. K omenjenemu dostojnemu življenju sodijo stiki s svojci stanovalcev. Take vezi dom tke med drugim s srečanji s svojci, kakršno OD SETVE DO KRUHA KRŠKO - Društvo kmetic Krško in Kmetijsko svetovalna služba Krško pripravljata razstavo Od setve do kruha, katere otvoritev bo v ponedeljek, 7. junija, ob 17. uri v Kulturnem domu Krško. Razstava bo odprta v torek od 9. do 20. in sredo od 8. do 10. ure. Ob otvoritvi razstave bo govoril krški župan Franci Bogovič, pripravili bodo tudi kulturni program. BIG BAND FEST BRESTANICA - Na gradu Rajhenburg se bo v soboto, 5. junija, ob petih popoldne začel Big Band Fest, na katerem bodo nastopili Big Band Krško, celjski plesni orkester Žabe in Big Band Zmaji iz Ljubljane. MA VRIČNIŽIVŽA V - Mavrični živžav na brestaniškem gradu v soboto je razveselil in razživel svoje največje junake otroke in tudi njihove spremljevalce. Na živžavu je bilo kar nekaj zabavnih tekmovanj, žive glasbe in še marsičesa. (Foto: L. M.) KRŠKI KONJENIKI BODO SLAVILI KRŠKO - Konjeniški klub Krško, ki letos slavi 75. obletnico ustanovitve, bo jubilej proslavil 19. junija, ko bo na hipodromu na Bregah pripravil veliko kasaško tekmovanje, na katerem bo poleg najbolj zvenečih imen slovenskega kasaškega športa nastopilo tudi osem domačih konj in voznikov. Obenem v klubu razmišljajo tudi o takšni ureditvi svojega stadiona, da bi v prihodnjem tisočletju omogočal tudi galopske dirke, tekmovanja v preskakovanju ovir ter dresurno jahanje. Do denaija le z dobrimi programi V vodstvu Občinske turistične zveze Brežice Vladislava Deržiča zamenjal Tone Jesenko - Nezadovoljni s krčenjem proračunskega denarja - Pohvala dr. Marjana Rožiča ČATEŽ OB SAVI - Minuli petek je v prostorih čateškega motela zasedala skupščina Občinske turistične zveze Brežice, na kateri so predstavniki posameznih krajevnih turističnih društev za dobo enega leta na predsedniškem mestu ustoličili Toneta Jesenka, saj se je dosedanji prvi mož občinskega turizma Vladislav Deržič tej funkciji odpovedal v prid kakovostnejšega županovanja. Poleg upravičenih očitkov, da občina nima izdelane strategije razvoja turizma ter da še ni povsem pripravljena na nove oblike organiziranosti, ki jih nalaga zakon o turizmu, je bilo slišati tudi precej pripomb na račun krepko zmanjšanih proračunskih sredstev, namenjenih delovanju OTZ. Skupščine se je udeležil tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, ki je po- hvalil dejstvo, da ima v občini prav vsaka krajevna skupnost (z izjemo Skopic) svoje turistično društvo. Hkrati je opozoril, da občinskih dotacij, kakršna so bila v pretek- V bo tudi letos. Če je to pozornost starim ljudem pod domsko streho, pa ima vodstvo doma vse bolj v mislih tudi tiste stare ljudi, ki iz različnih razlogov ne pridejo živet v dom. Po besedah direktorice Mikulančeve so vizije doma smele. “Radi bi pričeli s pomočjo in nego na domu,” napoveduje di- VNOVEM PROSTORU - Prostor za delo z dementnimi bolniki, ki so ga v krškem domu starejših odprli v petek, kot enega prvih v Sloveniji so pridobili s preureditvijo balkona. V njem najdejo stanovalci koristno zaposlitev. (Foto: L. M.) rektorica. “Organizirati nameravamo tudi dnevno in občasno varstvo za starejše, npr za čas, ko so njihovi svojci odsotni. Pridobiti želimo tudi varovana stanovanja v bližini našega doma. Bivanje v njih bi organizirali tako, da bi njihovi stanovalci 24 ur dnevno imeli na voljo domsko pomoč.” Varovana stanovanja želi dom urediti s pomočjo krške občine. Takega občinskega sodelovanja pri naložbi ne zavrača župan Franci Bogovič, ki je mnenja, da imajo v Krškem dober dom, in sicer “ne zato, ker ima lepe stene, ampak zato, ker ima dober kolektiv”. Z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pa svarijo direktorico Mikulančevo, naj toliko ne hiti s širitvijo dejavnosti in preurejanjem domske notranjosti za nove dejavnosti. Namesto da bi iz Ropovih pisarn poslali Krško čestitke za omenjeno zagnanost. Dom starejših občanov Krško se vključuje v civilno služenje vojske. Nekaj mladih, ki so si izbrali tak način vojaške službe, je v domu tudi zdaj, sicer jih je tu odslužilo vojaščino skupno 13. L. M. v Živahen praznični utrip Pester splet prireditev ob prazniku občine Krško KRŠKO - Danes ob 18. uri bo na gradu Rajhenburg v Brestanici slavnostna seja krškega občinskega sveta in otvoritev državne fotografske razstave Moč Save. Dogodka sodita med prireditve v počastitev letošnjega praznika občine Krško. Potem ko so v minulih dneh že pripravili nekaj prireditev, bo jutri ob 20. uri v Kulturnem domu Krško zaključni koncert ob 50-letnici Glasbene šole Krško. Sobotni krški praznični urnik napoveduje 4. mednarodno prvenstvo v podvodnem ribolovu v Nerezinah na Hrvaškem, kjer ima Krško veliko počitniško naselje. V Krškem bo ob 14. uri cestna kolesarka krožna dirka Kriterij mesta Krško, ob 15. uri bo turistična kmetija Vertovšek v Koprivnici pripravila citraški piknik, za 17. uro napovedujejo Big band fest na brestaniškem gradu, ob 19. uri bo na stadionu Matije Gubca v Krškem dirka v peedwayu Zlati znak občine Krško. V nedeljo, 6. junija, ob 8. uri bo na strelišču v Leskovcu 30. pokal občine Krško v streljanju z zračno puško. Uro pozneje se bodo v krškem gostišču Apolon pomerili šahisti na hitropoteznem turnirju, v Kostanjevici na Krki se bo na tekmovalni trasi Jerovce se bo pričelo tekmovanje v lovu rib s plovcem, v losti, ni več in da bodo posamezna društva odslej lahko prišla do denarja le na osnovi ustrezno ovrednotenih in oblikovanih programov. L. M. KAR VROČE - Delovnemu predsedstvu skupščine brežiške občinske turistične zveze, ki so ga sestavljali Viljem Pavlič, Franc Vranetič, Cvetka Kožar in Ivan Tomše (od leve), je bilo ob volitvah novega predsednika kar vroče. (Foto: T. L.) Pester konec tedna v Dobovi Ob krajevnem prazniku DOBOVA - Turistično društvo Dobova organizira 5. junija ob 17. uri ob dobovskem krajevnem prazniku tradicionalne Vaške igre Dobova ’99. Na prireditvi bodo sodelovali glasbeniki godbe na pihala Loče in v povorki konjeniki. Ekipe vseh dobovskih vasi se bodo pomerile v igrah, ki vključujejo značilnosti do-bovskega območja, tako poplave, dobovsko svatbo, tihotapstvo, peko hlebčka. Organizator napoveduje tudi igro presenečenja. Za zabavo bo poskrbela skupina Malibu, na začetku prireditve pa bo nastopila padalska skupina Paranoia. V sklopu praznika bo ob koncu tedna v dobovskem prosvetnem domu na ogled lovska razstava, razstava cvetja, likovna razstava, razstava o izgnancih in razstava na temo Moj kraj. Ker organizatorji pričakujejo nekaj tisoč obiskovalcev, bo središče Dobove v soboto zaprto, za parkiranje bodo pripravili dovolj prostora zunaj kraja. starem Krškem bo cestna kolesarska dirka Velika nagrada Savapro-jekta. Ob 13.30 uri bo v Gorici pri Velikem Podlogu turnir trojk v odbojki na mivki. V torek, 8. junija, ob 20. uri bo v parku pred Valvasorjevo knjižnico srečanje s Tonetom in Sašo Pavček, naslednji dan se bo ob 17. uri v Kulturnem domu Krško začela občinska revija otroških pevskih zborov, v četrtek ob 17. uri bo v krškem kulturnem domu kulturni večer društva za cerebralno paralizo Sonček Posavje “Hočem, da sem”. V petek, 11. junija, ob 15. uri bo na igrišču OŠ Leskovec turnir v hokeju na kotalkah, ob 19. uri bo v parku pri krškem stadionu rockovski koncert Krška noč. Za soboto, 12. junija, ob 8. uri napovedujejo spet hokej na kotalkah pri OS Leskovec, ob 18. uri na dvorišču Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki pa revijo pihalnih orkestrov Posavja. Praznično nedeljo, 13. junija, bodo popestrili: s pohodom, ki se bo ob 9. uri začel ha parkirišču pred OŠ Jožeta Gorjupa v Kostanjevici na Krki; z Vido-vanjem v Kostanjku s pričetkom ob 14. uri; z otvoritvijo razstave belgijskih lutk v večnamenskem prostoru pri trgu v Podbočju ob 14. uri; • s kasaškimi dirkami na hipodromu Brege ob 15. uri in z orgelskim koncertom Natalije Mustar in Lucijana Cetina ter učencev Glasbene šole Krško ob 18. uri v cerkvi sv. Jakoba v Kostanjevici na Krki. V soboto, 19. junija, bo na modelarskem letališču v Žadovinku srečanje modelarjev Slovenije. L. M. SMETI JIM GREDO DOBESEDNO V NOS - Na ponedeljkovi seji brežiškega občinskega sveta je več svetnikov opozorilo na nesnago, ki ostaja okoli mestne tržnice, ko jo v soboto popoldne zapustita še zadnji kupec in branjevka. Mimoidoči, med katerimi je tudi dosti turistov, so tako vse do ponedeljkovega jutra prisiljeni gledati grmade prazne embalaže, vohati neprijetne vonjave, ki se širijo iz prepolnih zabojnikov, in si pri tem misliti svoje o ljudeh, ki naj bi skrbeli za čistočo tega sicer prijetnega mesta. Iz svetniških ust je bilo zato slišati, da bi bilo bolje, ko bi namesto spečega Kopa smeti iz mesta odvažal kdo drug, s katerim bi sklenili koncesijsko pogodbo. (Foto: L. M.) oa za letos še ni vse. Še pred novim el letom bodo začeli z obnovo hotela, depandanse in vil v Žusterni, obnovo in izgradnjo pokritih bazenov z vodnimi programi, gradnjo dvoetažne garaže ter zunanjega bazena z valovi in slapovi na njeni terasi. Ker je družba le malo zadolžena in večinoma vlaga iz lastnih sredstev, ima odprte možnosti za nadaljnja vlaganja. V zadnjem desetletju je pridobila številne kadre in mnogo znanja s področja poslovanja in naložb, zato želi prodajati svoj know-how. V Termah pravijo, da so se jim dosedanje naložbe vse po vrsti hitro povrnile, kar je dokaz, da znajo poceni graditi in oblikovati produkte, ki so gostom všeč. B. D. G. KATERI PODJETNIKI ZA ZDRUŽENJE? KRŠKO - Jutri se bo prvič sestal novi upravni odbor Združenja podjetnikov Posavja. Njegovi člani bodo po novem: Aleksander Polovič (AFP Dobova), Stane Černelič (Al-dos Brežice), Stanko Šinko (Form tehnik Slovenska vas), Zlatka Kolman (Denis Brežice), Miran Stanko (Hermes Krško), Milan Cizi (Euro-syle Brestanica), Tine Žener (T&T servis Krško), Andreja Ogorevc (Finra Sevnica) in Kamil Krošelj (KIN Sevnica). ČATEŽ OB SAVI - Terme Čatež želijo svoje zmogljivosti še v letošnjem letu povečati dva- do trikrat. Velikih naložb se bodo v bodoče lotili z večjim deležem zadolževanja. Kot so povedali, se je vložek v Hotele Koper izplačal, saj se je tam zasedenost že povečala za desetino. Kako bo z novo naložbo, načrtovanim združevanjem s Hoteli Morje, naj bi se pokazalo že v naslednjem mesecu ali dveh. Kot je povedal generalni direktor Term Čatež Borut Mokrovič, so Terme svojo ponudbo dale, zdaj pa je odvisno od lastnikov. “Če bi bili res pravi lastniki, bi takoj podpisali pogodbo z nami,” je dejal. V Termah so ocenili, koliko je premoženje vredno na trgu in ne priznavajo knjigovodske vrednosti. Zaradi morebitnega združevanja so se sestali tudi s podpredsednikom vlade Marjanom Podobnikom in direktorjem Slovenske razvojne družbe dr. Topičem, kjer so sogovornikom nakazali, da imajo Terme že izkušnje v reševanju “problemov” v turizmu, kakršne so bile tudi.Mokrice in Žusterna. “Kar jaz pomnim, je portoroška plaža vedno ista. Menim, da bi Portorož lahko postal drugi Monte Carlo, a treba je ponuditi produkte, ki se prodajajo. S takimi smo zgradili Čatež, in ne z restavracijami in hotelskimi sobami,” je poudaril. Napovedal je še, da naj bi združeno podjetje imelo 2 do 3 milijarde tolarjev letno izpitna, in če k temu doda še enkra toliko posojil, bi letno razpolag3' lo s 50 milijoni mark naložbenega denarja. “Možnosti za obnovo torej imamo, tudi za hotel Pal3' ce,” je še dodal. ,. V Termah se zelo zanimajo tud za blejske hotele, zato so ze c dali ponudbo, koliko so pripravljen1 takoj plačati za čisti nakup in k° liko vložiti še pozneje. Pospešen pripravljajo tudi projekte za via ganja in prevzemanje drugih p° jetij doma in v tujini, predvsem n Hrvaškem in Madžarskem, seveda s ciljem povečevati druz in sočasno tudi dobiček na dem B. D.G- Borut Mokrovič Pravilnik spreminjajo zadnji hip O tem, kako so na uvedbo DDV v Sloveniji pripravljeni davčni zavezanci, davkarija n* kako država, so govorili na okrogli mizi v okviru dnevov davčnih svetovalcev na Cate ^ ČATEŽ OB SAVI - Boštjan Petauer iz Društva davčnih svetovalcev, ki je pogovor vodil, je opozorili na 4 sklope odprtih vprašaig. Kot je dejal, je še vrsta pomanjkljivosti v iskanju zakonodajnih rešitev, v pripravah davčne uprave, davčnih zavezancev in ne nazadnje v pripravi države na nov sistem obdavčevanja. Svetovalcem in gospodarstvu se jeta Štemberger iz Dursa je pove- jih je posredovala GZS. veliko predvsem v gradben' VVUKU p 1 V. U V 111 v o na področju finančnih štor' nepremičnin. Prisotni so p° v. jali, da se še ne ve, kako b°s pav' jan, ua av av uw .--na11 šalisti, kaj je v gostinstvu m______ zdi zelo problematično, da še vedno ni dopolnjenega pravilnika o DDV. Predstavniki Dursa so zagotovili, da bodo spremembe objavljene junija in v posebni brošuri dosegljive vsem zavezancem. Ivan Simič, predsednik Društva davčnih svetovalcev, pa je ob tem dejal, da bi morale biti spremembe pravilnika znane prej, da bi imeli vsaj mesec dni časa za test računalniških aplikacij. Z njim so se strinjali mnogi udeleženci, zato so pozvali državo, naj pohiti. Davčni zavezanci in svetovalci se tudi vprašujejo, kako je na uvedbo davka pripravljena davčna uprava. Zanimajo jih področja, ki zadevajo zavezance, računalniška obdelava podatkov, inšpektorji in register davčnih zavezancev. Mar- Boštjan Petauer dala, da se uprava pripravlja predvsem za učinkovit nadzor davka na dodano vrednost in na pravočasno odkrivanje davčnih utaj. Kot govorijo izkušnje iz tujine, je treba utaje odkriti v treh mesecih, sicer jih zavezanci prikrijejo. Udeleženci okrogle mize so govorili tudi b tem, kako davčni zavezanci poznajo delovanje sistema DDV in ali vedo, kako bo sistem vplival na prodajo, cene, naložbe, odločanje v podjetju. Kot je dejal Boštjan Petauer, so veliki sistemi kar dobro pripravljeni, srednji različno, mali pa zelo slabo, saj predvsem nimajo računalniške podpore. Tudi generalna sekretarka GZS Francka Gabron je opozorila, da v malih podjetjih pričakujejo, da jim bodo vse opravili kar računovodski servisi. In kako se država pripravlja na DDV? V Društvu davčnih svetovalcev ocenjujejo, da bo šolstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo in druge podobne dejavnosti imele za 8 do 12 odst. večje stroške. Razpolagale bodo z enakimi sredstvi, vstopnega davka pa si ne bodo mogle obračunati. Podobno bo tudi v izgradnji cest. “Na vsak način je treba z državo doseči dogovor, da te dejavnosti izgubljenih sredstev ne bodo iskale v dodatnih obremenitvah gospodarstva, temveč jih bodo dobile iz proračuna, ki se bo z DDV dodatno napolnil,” je poudarila Gabro-nova. Dodala je še, da ministrstvo za finance še ni odgovorilo na odprta vprašanja v zvezi z DDV, ki -----------------------x n skrh1’ • Zavezance zdaj močno , kako bodo vedeli, kateri .^jea)g partner oz. stranka je v si 0 DDV in kdo ni, saj se rep ysC tem lahko hitro spremi®! j pj|i glasnejše so zahteve, da ažurirani podatki o *en\aVčiK dostopni na internetu. D . „ho uprave so odgovarjali, dojeli konec maja vsi zavezanci potrdilo, na internetu P® pUllUIIU) lica - •tir p objavljene davčne števil Vs,e. datek, ali je kdo v davčne*' ■ mu in od kdaj. Žal pa še n' . kako zanesljivi in ažurira_ (|J()i kako zanesljivi in a/u' (go podatki. Objavljene bo davčne številke za vsa 'jgrS0 osebo, ki bo zavezanka, ^ploh tem možni spori zaraO.^jb va osebnih podatkov. ' ^(petj! se bojijo, da jim bodo P ?argd| dali napačne podatka .^jjgti česar ne bodo mogli |Cdic* vclnnnpoti rltivloi. To P • vstopnega davka. To je P . se' nereda na tem področjO. 0$j-obvestilih, ki sijih P°dJe Ujejo* Ijajo zaradi DDV, ne izkj^ ^ izka*1 vsemi podatki, ki s° predpisani. kaj prenočitev, kaj je sta ia vrij1* objekt. Odprta ostaja c vprašanj na različlnih p0” spfr Na nekatera bo odgov0 . aj p" menjen pravilnik, ^ tudi potem ne bo rešen1*' ^ ptc prišlo še kako prav, če 1 ,ayči>c hodnem obdobju vl°8a. c\)ie' uprave res svetovalna, k« ^ei zelie P° 18°’ mmzemno kolerabico po 200, 1 inn i nik P° 360, jurčke po finn £ zarcc gozdnih jagod po do im°v8r.am vrtnih ia8od P° 300 gr, cesnje po 600, jabolka po 2no zav>tek sadik zelja po k ■’ s°Pe.k arnike po 300, voden- 1 siv šljinke po 100, verbene po u ln surfinije po 100. sejmišča mi JEŽICE - Na sobotnem sej-u so imeli naprodaj 78 do 3 3 jSeee starih prašičev, 21, starih p ? ^ mesecev, in 17 starejših, /vih so prodali 37 po 270 do 300, 7nn i ^ P° 330, tretjih pa _ ^ 200 tolarjev kilogram. km^enis^e Prožnosti so več rendoff°*n‘^c mo^nosl‘- (Dah- Erika Orešek Tone Koršič ladi na štirih lokacijah, na okrog 10 ha. Sadjarja Vili Pavlič iz okolice Brežic in Jože Repovž iz Šentjanža kot edina Posavca sodelujeta pri tem. Trženje bio sadja je urejeno z dolgoročno pogodbo s tujim partnerjem in je zagotovljen izvoz na • “Sorta topaz je križanec rubina in vande 1984 (Češka), rastje srednje močna, odporna je proti škrlupu, malo občutljiva za pepelovko, srednje do močno občutljiva za mokasto jablanovo uš; infekcija z ognjevko je mogoča le v cvet. Cveti srednje do srednje pozno. Plod je srednje velik. Meso je rumeno, čvrsto, grobo zrnato, zelo sočno, plemenito kiselkasto, zelo dobro, polnega okusa, z veliko arome. Zori konec septembra, teden dni pred zlatim delišesom. V naravnem skladišču zdrži do marca. Zarodi zgodaj, redno rodi, pridelki so srednji do visoki. Sorta bi lahko nadomestila el-star, jonagold in boskop. tržišče EU. “O upravičenosti usmeritve smo prepričani, ker smo veliko takih kmetij videli ob Bodenskem jezeru v Nemčiji. Tam so s to sorto in s tem načinom pridelave najdlje. Pravijo pa, da česar se lotijo Nemci, je prav gotovo kmetijski ^trupitev s škropivi Skozi kožo, usta in dihala K Zat K^a Prot' rast'inskiin boleznim in škodljivcem ter plevelom fitof- na mestu nekaj navodil o varstvu pri delu s škropivi, s čl0a,rinacevtskimi pripravki, ki so pogosto strupeni tudi za Ve]ja °r§anizem. Pa četudi niso, je previdnost upravičena, saj bobe nenaP*sano pravilo, da je boljša pretirana preventiva kot Cio • trj na'VC^Cmu organ'zmu nevarna snov lahko prodira v telo na tamj Clne: skozi kožo, usta in dihala. Najpogosteje se človek kon-r°k Nr a’t0 zastruP’’ skozi kožo, in to največkrat skozi kožo no u P?1 mora veljati največja pozornost, pa naj gre za dosled-Phpra >£tevanjc navodil za uporabo posameznega kemičnega prep vka ali za dejansko fizično zaščito (rokavice). Pripravek Prirg ?sto ne sme priti v direkten stik z rokami, to mu preprečijo gUmp rn° z?ščitne rokavice, po možnosti izdelane iz nitrilne Zn0j pP?l'vmila ali neoprema, podložene z bombažem, ki vpija Prjp0 ^ vsaki večji uporabi fitofarmacevtskih pripravkov je Na 7:,,P')trebno biti pri uporabi prašiv in fumigantov, kjer pride prj ,raPdve še mnogo lažje. b$ta j em.s fitofarmacevtskimi pripravki je treba zaščititi tudi ehibaia^ ''tJmsebej še pri pripravljanju škropiva in praznjenju Zgodi h. mvrstnih nesreč je sorazmerno veliko, saj se kaj rado Prav,.L. na primer pri nalivanju škropilne posode pljuskne pri- a primer pri nalivanju škropilne posode pljuskne pri-' a se kemično si ■Jesrcča pač nikoli ne počiva. PtavA . *aDr»?-V °^' a*' Pa se kemično sredstvo, ki je v obliki fine moke, ^v glavo. Nes I " I ' Inž. M. L. dobičkonosno. In v končni fazi je biološka pridelava celo cenejša od klasične,” pravi Koršič. Za sodelovanje z Avstrijci, preko njih pa z nemškimi in madžarskimi partnerji, so se v Sadjarski zadrugi Posavja odločili, ker je preprosto potrebno čimprej pridelati toliko sadja, da se bo lahko pojavilo tudi v velikih trgovskih verigah. Med zaslužnimi za ta projekt je poleg Koršiča potrebno omeniti še tehnologinjo zadruge dipl. inž. Eriko Orešek, zunanjega sodelavca, mag. Alojza Musterja in predsednika zadruge inž. Darka Jelčiča. Prijatelj ima najboljši cviček in dolenjsko belo 132 vzorcev na ocenjevanju vin letnika 1998 DV Šentrupert ŠENTRUPERT - Med 132 vzorci vin letnika 1998, ki sojih prinesli člani Društa vinogradnikov Šentrupert, je 7-članska komisija (vodil jo je inž. Darko Marjetic) najvišje ocene podelila Andreju Prijatelju -16,02 točke (gorica Debenec), Pavlu Jevnikarju - 15,96 (Brezovica), Tonetu Zidarju -15,92 (Brezovica), Jožetu Grmu -15,90 (Hom) in Ivanu Gorencu -15,82 (Hrastno). Za modro frankinjo je Ivan Gorenc (Hrastno) dobil 16,26 točke, Peter Jaklič (Zadraga) pa 16,02. Predsednik komisije za bela vina je bil dr. Dušen Terčelj. Ocenili so 58 belih, 21 sortnih in 2 predikatni vini. Za dolenjsko belo je dobil Andrej Prijatelj 16,56 točke, Viktor Tratar (Ravne) 16,34, Franc Štangar (Debenec) 16,30, družina Brcar (Hom) 16,22, Tone Lokar (Sela) 16,20 in Jože Brate (Kamenško) 16,14 točke. Laški rizling Ivana Gorenca so ocenili s 16,60 točke, vzorec tega vina Lada Štepca (Praprotnica) pa s 16,24 točke. Za kemer je dobil Franc Štangar 16,56 točke, za beli pinot Pavel Jevni-kar 15,80, za šardone Franc Lokar (Debenec) 16,44, za zeleni silvanec Peter Frelih (Zadraga) 16,84, za polsuhi laški rizling družina Brcar 17,16, za polsuhi kemer Ivan Vovk (Mal-kovec) 16,64, družina Brcar pa 16,42, absolutno najvišjo ocenjevanju vin - 18,41 pa je prejel kemer - izbor 97 družine Brcar. P. P. Kontrolo tehnologije in izdajo ustreznega certifikata zdaj zagotavlja tuja kontrolna služba, ker domače še ni. V tej pridelavi je prepovedana uporaba kakršnihkoli sintetičnih pesticidov, še posebej pa herbicidov, prepovedana je tudi uporaba sintetičnih mineralnih gnojil. Nasadi morajo biti ločeni. P. PERC CATESKA CVIČKARLJA ČATEŽ - Vinogradniško-turistično društvo Čatež pod Zaplazom priredi v soboto, 5. junija, tradicionalno prireditev “Čateška cvičkarija” s podelitvijo priznanj in medalj vinogradnikom za najboljše ocenjena vina, ki jih bo moč tudi pokušati. Pričetek prireditve bo ob 19. uri na vaškem trgu na Čatežu. Za dobro razpoloženje bo skrbel ansambel Akord. HOČEVARJEV ZGODNJI KROMPIR - Pri Ivanu Hočevarju iz Dolenje stare vasi pri Škocjanu (na fotografiji s svojim zgodnjim pridelkom) imajo poleg zgodnje sorte adora posajen tudi krompir sorte aminca, ki ga bodo izkopali konec junija, in agrio, ki jo bodo izkopali avgusta. Obe sorti pa bo odkupila Kolinska z Mirne za čips. N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Bodimo dovolj preudarni in ne le zaskrbljeni Ob lepem vremenu bo žlahtna vinska trta kmalu cvetela. Dosedanji razvoj je potekal večinoma zadovoljivo. Pogosti dež je spodbujal razvoj črne pegavosti, pred katero bo sedaj trta zavarovana hkrati s škropljenjem proti peronospori. Črna pegavost se bolj razvija na trsih, ki so izčrpani in pregnojeni z dušičnimi gnojili. Tudi tistim, ki so letos imeli težave s pršico (kodravostjo), svetujem, da proti njej, če se bo preveč razmnožila, ukrepajo do konca julija. Spomladi je celo škodljivo dvakratno škropljenje v presledku, krajšem ko 14 dni. Učinek škropljenja je viden v prirastu mladic, odvisno od temperature zraka. Do sedaj so bili izpolnjeni vremenski pogoji za razvoj peronospore in se je ponekod že pojavila. Ker pa trenutno toplo vreme in malo rose zjutraj ni naklonjeno naglemu širjenju, je potrebno upoštevati krajevne razmere pri izbiri pripravka. Na nizkih in še zlasti zahodnih legah, če do sedaj še ni škropljeno je potrebno uporabiti antrakol kombi. Opozarjam, da se kljub uporabi mikala lahko pojavijo znaki bolezni, če je škropljenje prepozno opravljeno, zato sedaj za prvo škropljenje z mikalom moramo uporabiti vsaj 60 dag/1001 vode, da bi prej deloval. Od škropljenja do pridobitve neobčutljivosti trte poteče okoli 14 dni in v tem času je trta zavaronana le s fol-petom, ki je v mikalu poleg sistemika. Zaradi naglega po- rasta mladic morajo presledki biti krajši. Vsem, ki imajo vinograd na dobri legi in so pripravljeni spremljati pojav bolezni, svetujem, naj škropijo z do-tikalnimi pripravki, in to šele tedaj, ko opazijo prvi oljni madež. V sedanjem obdobju še težko opazimo prisotnost oidija (plesni). Pozorni bodite na svetlo zelene pege na listih (ki ne rjavijo), ker to so začetki naglega razvoja te bolezni. Prej, ko nastopi sopara, mora biti uporabljeno žveplo v prahu ali karatan, izjemno tudi sistemik, da preprečimo razmnožitev bolezni, ki jo kasneje nikakor ne moremo dovolj omejiti. < Sonce najbolje učinkuje proti botritisu, zato njegovo zatiranje zlasti v sedanjem obdobju le poveča možnost širjenja drugih bolezni namesto uničenega bo-tritisa. Zadnja leta je zaradi tega večji pojav kisle gnilobe grozdja in ciknjenosti mošta že na trsu. Ponavljam, da je razlog za občutljivost trte na bolezni v njihovi izčrpanosti in enostranskem gnojenju pridelka. Vsako pretiravanje ali zanemarjenje ima vsaj dolgoročne posledice. Zato do cvetenja dokončajte odstranjevanje odvečnih poganjkov. Število poganjkov naj bo odvisno od moči trsa. Prevelika zelena masa povzroči bistveno večjo škodo v primeru suše. Če je odgnalo premajhno število poganjkov, lahko ustrezne močne poganjke vršičkamo nad grozdom, da se čimprej razvijejo uporabni zalistni-ki. Pri letos posajenih cepljenkah skrbite za čim večjo listno površino. Po potrebi poslušajte telefonski odzivnik št 98-23. Inž. JOŽE MAUEVIČ Dolenjski krompir pred primorskim Ivan Hočevar iz Dolenje Stare vasi pri Škocjanu je po 20. maju začel kopati prvi letošnji krompir - Krompir operejo, posušijo in spakirajo - Vrtnine alternativa živinoreji ŠKOCJAN - Na Dolenjskem že nekaj let iščejo alternativo govedoreji, ki je v težavah. Nekateri kmetje so to panogo že dopolnili ali celo zamenjali s pridelavo vrtnin, ki na dolenjskih tleh zelo dobro uspevajo in časovno celo prehitevajo primorske pridelke. Tako je prejšnji teden prišel na trg pred primorskim prvi dolenjski zgodnji krompir, ki gaje pridelal Ivan Hočevar iz Dolenje Stare vasi pri Škocjanu. NAPRAVA ZA RIBOGOJNICE -V vročih dneh, ko se voda segreje, in ob malih pretokih je potrebno v ribogojnih bazenih ribam dodajati kisik. Drago Drobež, ki ima ribogojnico ob čadraškem potoku na Gorenji Gomili, je po lastni zamisli dal izdelati pretočne komore, s katerimi sedaj gospodarneje in učinkoviteje dodaja v vodo kisik. Napravo je imenoval oxyboom, z novim načinom dodajanja kisika pa bo povečal zmogljivost ribogojnice za 50 do 100 odstotkov. Drobež bo svojo iznajdbo ponudil tudi drugim ribogojcem. (Foto: M. Vesel) Izkazalo se je, da je dolenjska zemlja zelo primerna za pridelavo krompirja, ki ob primerni tehnologiji pridelave lahko da velik pridelek. Ivan Hočevarje letošnjo sorto zgodnjega kropirja adoro sadil 14. marca in ga pokril s pokrivko. Krompir so začeli kopati po 20. maju, prejšnji teden pa so ga izkopali 1.000 do 2.000 kilogramov na dan. Vodja škocjanske zadružne enote Agrooskrba, ki sodi v novomeško Kmetijsko zadrugo Krka, Franci Smrekarje povedal, da je Ivan Hočevar njihov navečji pridelovalec krompirja in prvi, ki je pridelal tako zgoden krompir. “Zgodnji krompir, ki ga sedaj pri Hočevarjevih kopljejo vsak dan, je bio pridelek, ki je zrastel brez pesticidov, saj je s hitro rastjo prehitel tako plevel kot bolezni, ki se začnejo pojavljati sedaj,” je razložil Smrekar. Hočevaijevi krompir operejo in posušijo ter spakirajo v 10-kilo-gramsko embalažo. Preko KZ Krka je naprodaj pod blagovno znamko Darovi dolenjske narave. “Pridelava vrtnin je delavno in tehnološko zahtevna, vendar daje dober zaslužek in je primerna alternativa živinoreji, ki je v težavah,” je prepričan Smrekar. V škocjanski zadružni enoti imajo tudi nekaj pridelovalcev čebule, letos naj bi je pridelali 120 ton, zelja in rdeče pese, čeprav bi radi pridelavo vrtnin še razširili. • Finančni nedisciplini končno zvoni navček. (Gaspari) Še vedno pa se v škocjanski zadružni enoti največ kmetov ukvarja z živinorejo; s pridelavo mle- ka in mesa. V živinoreji je trenutno največji problem pomanjkanje telet, tako da so samo v tej zadružni enoti letos morali uvoziti že 350 telet iz Poljske. V zadrugi si prizadevajo, da bi se kmetje odločili za prirejo telet, kajti uvožena teleta so zaradi strogih veterinarskih predpisov dražja, j DORNIŽ helena mrzli kar gospodinjski kotiček Uporaba aromatičnih zelišč Aromo popestrimo jedem s pravilno izbranimi zelišči. Ker vsebujejo hlapljiva olja in nekatera tudi mehke liste, kot so bazilika, koriander in krebuljica, jih moramo še posebno previdno pripravljati. Najbolje je, da jih dodajamo jedem ob koncu kuhanja. Da ohranijo svoj okus in barvo, jih na hitro operemo pod tekočo hladno vodo in posušimo na papirnati brisači. Poleg svežih listov peteršilja in kopra uporabimo tudi drobno sesekljana stebla za jušne koncentrate, obare in omake. Cele žajbljeve liste uporabimo pri peki piščanca in svinjske pečenke. Položimo jih pod kožo ali drobne reže, ki jih zarežemo v podkožno maščobo. Za krompirjeve in mesne jedi uporabljamo sesekljan drobnjak, in če tega nimamo, sesekljamo zelene dele mlade čebule, ki imajo podoben okus. Liste sveže poprove mete z močno aromo najprej po-taremo, da se sprostijo hlapljiva olja, in takoj uporabimo. Liste nežne bazilike trgamo s prsti, sicer pobledijo in izgubijo aromo. Dodajamo jih slanim jedem tik pred koncem kuhanja. Za pripravo okusnih juh, obar in omak uporabimo zeliščne šopke. Vejicam rožmarina, peteršilja in timijana dodamo lovorov list in steblo zelene. Mešanica je primerna predvsem za začinjanje jedi iz rdečega mesa in krepkejših jedi iz fižola. Jedi iz bele ribe začinimo s šopkom zelišč posebnega okusa, kot so krebuljica, koper in peteršilj. Piščančje in svinjske jedi v smetanovi ali vinski omaki bodo okusnejše z dodatkom vejice pehtrana. Šopku zelišč za jušne koncentrate ali omake iz govedine pa dodamo strto hrenovo korenino. Vkuhanemu sadju in vročim napitkom dodamo košček sveže ingverjeve korenine, ki jo predhodno zmehčamo s tolčenjem. Če nam sveža zelišča niso dosegljiva, uporabimo posušena. Ker imajo močnejšo aromo od svežih, moramo zmanjšati njihovo količino na polovico. Brez težav odstranimo liste rožmarina, pehtrana in timijana z olesenelega stebla, če držimo vršiček vsake vejice z eno roko, s palcem in kazalcem druge roke pa lističe obiramo, tako da jih potiskamo v nasprotni smeri njihove rasti. Če želimo jed odišaviti, ne da bi v njej pustili ostanke zelišč, si pomagamo s čajnim odcejalnikom. Napolnimo ga z zelišči in ga za nekaj minut pred koncem kuhanja potopimo v jed. i, . ■ ............... Veno Dolenc ob barvni sliki Equus na razstavi v galeriji Krško. Dolenčev Spleen Razstava likovnih del Vena Dolenca KRŠKO - Veno Dolenc, slikar in grafik iz Celja, ki se kot samostojni kulturni delavec ukvarja tudi z oblikovanjem, poezijo in glasbo, je za Galerijo Krško pripravil razstavo svojih izbranih del pod skupnim naslovom Spleen. Za krško razstavo je izbral 6 pero-risb iz starejšega cikla Strasti in odpuščanja ter 13 perorisb iz novejšega cikla Spleen, obema cikloma pa je dodal še novejšo sliko v olju Equus, ki jo je postavil na središčno mesto galerijskega prostora v prezbiterij kot nekakšno oltarno sliko (Galerija Krško namreč domuje v baročni cerkvici sv. Duha). Ljubiteljem likovne umetnosti v Krškem se tako Dolenc predstavlja z vsemi svojimi najznačilnejšimi ustvarjalnimi obdobji, ki jih opredeljuje predvsem nadrealistična usmerjenost. Z natančno risbo, ki jo mojstrsko obvlada in v zadnjem času nadgrajuje tudi v barvi, umetnik ustvarja fantazijske like, izhajajoče iz človeške figure in prepletajoče se z živalskimi, nenavadna človeško-živalsko-fantazijska bitja pa postavlja v urbane ali tudi povsem fantazijske prostore. Gledalec je tako soočen z močnim, vzdušje ustvarjajočim spajanjem realističnega in imaginarnega. Kot pravi avtor sam, pa je doživljanje in razumevanje sporočil posameznega njegovega dela prepuščeno vsakemu gledalcu posebej. Na otvoritvi razstave v petek, 28. maja, zvečer se je likovnik predstavil tudi kot pesnik in glasbenik; nastopil je v triu Sedmina, v katerem ob njem delujeta še pevka Klarisa Jovanovič in kitarist Jodl Gazvoda. Nekaj misli o Dolenčevem likovnem ustvarjanju, ki jih je prispeval kustos iz Kranja prof. Janez Šter, je prebrala Tatjana Avsec. Z Dolenčevo razstavo sta krška območna izpostava sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti in zveza kulturnih društev odprli tudi niz prireditev ob prazniku občine Krško. M. MARKELJ ISTO NI ISTO RIBNICA - V galeriji Miklova hiša bodo v petek, 4. junija, ob sedmih zvečer odprli slikarsko razstavo absolventov Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Razstavo z naslovom Isto ni isto bo odprl njen avtor prof. Emerik Bernard. Teden brežiškega kulturnega obilja Prvi Brežiški kulturni dnevi so postregli z zanimivo in pestro ponudbo kulturnih dogajanj - Društvo študentov Brežice uspešno speljalo zahtevni festival BREŽICE - Mesto ob sotočju Krke in Save je minuli teden preplavila kultura, bi lahko dejali ob zaključku prvih Brežiških kulturnih dnevov Kult 99, ki jih je velikopotezno priredilo Društvo študentov Brežice. Od nedelje do nedelje, od 23. do 30 maja, se je na enajstih prizoriščih v Brežicah zvrstilo okrog trideset različnih kulturnih dogodkov, ki so Brežičanom in obiskovalcem od drugod zastonj ponudili pestro pahljačo kulturnih doživetij: likovne in fotografske razstave, gledališke in filmske predstave, literarne večere in glasbene nastope. Doganjanje je potekalo na brežiških ulicah in trgih, na Starem niostu, v mestnem parku, na gimnazijskem vrtu, grajskem dvorišču, otvoritveni koncert pa v elitni Viteški dvorani. Na prireditvah so se predstavili tako kulturni ustvarjalci iz brežiške občine kot ustvarjalci iz drugih slovenskih krajev in iz tujine, med njimi kar nekaj znanih in slavnih imen, kot so, denimo, pevka Josipa Lisac, igralec Zijah Sokolovič z jazz kvartetom Loli-ta, slovenska igralka Saša Pavček in gledališče Ane Monro. V času Kulta 99 je izšla tudi skupna pesniška zbirka dvanajstih posavskih literatov Na poti naprej - otroci sonca, trajno je dogajanje zabeleženo v festivalskem katalogu, ki je tako kot ostalo gradivo, od kartic, programskih lističev, plakatov in celostne podobe lično oblikovano, v pripravi pa je tudi izdaja publikacije Kult 99. Pričakovali bi, da bo za tako zahtevnim projektom stala profesionalna ekipa z veliko denarja, a je vse slonelo na plečih nekaj najbolj zagnanih članov brežiškega študentskega društva, kije iz svoje blagajne in od podpornikov zbr-skalo skupaj potrebnih štiri milijone tolarjev in s temi za tak projekt gotovo pičlimi sredstvi, a z veliko vložene energije in zastonjskega dela kulturne uspešno speljalo do konca. Zamisel o kulturnem festivalu, ki bi presegel obstoječe kulturno dogajanje v Brežicah, zbudil zanimanje za kulturno udejstvovanje in opozoril na ustvarjalne.možnosti, da bi se tako izboljšala kulturna podoba mesta, seje porodila v glavi študenta zgodovine in sociologije Darka Šebreka, ki je znal k projektu pritegniti še druge in potem kot vodja festivala speljati festivalsko ladjo mimo vseh čeri in vrtincev do uspešnega za- KULTOVA GARAČA - Vodja festivala Kult 99 Darko Šebrek in odgovorni za stike z javnostjo Tomaž Zaniuk. * ključka. “Ker smo se na festival začeli pripravljati šele ob koncu letošnjega januarja, smo seveda zamudili vse razpise za kulturne projekte,” pravi Darko Šebrek, “in tako smo bili prisiljeni sami iskati potreben denar pri sponzorjih. Zal moram reči, da ni bilo lahko, pri čemer so nas še posebej razočarale nekateri kulturne ustanove. Niso nas jemali resno in niso verjeli, da bomo projekt uresničili. Po drugi strani pa so nas nekateri podprli in nam stali ob strani. Ob koncu festivala bi se posebej rad zahvalil Mladinskemu centru, Društvu likovnikov Brežice, Likovni družini Dobova, osnovnim šolam, Glasbeni šoli Brežice, Radiu Brežice, Cestnemu podjetju, gostilni Les in pa seveda Posavskemu muzeju in njegovemu direktorju Tomažu Teropšiču.” Tomaž Zaniuk, študent komunikologije in absolvent novinarstva, tudi eden od Kultovih garačev, ob uspešnosti prvih Brežiških kulturnih dnevov, ki so zdaj deležni pohval z vseh strani, opozarja na manj svetlo plat prireditve. “Ne- ŽENSKI PEVSKI ZBOR SVOBODA - Na medobmočno revijo odraslih pevskih zborov je bil letos prvič izbran mimski zbor pod vodstvom Staneta Pečka (na sliki), ter oktet Lipa, moški pevski zbor Vokal in dekliška skupina Lan. (Foto: L. M.) Zapelo osem najboljših Medobmočna revija odraslih pevskih zborov Dolenjske in Bele krajine - Še delo na izobraževanju NOVO MESTO - Pomladnim občinskim in območnim revijam odraslih pevskih zborov je v petek, 28. maja, v Kulturnem centru Janeza Trdine sledila še finalna, medobmočna revija Dolenjske in Bele krajine. Že drugo leto zapored je bil njen gostitelj Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Novo mesto. MAJSKI GLASBENI VEČER - V okviru Šmarjeških glasbenih večerov, ki jih Krka Zdravilišča v Šmarjeških Toplicah pripravlja vsak mesec in tako poskrbi za kulturno doživetje svojih gostov, domačinov in tudi obiskovalcev od drugje, so majski glasbeni večer v sredo, 26. maja, zapolnili glasovi dekliškega pevskega zbora Srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane. Na koncertu v šmarješki župnijski cerkvi je zbor pod vodstvom dirigenta Amroža Čopija v lepi ubranosti glasov odpel zahteven program izvirnih zborovskih skladb in priredb predvsem modernih slovenskih in tujih skladateljev. (Foto: M. Markelj) S po tremi pesmimi seje občinstvu predstavilo osem zborov, ki so bili izbrani na območnim revijah v Ivančni Gorici, Črnomlju, Trebnjem in Novem mestu. Zapeli so: moški pevski zbor Rafko Fabiani iz Dobrepolja (zborovodja Tone Šinkovec), ženski pevski zbor Svoboda z Mirne (Stane Peček), oktet Lipa iz Trebnjega (Tone Strmole), vokalna skupina Lan iz Metlike (Mateja Jakša-Jur-kovič), moški pevski zbor KD Vokal iz Grosuplja (Primož Cedilnik) ter iz Novega mesta mešani pevski zbor Revoz (Cvetka Hribar), mešani pevski zbor Pomlad (Jožica Prus) in mešani pevski zbor Krka (Igor Teršar). Revijo je strokovno spremljal prof. Igor Švara, ki jo je ob koncu označil za solidno, poudaril pa je, da pevce čaka še veliko dela na področju izobraževanja. Pohvalil je petje metliške vokalne skupine Lan. Prireditev je vodila Klavdija K°tar' L. MURN KONCERT ZBORA V1VA BREŽICE - V cerkvi sv. Roka je v torek, 1. junija, zvečer na 5. abonmajskem koncertu nastopil mešani pevski zbor Viva, ki ga vse od začetka uspešno vodi dirigentka Simona Rožman Strnad. koliko razočarani smo nad odzivom,” pravi. “Pričakovali smo večji obisk predvsem Brežičanov, saj so bile vse prireditve zastonj, bile so zanimive in pestre, namenjene prav vsem slojem prebivalstva, a večina dogodkov je bila slabo obiskana. Bolj žalostno je tudi dejstvo, da nismo prodali kaj prida majic, katalogov in ostalega, kar smo pripravila za nakup kot obliko prostovoljnih prispevkov.” Kult 99 so podnaslovih kot prve Brežiške kulturne dneve, kar naj bi pomenilo, da so zasnovani kot prireditev, ki naj bi se nadaljevala. A če bodo Brežice dočakale tudi svoje druge kulturne dneve, ni mogoče reči. Organizatorji, ki so bili pravzaprav vse, od odrskih mojstrov do lep-ilcev plakatov, so ta čas preutrujeni, da bi si upali zagotoviti kaj takega. M. MARKELJ PLESNI VEČER NOVO MESTO - V petek, 4. junija, bo ob šestih zvečer v večnamenski dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine zaključna produkcija plesnega društva Terpsi-hora z naslovom Odraščanje. Gost bo plesna skupina Harlekin iz Kostanjevice. PLAMEN IN ŠAREC ŠMARJEŠKE TOPLICE - Danes bodo ob osmih zvečer na zdraviliški terasi odprli likovno razstavo del slikarke Polone Šarec iz Dutovelj. Umetnico in njeno ustvarjalnost bo predstavil novomeški slikar Marjan Maznik, večer pa bodo popestrile pevke skupine Plamen iz Škocjana. JUBILEJNO SREČANJE POBRATENIH ZBOROV- Mešani pevski zbor Ciril Silič iz Vrtojbe, zamejski Rupa-Peč iz Rupe in zbor iz Dobove seze deseto leto družijo v pobratimstvu. Dobovškemu kulturnemu dmštvu Franca Bogoviča je pripadla častna dolžnost, da pripravi jubilejno, 10. srečanje. V soboto, 29. maja, so v Dobovi gostili zborovske pobratime, s srečanjem pa so počastili tudi krajevni praznik dan izgnancev. Pevci so si najprej ogledali vasi krajevne skupnosti, kamor so se popeljali z vozovi, zvečer pa so imeli v kulturnem domu koncert, ki so ga zaključili s skupnim nastopom vseh treh zborov. V kulturnem domu so ob tej priložnosti odprli tudi tretjo letošnjo razstavo del članov lani ustanovljene Likovne družine Dobova. Na sliki: na koncu so se na odru zbrali pevci vseh treh zborov s svojimi dirigenti: Mojco Sirk, Zdravkom Klanjščkom in Francem Kenetem. (Foto-M. Markelj) L SREČANJE DOLENJSKIH PESNIKOV- Brusniško Turistično društvo Azaleja je v petek, 28. maja, v domači osnovni šoli priredilo I. srečanje dolenjskih pesnikov. Po pozdravu predsednika društva Igorja Perhaja m po uvodnih besedah prof. Jožeta Škufce (drugi z leve) so se s svojo poezij0 predstavili (od leve proti desni): Novomeščana Smiljan Trobiš in F'an Zoran ter domačin Ivan Perhaj, spomnili pa so se tudi na pesnika Srebrnjaka. Prijeten pesniški večer so z glasbo popestrili ženski pevski zbo Gospodična z vodjo Romano Križman, pianist prof. Berislav BudaK kitarist Dušan Pavlenič, zato je škoda, da se ga ni udeležilo več ljubite1] lepe umetniške besede in glasbe. (Foto: L. Murn) ! Prvič, drugič, tretjič... prodano Dobrodelna dražba umetniških del sedemnajstih slovenskih likovnikov v gostiln' Les na Čatežu - Pomoč slikarjev za postavitev novega ateljeja namesto pogorele^ ČATEŽ OB SAVI - Na terasi gostilne Les na Čatežu so bile v petek, 28. maja, zvečer za nekaj ur postavljene na ogled izbrane stvaritve sedemnajstih likovnih ustvarjalcev, ki pa jih poslej ne bo več mogoče videti skupaj v takem izboru, saj je večina umetnin z udarci dražbenega kladiva zamenjala lastnika in si našla novo domovanje. Tega večera je namreč potekala dobrodelna dražba umetniških del, ki sojih likovniki z vseh koneey Slovenije odstopili z namenom, da z izkupičkom pomagajo svojemu prijatelju, gostincu in ljubiteljskemu slikarju Francu Lesu zgraditi nov atelje. Po nastopu citrarke Tinke Bu-dič in predstavitvi izbranih vin Vinske kleti Bostele, Kmečke zadruge Krško in Zdravka Mastnaka, ekskluzivnih proizvajalcev za gostilno Les, je Jožef Matijevič predstavil in ponudil kupcem v nakup slike in grafike, ki so jih prispevali: Janko Orač, Cvetka Miloš, Dirk Heij, Jerica Šantej, Jože Kotar, Jože Kumer, Jože Marinč, Jožica Medle, Jure Cih-lar, Ljubomir Skupek, Martina Koritnik Fajt, Simona Dular, Iztok Švab, Goce Kalajdžiski in Franc Urbančič, ter skulpturo Igorja Obradinoviča in umetniško fotografijo Toma Jermana. Umetnine so bile deležne različnega zanimanja, prodanih je bilo dve tretjini del, nekaj tudi le po izklicni ceni. Največ zanimanja je bila deležna skulptura Igorja Obradinoviča Šahovska dama, kateri je v pravi dražbeni vročici cena od izklicnih 45.000 rasla po 5.000 tolarjev na presenetljivih 175.000 tolarjev. Izkupiček dražbe bo šel za dograditev novega ateljeja ljubiteljskega lsikarja Franca Lesa. Les, ki se je ob uspešnem ukvarjanju z gostinstvom pred nekaj leti začel resneje ukvarjati tudi z likovnim ustvarjanjem, sije pri vinski kleti Žlegarjev Breg v vasi Čerina na Gorjancih uredil slikarski atelje v preurejenem kozolcu toplerju. Tu je ustvarjal in hranil svoja dela, med njimi tudi stvaritve več slovenskih likovnikov, ki so v dveh letih sodelovali na čateških slikarskih srečanjih v organizaciji gostilne Les, ob slikah pa je imel v 1 Od prvih korakov naprej Zaključni nastop učencev Oddelka za balet in izrazni ples na Glasbeni šoli Marjana Kozine Novo mesto NOVO MESTO - Oddelek za balet in izrazni ples na Glasbeni šoli Marjana Kozine, ki ga vodi koreografinja in mentorica Sonja Rostan, je to šolsko leto obiskovalo okrog 60 učencev, starih od pet do petnajst let. Kaj so se novega naučili, kaj zmorejo in znajo, so pokazalil minuli četrtek, 27. maja, v Kulturnem centru Janeza Trdine, najprej na dopoldanski predstavi, namenjeni učencem nižjih razredov osnovnih šol Center in Grm, zvečer pa še staršem in ostali javnosti. Baletno predstavo z naslovom Mesečina in angeli je zasnovala Sonja Rostan, nekaj svojega pa so na vajah in pripravah primaknili tudi nasto- pajoči. Tako je najbolj nadarjena plesalka Klara Madič pokazala tudi nekaj improvizacije, svojo točko pa je odplesala tudi mentorica. Gledalci so v treh delih predstave, Mesečina, Angeli in Svetloba, lahko spremljali nastope plesalk iz vseh treh skupin, ki delujejo na glasbeni šoli: Roza pirueta 1 in 2 z učenkami iz Novega mesta ter Venera, v kateri plešejo učenke iz Šentjerneja. “Z otroki in s tem, kar so pokazali na predstavi, sem zelo zadovoljna. Lepo so se ujeli, četudi plešejo tako začetniki kot bolj izkušeni plesalci, ki obiskujejo tudi druge baletne šole,” pravi Sonja Rostan. MiM NA DRAŽBI- Voditelj dražbe^ Matijevič je na kratko preas vsako umetnino, potem pa]0" pustil tržnim zakonitostim■ v §6 svojem ustvarjalnem kotičku zbirko starega pohištva in sta ^ orožja. Imel, kajti lanskega • . v cembra je prišlo do vžig3 je dimniku in atelje je z vsem* ^ bilo v njem, poopolnoma pog vj “Škoda je bila velika, P c Franc Les, “a bolj kot gmotn je prizadela izguba slik- Vjgl menih je bilo uničenih ve j slovenskih slikarjev, me0 J nekaterih Prešernovih naje|a. jencev, pa tudi mnoga m°Ja jjo Nov atelje je že v delu, s prijateljev slikarjev, ki so na P^j do Jožefa Matijeviča onl°®tocli današnjo dražbo, pa bo leto dokončan.” nizflJ M. MAR^ KONCERT ANSA mbl°v šol3 MOKRICE - Glasbena ^ Brežice je v sredo, 2. junija* v gradu Mokrice priprav1. ^ cert ansamblov, ki deluj L m-šoli. Predstavili so se otr0,t,stet vski zbor, zbor Solzice, orkes kitar ter harmonikarski. g° in pihalni orkestri. FOLKLORNI VE&J, ARTIČE - Tukajšnja skupina in kulturno-ume društvo vabita na 4. f° .. $ večer, ki bo v soboto, 5. ju osmih zvečer v Prosvetnem Nastopile bodo folklorne $ . M’ iz Artič, Kranja in Boen ima ter dramska skupina ski pevci iz Artič. in se 37posebej označenih izdelkov! Zapeljimo varno v poletje V tednu dni okrog 180 voznikov na brezplačni preventivni akciji AMZS na Otočcu pred poletno sezono OTOČEC - Tudi na Otočcu, na eni od dvanajstih lokacij AMZS, ki letos praznuje 25-letnico, je prejšnji teden, od 22. do 29. maja, potekala vsakoletna brezplačna pomladna preventivna akcija pod naslovom Zapeljimo varno v poletje. Odziv ni bil ravno velik, vsaj v primerjavi z podobno vsakoletno jesensko akcijo AMZS ne, ko avtomobile pripravljajo na zimske vozne razmere. V tednu dni so delavci na Otočcu pregledali okrog 140 avtomobilov. “Pričakovali smo več obiska, saj bi bilo dobro, da bi vozniki svoja vozila dobro pripravili na daljše vožnje, ki so ponavadi povezane z letnimi dopusti,” je povedal direktor poslovne enote AMZS Otočec Martin Ivanetič. Največ poudarka so dajali pregledu treh najbolj pogostih po-mankljivosti na osebnih vozilih: delovanju svetlobnih teles, podvozju, kretnemu mehanizmu, delovanju zavor in predvsem kakovosti zavorne tekočine. “Prav slednjemu namenjamo premalo pozornosti, toda ko se ta enkrat pregreje, je pravilno delovanje že vprašljivo in zavore lahko odpovejo,” je poudaril Ivanetič. L. M. PREGLED - V soboto se je končala brezplačna preventivna akcija AMZS. Na sliki: ob enem izmed pregledanih avtomobilov stoji direktor AMZS Otočec Martin Ivanetič. po dolenjski deželi ^ Mercator v akciji 27.5. do 10.6.'99 Fando Bibita, orange 1,5 litra, Fructal, Ajdovščina “£(2597), 3. junija 1999 DOLENJSKI LIST POTA IN NAPIHAL 2,42 PETELINJEK - Policisti so 29. maja ob 14.40 v Pete-linjku ustavili 42-letega voznika osebnega avtomobila F. Š. iz Novega mesta. Možakar se kljub popoldanski uri ni vozil trezen alkotest je pokazal 2,42 promila alkohola v izdihanem zraku. Kljub začasnemu odvzemu vozniškega dovoljenja in prepovedi nadaljnje vožnje je F. Š. vožnjo nadaljeval in v Žabji vasi znova prišel v roke policistov. Pridržali so ga do iztreznitve. Verbančič kriv Leto in šest mesecev zaporne kazni KRŠKO - Višje sodišče v Ljubljani je 6. maja letos v celoti potrdilo sodbo prve stopnje Okrožnega sodišča v Krškem, ki je 29. oktobra lani Iztoka Verbančiča spoznalo za krivega in mu izreklo kazen zapora enega leta in šest mesecev ter mu naložilo povračilo stroškov kazenskega postopka in plačilo povprečnine sodišča. Iztok Verbančič je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po členu 325/2 in 1 Kazenskega zakoknika, ki je imela za posledico smrt ene osebe. 8. junija leta 1995 se je okrog 22.20 vozil z osebnim avtom Jugo po regionalni cesti iz smeri Župelevca proti Brežicam, bil je pod vplivom alkohola (v krvi ga je imel najmanj l,79g/kg). Namesto po desni strani je v ostrem desnem ovinku pri gostišču Beli konjiček zapeljal čez sredinsko črto, iz smeri Brežic pa je pravilno pripeljala Liljana Deržič. Skupaj s kolesom jo je zbil po cestišču. Deržičeva je utrpela raztrganine vranice, jeter in pljuč ter zlome številnih kosti. Štiri ure po nesreči je umrla. ZGOREL TRAKTOR BREŽINA - Delo na travniku se 30. maja za 33-letne-ga T. K. ni dobro končalo. Popoldne je s kmetijskim traktorjem znamke Fiat 404 in priključkom mulčil travo. Naenkrat je v traktorski kabini opazil ogenj. Takoj je ustavil, skočil s traktorja, ter poskušal ogenj pogasiti z majico in kričal na pomoč. Po približno desetih minutah so prišli trije gasilci PGD Brežice z gasilsko cisterno ter ogenj pogasili. Kljub temu je traktor v celoti pogorel. Materialna škoda znaša okrog milijon tolarjev. • NEVARNA KOŠNJA TRAVE - Marsikaj dandanes ni več varno, ampak kdo bi si mislil, da tudi sprehajanje ali kakšno manjše opravilo okrog domače hiše in 56-letna M. K. iz okolice Novega mesta iz lastnih izkušenj ve, da je to mogoče. 26. maja je blizu poldneva kosila travo okrog svoje stanovanjske hiše, ko od nekod prileti krogla iz neznanega orožja in jo zadene v desni kolk. Gospa je bila hudo poškodovana in se zdravi v novomeški bolnišnici, policisti pa še vedno iščejo neznanca, ki je kar tako streljal na gospo, ki je pridno kosila travo. • DOPUST BREZ DENARJA - Dopusti so pred vrati, mnogi pa bodo ostali doma, ker bo za lenarjenje kje na morju, v toplicah ali hribih zmanjkalo denarja. Toda tako ne naredijo vsi, ki jim zmanjka v mošnjičku. Nekateri so res iznajdljivi. Poglejmo na primer 49-letnega M. I. iz Ljubljane, ki je teden dni, od 20. do 26. maja, bival v Hotelu zdravilišča Šmarješke-Toplice, nato pa odšel, ne da bi poravnal račun. Zdravilišče je oškodoval za 83 tisoč tolarjev. Utemeljeno je osumljen kaznivega dejanja goljufije. Problemov na meji nikoli ne manjka Zaradi vojne vse več prepovedanih prehodov ilegalcev - V tednu dni 67 - Uspešno 6. športno-delovno srečanje med policisti treh mejnih PU: Krško, Celje in Krapinsko-Zagorsko S NJE SODNI KO V ZA PREKRŠKE - Prejšnji teden se je na Čatežu - Se okrog 110 članov Društva sodnikov za prekrške iz vse Slo- \^sed ru °’ ki obstaja dvanajst let, je na kratko predstavila sedanja 9rUši/l,Ca Magdalena Krapež (na sliki v pogovoru z ministrom ki je povedala, da se trudijo za izboljšanje prava na področju ^e/ii ' 'a^° l’ ,e<>riji kot v praksi ter za svoj status. Vse večjo pozornost za E> Nobrazevanju. Na občnem zboru so udeležence pozdravili mini-l^ni Erav?s°dje Tomaž Marušič, predsednik Pravnega sodišča Janez vPo"t Drugi dan je bil posvet na temo Varstvo osebnih podat- Uli!Qvni' °?ku o prekršku, na katerem sta sodelovala doc. dr. Janez Čebulj, ^iso^ mag. Jože Šantavec iz Ministrstva za pravosodje. Sod-°dnevno srečanje zaključili z ogledom Posavja. (Foto: L. Murn) dežurni poročajo BIZELJSKO - “Karkoli se zgodi ob meji, teh problemov gotovo ne moremo reševati sami. Zato je toliko pomembnejše dobro sodelovanje z mejnimi policijskimi upravami, zlasti s hrvaško,” je v petek, 28. maja, na 6. tradicionalnem športnem in delovnem srečanju med policijskimi upravami (PU) Krško, Celje in Krapinsko-Zagorsko dejal direktor PU Krško Miha Molan. PU Krško je bila namreč letos organizatorica srečanja, ki gaje pripravila v gostišču Šekoranja na Bizeljskem. Delovnega sestanka so se ude- tednu so na zeleni meji prijeli 51 ležili vsi trije direktorji PU, poleg krškega še iz Celja Dušan Mohorko in s hrvaške strani Darko Car. Poudarili so zgledno sodelovanje, karkšnega želijo tudi v bodoče, saj problemov na meji nikakor ne zmanjkuje, pa naj gre za preprečevanje nelegalnih migracij, kriminal ipd. Zadnje čase narašča število ilegalnih prestopov meje iz Hrvaške v Slovenijo, kar je pripisati predvsem vojnim razmeram v Jugoslaviji. Samo v preteklem ilegalcev, v notranjosti države pa še 16. Ti naj bi mejo prestopili na območju PU Krško. Nekaj jih je bilo vrnjenih v republiko Hrvaško, ostali pa so bili nameščeni v prehodnem domu za tujce. Pretekli teden so policisti na meji zasegli eno pištolo, dve puški, samostrel in osem tisoč nabojev. Število resnično ni majhno. Delavci vseh treh mejnih PU so se v petek pomerili v športnih disciplinah: v malem nogometu (prvi Mladi motoristi neprevidni Zadnji majski teden je bilo v Sloveniji šest mrtvih - V Beli krajini v dveh dneh tri nesreče mladih motoristov BELA KRAJINA - Ta konec tedna je znova zaznamovalo kar nekaj prometnih nesreč, opazne so bile zlasti tiste, v katerih so jo slabo odnesli žal predvsem mladi vozniki motornih koles. 28. maja sta se zgodili kar dve. Ob 16.55 se je 18-letni A. S. z Vinjega Vrha pri Semiču izven naselja Trebanji vrh zapeljal na levi vozni pas, takrat pa je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avta, ki se je umikal in zaviral, toda zaman. A. S. je po trčenju odbilo preko krmila na vetrobransko steklo avta. Le uro pozneje se je nesreča zgodila na lokalni cesti v Kotu pri Semiču, kjer je 15-letni voznik kolesa z motorjem zaradi neprimerne hitrosti v ovinku zapeljal preko vozišča na levi rob, vozil po travnati bankini ter nato trčil v skalo. Odbilo ga je v zrak in priletel je v skladovnico drv. Ravno tako zaradi neprevidnosti je bil 29. maj nesrečen dan za 15-letnega voznika motornega kolesa U. B. z Lokev. V naselju Črešnjevec pri Semiču je vozil po levi strani vozišča, takrat pa je tam pripeljal osebni avto. Voznik je avto ustavil, toda U. B. je z levo stopalko in nogo vseeno zadel v avto. U. B. in sopotnik G. D. sta padla in se hudo poškodovala. UKRADEL DEVIZE - Neznan storilec je 26. maja z nenapovedanim obiskom neprijetno presenetil lastnika stanovanjske "ise v Ragovski ulici v Novem roestu J. J.5 ter mu iz knjižne 7rv>are v„ dnevni sobi ukradel za . tisoč tolarjev deviz. CEK VNOVČIL V LOKALU 'Osumljenec 26-letni M. M. iz Novega mesta je A. P. iz Novega 1 ®s!a.ukradelčekingavzačetku e osnjega februarja vnovčil v go-. inskemJokalu v Semiču. Očitno ‘'močno lačen in žejen, saj je mr tis°č tolarjev. Ute- eljeno je osumljen kaznivega ejanja ponarejanja in uporabe P narejenih vrednotnic. PIŠTOLO - Policisti so na mednarodnem prehodu Obrežje k Prcgledu osebnega vozila znam-skP ^C5des 32-letnega bosan-navfa i'rzavliana N. N. v sedežu 7ns 1T krPo zavito plinsko pištolo manVke 1WG American, kalibra 9 , ’ ?rez nab°jev. Pištolo so mu ., egn tn uvedli postopek pri sod-n,ka za prekrške P F h. "‘ETAL KAMNE - Nekaterim str, °, ]ares ne da miru. Neznan lact fC 'c 35- maja v Korenitki okr c b*?e A- Ž. oškodoval za fa.°f 9 tis°č tolarjev. Kako? V k„ a 'n lesena vrata je metal pOčitno kar uspešno. ODOVAL AVTO - 29. pa ^.le 31-letni B. V. iz Metlike cest ' i °.se'3n' avt0 ob lokalni ntk*V iu Bedenj. Ko se je čez P^enečen™1’je bi' nePriietno Došk ", en ’ neznanec je avto pov? OVal s t0P‘m predmetom in Škode * Za st0 t‘so^ tolarjev ZASEGU AVTOMATSKO PI-Okrr,- " ^a Podlagi odredbe Policistko3 SOdiŠča Novo mest0 so iska,, ■ maia opravili hišno pre-ga m° Pri 24-letnem A. S. iz Nove-k0 Tta,ter mu zasegli avtomats- nabo.ev sn’ 7\ naboinike in več J v- Sledi kazenska ovadba. s TRČIL v drevo Br J,°L0VN1k - Na lokalni cesti ^tolov^L3^"Raztez, izven naselja Pameti Se je 31‘ maia zgodila 'aKoip„ a. nesreča zaradi nepri-nepre ,e hitrosti. 67-letni A. P. je v ni| na lf ov>nku z avtom zdrs-Zeme,Aesno stran vozišča, trčil v desni n Pas!P' P° zaviranju po ?aneslr,eUtir'en‘ bankini pa je vozilo jevo2ii v '®y°> v drevo. Po trčenju stegen« .bilo. Pri reševanju pone-ska enm-f \°,zilaie Pomagala gasil-te|esn|, Voznik je zaradi hudih 1 kolttišnicf°^kodb ostal v brežiški Krško), v streljanju s pištolo (sodelovali le moški, zmagali Celjani), v streljanju s puško (tekmovale ženske, prve iz Celja) in v vlečenju vrvi (zmaga Celjanov). Zmaga in prehodni pokal sta pripadli Celjanom, ki bodo gostitelji srečanja prihodnje leto. Na drugo mesto se je uvrstila PU Krapinska-Zagorska in na tretje PU Krško. L. MURN DAN ODPRTIH VRAT LJUBLJANA - Prva ustanova za sistematično šolanje službenih psov in vodnikov je bila ustanovljena leta 1949 v Ljubljani, danes pa v sklopu Izobraževalnega centra deluje Sektor za šolanje službenih psov, ki usposablja policiste in pse za univerzalne namene, za iskanje mamil in eksploziva. V počastitev 50-letnice omenjega sektorja so v ponedeljek, 31. maja, pripravili dan odprtih vrat in širši javnosti ponudili organizirane in vodene oglede šole s praktičnim prikazom dela. ZGLEDNO SODELOVANJE - Na srečanju na Bizeljskem so sodelovanje policij na tej in oni strani meje pohvalili vsi trije direktorji PU. Na levi direktor krške Miha Molan, ter zraven Dušan Mohorko in Darko Car. (Foto: L. M.) Poslovni sistem Mercator d.d.. Ljubljana. Dunajska cesta 107; Mercator SVS, trgovina, storitve, d,d..Ptuj, Rogozniška 8; Mercator Klas. trgovina, d.d.. Maribor. Ptujska 95; Mercator Dolenjska, trgovina, storitve, d.d.. Novo mesto. Livada 8; Mercator Degro, Trgovsko-gostinsko podjetje, d.d., Portorož. Lucija, Obala 144 ?EI0 \£e DRUGAČE. v RENAULT AVTO ŽIVLJENJA Doslej vas je Kangoo v televizijski seriji in v živo Presenečal z drsnimi vrati. Če pa se boste odločili za nakup, je tu še dodatno presenečenje: darilni bon za 60.000 SIT. Izkoristili ga boste pri koncesionarjih Renault, kjer vas čaka bogata ponudba Izdelkov Renault Boutique. Med njimlje tudi dodatna oprema, avtoradio, lita Platišča, športne vetrovke itd. Ponudba velja samo do 11. junija 1999 za vozila na zalogi. IrirtTAl«! VAS ZAVARUJE PO MERILIH EVROPSKE KVALITETE ISO 9001 uro* ISO 9001 «xrm I J COTIČI!« ms za vsa področja našega delovanja KREKOVA BANKA ČE STE SE ODLOČILI ZA PRODAJO VAŠIH DELNIC, KI STE JIH PRIDOBILI Z ZAMENJAVO ZA LASTNINSKE CERTIFIKATE, LAHKO TO STORITE PRI NAS. PRIJAZNO VAM BOMO SVETOVALI IN POMAGALI IZPOLNITI NAROČILO ZA PRODAJO DELNIC, KI KOTIRAJO NA LJUBLJANSKI BORZI. PE NOVO MESTO, Prešernov trg 1 www.krekova-banka.si Tel.: (068) 322-190 bit. SI ŽELITE ZANESLJIVO IN REDNO POGODBENO DELO? Edini slovenski industrijski predelovalec kostanjevega lesa TANIN SEVNICA, d.d. išče sekaške ekipe za področje celotne Slovenije Zagotavljamo vam: • delo preko celega leta • korekten pogodben odnos • redno plačilo • svetovanje o načinu dela in izbiri potrebne opreme. Vaše ponudbe pričakujemo na naslov: TANIN SEVNICA, d.d., Hermanova 1, 8290 SEVNICA. Začetek dela je možen takoj. /«04/ zavarovalnica tilia ZAVAROVALNICA TILIA, d.d., NOVO MESTO VABI K SODELOVANJU HONORARNE ZASTOPNIKE ZA: * širše območje Novega mesta * in območje Posavja Od kandidatov pričakujemo: * srednješolsko izobrazbo * vozniški izpit in lasten prevoz * veselje do dela z ljudmi * samoiniciativnost, iznajdljivost Bodočim sodelavcem nudimo: I :_____________________________ * dinamično in zanimivo delo * brezplačno strokovno izobraževanje * stimulativne zaslužke * možnost kasnejše zaposlitve. Če ste prepričani, da je to izziv in priložnost za vas, pošljite pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov: Zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto, Seidlova c. 5, za kadrovsko službo. Za vsa dodatna pojasnila se lahko obrnete na telefonsko številko 068/39-17-208. sodelavce Ena A! popolna varnost • oseben pristop do zavarovancev • celovita ponudba storitev • ugodne cene zanesljiva in hitra izpolnitev pričakovanj ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI Prvonagrajencu bo pokrovitelj nagradne igre, Autocommerčevo podjetje AC-Intercar d.o.o., podaril avtomobil znamke Mercedes-Benz razred A. lavno žrebanje nagrad bo v nedeljo, 20. junija 1999, na POP TV. Mercedes-Benz Od 15. maja do 15. junija 1999 poteka v vseh prodajalnah Peka velika nagradna igra. Vstopite v katerokoli prodajalno Peko, si oglejte pravila nagradne igre in izpolnite nagradni kupon. Nagrade: 1. vozilo Mercedes-Benz A 140 2. 5 let par čevljev 2-krat na leto 3. 5 let par čevljev l-krat na leto 4. bon za nakup Pekove obutve v vrednosti 20.000 SIT 5. bon za nakup Pekove obutve v vrednosti 10.000 SIT Naslednjih 50 izžrebancev prejme bon za nakup Pekove obutve v vrednosti 5.000 SIT. čevlji do avta Na gradbišče ali v gledališče? Mazda B2500. Novo osebno in dostavno vozilo, kakršnega potrebujete za aktivno življenje. Za ves dan! Dodatni paketi opreme: športni, lovski in obrtniški. www.mazda.mms.si Iščemo 14! DOLENJSKI LIST Voda |cživljenje. Ilivz mr nebi bilo ur :i.i>. ne ujm modrega planeta. Kjer vode ni. ni življenja. Kjer je |e malo. je življenje revno. Kjer je umazana, je ogroženo. Pi idružite se nam v akciji Voda /a življenje' Dodajte svojo kapljico! /K 50102-678-99015 namen nakazila voda llraln. St. 22 (2S97), 3. junija ► ► Če imate srednješolsko, višješolsko ali visokošolsko izobrazbo ► Če ste ustvarjalni, ambiciozni in polni delovnega poleta ► Če vam delo na terenu in uveljavljanje čim * boljših odnosov s strankami pomenita izziv ► Če se vam zdi pomembno, da je višina vašega zaslužka odvisna zgolj od vašega dela, potem se nam pridružite v oddelku za trženje. Delo je honorarno, možnost redne zaposlitve pa tudi obstaja. Prijave z dokazili pošljite do 8. junija '99 na naslov: ► ► ► Kanal A, d.d. Tivolska 50,1101 Ljubljana s pripisom: ZA RAZPIS (za vso Slovenijo). Sodelujte v največji humanitarni akciji na Slovenskem. Izpolnite nakaznico, ki ste jo dobili po pošti in po svojih močeh pomagajte ljudem, ki potrebujejo vašo pomoč. Prekinimo žalostne zgodbe, ki se odvijajo v naši bližini. Naj delček naše sreče doseže tudi druge. Rdeči križ Slovenije © . « ronltit nji iw >*■ M m 3^ Ml 722 »S H6DU6 VALNICA Kolesarski kriterij Krškega in VN Savaprojekta Kolesarski praznik v Krškem KRŠKO - Prihodnjo soboto in nedeljo bo krško kolesarsko društvo Savaprojekt v počastitev občinskega praznika pripravilo tradicionalni kolesarski tttrki, na katerih se bodo domačim ljubiteljem kolesarstva Predstavili tudi vsi krški kolesarji. V soboto bodo v starem delu Krškega med 14. in 19. aro pripravili kriterijsko dirko, v nedeljo pa med 9. in 15. uro cestno dirko od Krškega čez restaniški most mimo železniške postaje, skozi Sotelsko in Videm nazaj v stari del Krške-Sa, kjer bo pred občinsko stav-° start in cilj obeh prireditev, rireditelji Kriterija mesta Krsko in Velike nagrade Sava-Projekta prosijo prebivalce kega in okoliških krajev za razumevanje in upoštevanje navodil redarjev ob progi, 0 enem pa jih vabijo, da si ogledajo najboljše slovenske Kolesarje na delu. 61,05; ženske: 100 m: 1. Alenka Bikar (Slo) 11,44; 200 m: 1. Kristina Lorinc (Madžarska) 24,44; 100 m ovire: 1. Anita Trumpe (Latvija) 13,50, 2. Katka Jankovič (Krka Novo mesto) 13,84; daljina: 1. Valentina Gotovska (Latvija) 6,48; kladivo: 1. Katalin Divos (Madžarska) 57,17; mladinci, 1000 m: 1. Borut Verber 2:27,66 (državni rekord za mlajše mladince), 2. Robin Papež (oba Sevnica) 2:40,18. IGOR VIDMAR ŠMARJEŠKI TEK ŠMARJEŠKE TOPLICE -Zdravilišče Šmarješke Toplice in tamkajšnje turistično društvo bosta v soboto, 12. junija, pripravila 5. šmarješki tek. Tekače bodo razdelili v 12 kategorij, od cicibanov in cici-bank. ki jim je namenjena 600 m dolga proga, do mlajših in starejših članov in članic, ki bodo tekli na 21 km. Rekreativci se bodo pomerili na 10 km dolgem trimskem teku, pionirji pa na 3-kilometrski razdalji. Prijavite se lahko pred štartom od 8. ure do 9.30 v športnem centru v Šmarjeških Toplicah. PO FOTOFINIŠU ŠENTJERNEJ, KRŠKO - Na konjski dirki v Mariboru šentjernej-ski in krški kasači niso zmagali, uspelo pa jim je kar nekajkrat uvrstiti se na nagrajena mesta. Še najbliže zmagi je bila Suryja, ki so ji drugo mesto prisodili šele po ogledu foto-finiša. Uvrstitve: 2. dirka: 5. Roksi II (Janez Košak, Šentjernej) 1:24,2; 3. dirka: 4. Marii Somolli (Krešo Lučič Krško) 1:21,3, 4. Fuci Fuc (Miro Kovačič, Krško) 1:21,4; 6. dirka: 4. Valat (Jože Judež (Šentjernej) 1:20,1; 7. dirka: 2. Suriya (Vojo Maletič, Šentjernej) 1:18,2, 4. La-mex (Janko Šepetavec, Krško) 1:18,6. Konjeniški klub Posavje Krško se že pripravlja na domačo prireditev, ki bo 13. junija na hipodromu Brege pri Krškem. Rekordi in lepo atletsko popoldne Deseti mednarodni atletski miting Krka 99 - Najzanimivejši boj 200-metrašev - Vrtačič zdaj med favoriti mladinskega evropskega prvenstva - Močna konkurenca med diskaši v Zdaj že vedo za Stanglja Giro končal predčasno z zlomljenim zapestjem - Jezen, ker ne ve, kaj bi še lahko dosegel - O zvezdnikih in sebi 1 J* KRKkZDRAVI LIŠČK HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC • Preden si se odpravil med italijanske profesionalce, si povedal, da čutiš, da si sposoben precej več, kot ti je uspelo pokazati, ko si tekmoval za domače moštvo. Si zdaj dosegel pričakovano raven? Sam ne čutim, da bi kaj napredoval, pač pa mi je to jasno, ko tekmujem z istimi kolesarji kot pred letom in jih zdaj veliko lažje premagujem. O takem napredku sem le sanjal. • Padec ti je preprečil, da bi na Giru uresničil precej visokoleteče načrte. Teje to hudo potrlo? Najbolj mi je žal, ker zdaj ne vem, ali bi mi uspelo, kar sem si zadal. Med vzponom na Gran Sasso, ko sem na koncu etape za zmagovalcem zaostal za osem minut, sem bil v veliki krizi. Ves čas je padal dež, bilo je mrzlo, kar mi je vzelo veliko moči. Na dan, ko sem padel, je bila na sporedu podobno težka etapa, a šlo mi je zelo dobro. Do cilja smo imeli še 70 km in bil sem pred tem, da napadem in skušam pobegniti ter priti do vrhunske etapne uvrstitve. Druga stvar, ki me mori, je, da dirke nisem končal. Prvič sem nastopil na tako dolgi dirki. Zelo me je zanimalo, kako bi se obnesel tretji teden, a te izkušnje, ki bi mi prišla prav prihodnje leto, zdaj žal ne bom imel. • Kako je prišlo do padca? Na strmem spustu je pred mano padla večja skupna kolesarjev. Hotel sem se jim ogniti, a sem pri skoraj 80 km/h zapeljal na bankino in grdo padel. • Kljub poškodbi si šel do cilja? Nisem vedel, kako huda je poškodba. Bolelo me je, a nisem hotel odstopiti. Mehanik mi je poškodovano zapestje zasilno imobiliziral z montirkami in izo-lirnim trakom. Zvečer so zdravniki ugotovili, da imam zlomljeni dve kosti v levem zapestju. Na srečo ni nič zdrobljenega. • Tvoji načrti so se zdaj najbrž precej spremenili? So in niso. Drugi cilj letošnje sezone je svetovno prvenstvo. Nanj se bom pripravljal na zelo težki dirki Po Portugalski, ki smo jo s Krko Telekom zelo dobro HOKEJ V TOPLICAH - Hokejski klub Dolenjske Toplice je v petek in v soboto pripravit zdaj že tradicionalni turnir v hokeju na kotalkah, ki je tudi tokrat štel za državno prvenstvo. Med mladinci do 15. leta je zmagala združena ekipa mladih mojstrov hokeja na ledu z Jesenic, Bleda in iz Ljubljane Kengo Kings, med člani pa je moštvo RocesAsa iz Naklega v finalu z 2:0 ugnalo Tehnico iz Pirana. Medtem ko so domači hokejisti lani igrali zelo pomebno vlogo, letos pomlajeni vrsti še nista kos bolj izkušenim tekmecem. (Foto: I. V) odpeljali že lani. Tokrat bom na Portugalskem predvsem dobro treniral, medtem ko želim na Vuelti (dirka Po Španiji) že doseči kakšen vrhunski izid. Neposredno pred svetovnim prvenstvom bom nastopil še na nekaterih enodnevnih dirkah v Italiji. • Kako si se počutil v družbi Pantanija in drugih asov? Mislim, da je okoli Pantanija prevelik cirkus. Italijani res pretiravajo. Večina drugih zvezdnikov živi oziroma tekmuje pecej bolj normalno. • Te največji zvezdniki poznajo? Zdaj že vejo za Štanglja, pa tudi za moje moštvo Mobilvetta Northvvave, ki je bilo do sedaj precej anonimno, zdaj vsi vedo. Konec koncev je član našega moštva Ivan Quaranta dobil dve etapi na letošnjem Giru. Do padca sem bil kapetan moštva, zato nisem več anonimen. To, da Pantanija na vsakem koraku spremlja četa spremljevalcev in da tudi na dirki njegovo moštvo ves čas pazi nanj, ne pomeni, da ne moreš priti blizu. Tudi sam sem se že pogovarjal z njim. • Kako pa je zdaj s tvojim treningom? Čakam, da svoje povejo zdravniki. Upam, da bom lahko kmalu sedel na kolo in vsaj treniral. IGOR VIDMAR Gorazd Štangelj NOVO MESTO - Atletski klub Krka je prejšnjo sredo pripravil že deseti mednarodni miting za nagrado Krke, na katerem so novomeški ljubitelji atletike lahko resnično uživali v kakovostni atletiki in izenačenih bojih, priča pa so bili tudi trem državnim rekordom. Na 200 m sta jih dosegla Ljubljančan Boštjan Horvat med člani in Šcntjernejčan med mladinci, na 1000 m pa je rekord za mlajše mladince popravil obetavni Sevničan Borut Veber. Med dekleti je najboljši izid mitinga dosegla Alenka Bikar v teku na 100 metrov (11,44), med fanti pa Latvijec Stanislav Olijars v teku na 110 metrov ovire (13,60). Moški tek na 200 m je bila nekoliko nepričakovano najzanimivejša disciplina mitinga. Tekmovalcem je pihal veter v hrbet v ravno še dovoljenih mejah 2 m/s, kratek naliv je ohladil ozračje, konkurenca pa je bila izenačena, kar je fante vzpodbudilo k rekordnim dosežkom. Najboljši slovenski štiristometraš Boštjan Horvat se je veselil članskega rekorda, ki ga je izboljšal za 14 stotink sekunde, tretjeuvrščeni Šentjernejčan Jože Vrtačič pa je kot prvi slovenski mladinec pretekel 200 m hitreje od 21 sekund, z izidom 20,95 pa se je ne le uvrstil na mladinsko evropsko prvenstvo, ampak seje uvrstil v najožji krog favoritov. Nigerijec Sunday Bada, svetovni dvoranski prvak na 400 metrov, je v Novem mestu v teku na 200 metrov zasedel šele šesto mesto (21,36). Zanimiv je bil tudi tek na 1500 metrov, ki gaje dobil Kenijec Johan Kiptarus, nenapovedani hrvaški šampion Branko Zorko je bil drugi, tretji pa domačin Aleš Tomič, za katerega je njegov trener Borut Retelj napovedel čas okoli 3:40, ki pa ga najboljši novomeški sred-njeprogaš še ni sposoben doseči, je pa močno izboljšal svoj osebni rekord. Brežičan Jure Rovan očitno še ni vrhunsko pripravljen in je moral priznati premoč mladega Čeha Adama Ptacka. Mitinga se je udeležila tudi Brigita Bukovec, ki pa je boje na stezi zaradi poškodbe opazovala s tribune. Poleg njenega ne-nastopanja je za klubsko bagajno blagodejno delovala tudi odpoved Britanca Tonyja Jarretta, tretjega najhitrejšega vseh časov v teku na 110 metrov ovire, ki je le nekaj dni predtem nastopil v Ljubljani in dosegel zelo poprečen izid. Izidi mitinga, moški - 100 m: 1. Urban Acman (Slo) 10,65; 200 m: 1. Boštjan Horvat (Slo) 20,64 (državni rekord) 3. Jože Vrtačič (Šentjernej) 20,95 (mladinski državni rekord); 1500 m: 1. Johan Kiptarus (Kenija) 3:41,82... 3. Aleš Tomič (Portovald) 3:43,35; 110 m: 1. Stanislav Olijars (Latvija) 13,60; daljina: 1. Gregor Cankar (Slo) 7,83; višina: 1. Rožle Prezelj (Slo) 2,11; palica: 1. Adam Ptacek (Češka) 5,45,2. Jure Rovan (Kladivar) 5,20; disk: 1. Atilla Hor-vath (Madžarka) 62,52, 2. Igor Primc (Krka Novo mesto) 61,17, 3. Aleksander Boriševski (Rusija) ■ Na novinarski konferenci pred novomeškim mitingom so organizatorji z zadovoljstvom povedali, da bodo mitingi v Ljubljani, Novem mestu in Mariboru povezani in bodo šteli za tako imenovani slovenski grand prix oziroma veliko nagrado. Najprej so se skujali Mariborčani, ki so v soboto in nedeljo pripravili le mnogobojsko tekmovanje Evropske atletske zveze (EAA) in so mednarodni miting za ostale discipline odpovedali, Ljubljančani pa so se umaknili po že končanem tekmovanju, razlog za tako do atletov nepošteno potezo pa je bil predvsem pomanjkanje denarja. V Novem mestu so kljub temu podelili obljubljene nagrade za discipline, ki naj bi štele za veliko nagrado. STOPAR DVAKRAT JUNICA - Karateisti sevniškega nen.esa,so nastopili na mednarod- so meri -tsnVarju V Uutomeru, kJer Av« •• tekmovalci iz Slovenije, seel )e,I Madžarske in Hrvaške do-n»: n,.-i d°brili uvrstitev, izstopal DcJa arko Stopar, ki je v katah mezn° zmagal v konkurenci »atein č,anov' Mcd naimlai' zoril q i .etlm rnestom nase opo-nih h utn' Elno Šalamon. V šport-jas 0lrah je med mlajšimi dečki finJn Dautbegovič nastopil v četrtni osvojil 9. mesto. (J. A.) zmagal le a TRAJKOVSKI b0t^'etsk‘ mnogobojci so se v so-ru k: nede|j° pomerili v Maribo-zv’eJ,erJ® miting evropske atletske Prv„„ , ^A štel tudi za državno ltonc„S V°' ^zmed atletov z našega Traitf ie,z.magal le pionir Marko naših ari^' 'z Brežic- kar precej tičke Pa je stopilo na stop- nja „ a zrnagovalce. Tako je bila Breži?!?n,rkami Anja Budna iz N0se (i/V®3, med pionirji pa Rok tiladii • ■a) tretji. Med mlajšimi drug: Je bil Miha Kapš (Krka) Bolom,starejšimi mladinkami stareif vec (Krka) druga, med (Breži!!"!1 fiadinci Alen Pavlič Maia iz6' tretji in med članicami aja Kranjčič tretja. ^BOJKA na mivki društvi vH-^LOG - Športno d junii-i l Podlog bo v nedeljo, reklo' ? 13'30 na Gorici pripravi-1)3 ntivk**'t>'1!urn'r troik v odbojki tačetk0 ' 'i.avite se lahko pred |a paUL1,! tUrnirja, dodatna pojasni-janu J , dobite pri Ervinu Felici-telefonu (0608) 74 097. BELOKRANJCI BRCAJO METLIKA - V četrtem kolu belokranjske lige v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: Gostinstvo Cvet: Svip 6:0, Pivnica Sodec : Veterani Bele krajine 4:4, Griblje : Dragovanja vas 1:1, Krokar : Partizan Semič 1:1, Republikanci : Pekarna Presta 1:0. Vrstni red: 1. Gostinstvo Cvet 10,2. Krokar 10,3. Republikanci 9. TOKRAT KUZMIČ SEVNICA - Na majskem hitropoteznem turnirju šahovskega kluba Milan Majcen je zmagal Kuzmič pred Mesojedcem in Grilčevo. V skupnem vrstnem redu še naprej vodi Mesojedec. Sevniški šahisti so se s porazom z 1:3 z Mariborom poslovili od pokalnega tekmovanja za Šahovske zveze Slovenije. (J. B.) SPOMIN NA LETO 1974 LESKOVEC - V soboto se bosta v Leskovcu pri Krškem srečali rokometni moštvi Leskovca in Slovenj Gradca, ki bosta nastopili v postavi iz leta 1974. Tega leta so Leskovčani osvojili 4. mesto na odprtem mladinskem prvenstvu Slovenije. Pred 25 leti jih je vodil trener Alojz Šribar. BUKOVEC IZPOLNIL NORMO DOLENSJKE TOPLICE - Mladi atlet atletske sekcije Dolenjske Toplice Matjaž Bukovec je v teku na 400 m z ovirami s časom 54,18 zmagal na mednarodnem mitingu v Mariboru in obenem za 96 stotink sekunde presegel normo za nastop na svetovnem prvenstvu za mlajše mladince. SUHOKRANJSKI ŠPORTNI ŽUR PREVOLE - Na igrišču ščileje bila preteklo nedeljo športna zabava, ne kateri so se pomerili mladi iz številnih vasi bivstpkrajtevne skupnosti Hinje. Pobudnici te, ze druge športnoprjred-itve sta,#©strj Mateja.in Branka Škufca. kf,"y okviru'Kulturnega društva Hinj^lSliita tutfrza športno ude- * jstvo^|§p5MjJfadih. Fantje iqjnožje so se predštevilnim občinstvom pomerili v malem nogometu; prva je bila ekipa Mone (Prevole), drugi Veterani (Žvirče) in tretja ekipa z Lopate. V odbojki pa so se pomerila dekleta, zmagala pa je ekipa Metuljčki, druga je bila ekipa Linde. SPET ZMAGUJEJO . PODZEMELJ - Po hudem pora-Zu'iZ Bledom (0:5) so si nogometaši podzemeljske Kolpe hitro opomogli in najprej doma z 2:0 ugnali Savo (strelca Filak in Sever) ter v zadnjem kotuTe v Moravčah tamkajšnji Termit (strelec Penica). (S. J.) 7, - > - ŽENSKO FINALE NOVO MESTO - V nedeljo, 6. junija, se bo ob 17. uri na novomeškem štadionu začelo finale slovenskega pokala v nogometu za ženske. Pomerili se bosta ekipi Jarše iz Ljubljane in Škale iz Velenja. DISKAŠI- Vmetu diska je bila na novomeškem mitingu konkurenca izredna, domači as Igor Primc (levo) pa se je povsem enakovredno kosal s tujci, ki se lahko pohvalijo z bistveno boljšimi izidi in vrhunskimi uvrstitvami na največjih tekmovanjih. Atilla Horvat (v sredi) je bil za Igorja tokrat nekoliko premočan, Rusa Boriševskega (desno) pa je Novomeščan le premagal. Igorju je žal le, da mu je dež po tretji seriji preprečil še daljši met, s katerim bi izpolnil normo za nastop na svetovnem prvenstvu. (Foto: I. V) OPREŠNIK OB ZMAGO Na zadnji dirki državnega prvenstva v motokrosu v Lembergu so trije tekmovalci krškega Funa stopili na zmagovalne stopničke. Gorazd Oprešnik je med člani v razredu 80 ccm, potem ko so morali zaradi napake direktorja dirke razveljaviti prvo vožnjo, v kateri je zmagal, v drugi vožnji osvojil drugo mesto, drugi pa je tudi v skupnem vrstnem redu državnega prvenstva. Drugo mesto je med podmladkom v razredu 60 ccm osvojil tudi Tomaž Salo-bir, Nik Rovan pa je bil v razredu 80 ccm tretji. Marko Špehar (Nix Semič) je v isti kategoriji zasedel četrto in njegov klubski tovariš Dejan Ogulin peto mesto. Jure Fortuna (MK Trebnje) je med podmladkom do 60 ccm osvojil četrto, Jaka Može (Mel Novo mesto) pa je bil v razredu 125 ccm peti. MOTOKROS V PRILIPAH PRAKTIČNO STRELJANJE KRŠKO - Na četrti tekmi pokala Slovenije v praktičnem streljanju so v Novi Gorici odlično nastopili tudi posavski in dolenjski strelci. V svojih kategorijah so zmagal! Dušan Levičar, Jože Kodrič, Peter Čeplak (vsi CPS Krško), Ludwig Dvojmoč (Šentjernej) in Tadeja Brinovec (Senovo). NOGOMETAŠICE KONČALE NOVO MESTO - V zadnjem, 14. kolu so nogometašice novomeškega Radia Krka v Dolu pri Ljubljani z 0:6 izgubile s Senožetmi. Krško je v Cerknici z 1:0 premagalo Jevnico. Novomeščanke so na lestvici med osmimi ekipami pete, Krčanke pa šeste. Naslov državnega prvaka so osvojile Jarše. ( KEGLJAČI - V območni kegljaški skupnosti Novo mesto pr Z"’nos,i posvečajo tudi delu z mladimi kegljači in nekateri med U6'ho6,oce^ °betajo. Posebej zanje so na kegljišču Vodnjak pripravili la P^nstvo, ki so sega mladi dolenjski kegljači udeležili množično °vanju pokazali precej znanja. (Foto: Niko Goleš) PRILIPE - V nedeljo, 6. junija, bo na stezi v Prilipah naslednja dirka za državno prvenstvo v motokrosu. Člani se bodo pomerili v razredu 125 ccm, podmladek bo tekmoval v razredih 60 in 80 ccm, izpeljali pa bodo tudi pozivno dirko razreda 80 ccm. BRUNSKOLE VODI HRAST - Na gorski hitrostni avtomobilski dirki na Učki nad Reko na Hrvaškem je član športnega društva Hrast Šlavko Brunskole z BMW M3 v skupini N zasedel tretje mesto. Zmagal je lanskoletni državni prvak Miha Rihter. Brunskole po zmagi na prvi dirki in tretjem mestu na drugi dirki v skupnem vrstnem redu skupine N vodi. Naslednja dirka bo 13. junija v Grgarju pri Novi Gorici. [ Odgovori, popravki /n mnenja Pesek bolj zdrav, cenejši od asfalta Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Od šanka do sanka DL št. 20, 20. maja To, kar gospod Toni Gašperič premišljuje v članku o Ekološkem društvu Park in njegovih aktivnostih za Tekstilno šolo in metliškim gradom, je odraz človeka, ki živi - v že tako malomeščanskem mestu - na račun tega, kar mu prispe na uho (in ne notri) in kar se govori po mestu. Ne da bi kdo kogarkoli na kakršenkoli način hotel užaliti ali osramotiti, se mu v odgovoru na ta premišljeno izmišljeni članek zahvaljujemo, saj je predstavil društvo, ne da bi vedel, kdo sploh člani so. Boleča resnica, v kateri se je znašla mladina, ki jim Metlika poleg Vinske vigredi in tridesetih gostiln ne nudi prav ničesar, boli tudi nas. Da pa bi mlado življenje postalo aktivno, ne potrebuje kvantitete, ampak kvaliteto. S tem pa seveda ne merimo na vrhunska vina. Kot skupina študentov in neštu-dentov si prizadevamo za nekaj podobnega, kot je omenil gospod Toni. Res je, da v Metliki ni ne nobenega mladinskega prostora ne glasila, prav zaradi tega pa smo društvo ustanovili. Karmo brezciljnega tavanja “od šanka do šanka” bomo skušali zamenjati z vzpodbujanjem k pametnemu življenju - v zdravem okolju. “Svet ostaja na mladih, ostali pa si ga delijo.” NENAD MUŠNJAK javni zastopnik Ekološkega društva Park Na Medvedjeku je šlo hudo zares DL št. 21, 27. maja Poslanec Ciril Metod Pungartnik je na 13. seji DZ s svojimi izjavami potvarjal resnico o vojnih dogodkih v letu 1991 na Medvedjeku in s tem omaloževal pomen teh dogodkov v osamosvojitveni vojni Slovenije. Ciril Metod Pungartnik s tem ni le žalil domoljubnih čustev državljanov Slovenije, ampak je prizadel tudi občane novomeške občine, ki so v tej bitki sodelovali in tvegali svoja življenja. Svet mestne občine Novo mesto izreka vso podporo in priznanje vsem udeležencem bitke na Medvedjeku in protestira proti kakršnemukoli blatenju in omalovaževanju slovenske osamosvojitvene vojne, obenem pa se z vsem spoštovanjem poklanja spominu na našega občana, vojaka Francija Uršiča, ki je v bitki na Medvedjeku izgubil svoje življenje. Za svetniško skupino SKD ALOJZ TURK Senca vojne nad nami DL št. 19,13. maja IZJAVA ZA JAVNOST Slovenski forum izraža skrajno zaskrbljenost zaradi neodgovornega obnašanja obstoječe vladajoče parlamentarne politične pozicije in opozicije, tako v vladi kot v državnem zboru ob vojni na Balkanu. Obstoječa parlamentarna politična struktura načrtno krši družbeni dogovor, opredeljen v Plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti R Slovenije, ter 124. člen Ustave. Obstoječa politična parlamentarna struktura je brez družbenega soglasja in mimo ustave vmešala R Slovenijo in njene državljane v neposreden spopad na Balkanu, ne kot enakopravnega partnerja zavezništva, ampak kot cenenega izvajalca tujih interesov. Slovenski forum od obstoječe politične strukture pričakuje, da ohrani v tej vojni nevtralen status R Slovenije, njene bogate izkušnje in poznavanje razmer na Balkanu pa aktivno vključi v diplomatsko reševanje spopada na Balkanu. R Slovenija naj narodom Balkana, ki trpijo zaradi vojnih spopadov, nudi humanitarno pomoč - ne vojaške. Glede na to, da nas obstoječa politična struktura skozi vlado vztrajno in protizakonito “približuje Natu”, v Slovenskem forumu zahtevamo razpis referenduma o vključevanju v Nato strukturo. Slovenski forum poziva vso slovensko demokratično javnost, naj izvrši pritisk na obstoječo parlamentarno politično strukturo, da spoštuje ljudski dogovor, opredeljen v Plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti R Slovenije, ter njeno Ustavo. Podpredsednica SF: JELKA MORATO-VATOVEC Kakšno je naše zdravstvo? DL št. 21, 27. maja Razumem, da očividcem ali celo udeleženim v kakršnikoli nesreči minute čakanja na zdravniško pomoč minevajo zelo počasi, vendar zaradi tega le niso upravičeni do neargumentiranih očitkov, ki so bili navedeni v prejšnji izdaji Dolenjskega lista na šesti strani v notici z naslovom “Kakšno je naše zdravstvo?”. Dejstva so popolnoma drugačna, kot jih skuša iz meni neznanega razloga prikazati ga. Cveta Jurglič. V isti izdaji Dolenjskega lista je na enajsti strani naveden podatek, da se je prometna nesreča na Puščavi pri Mokronogu dogodila 21.5.1999 ob 15.30. Center za obveščanje Novo mesto je sprejel obvestilo o nesreči ob 15.38. V Zdravstvenem domu Trebnje pa je bil klic sprejet ob 15.40, skoraj istočasno iz bifeja Zore na Puščavi in iz Centra za obveščanje Novo mesto. Takoj je bil obveščen voznik-reševalec, ki se je takrat res nahajal na 500 m oddaljeni bencinski črpalki v Trebnjem z osebnim avtomobilom za prevoz dializnih bolnikov. Z gorivom se zaradi nujnega klica ni oskrbel, temveč se je takoj vrnil v zdravstveni dom in se z vozilom za nujne reševalne prevoze skupaj z dežurno zdravnico nemudoma odpeljal na kraj nesreče. Tja sta prispela takoj za patruljo policije, ki ju je prehitela med vožnjo proti Puščavi. Glede časa prihoda na kraj nesreče bi se skliceval na zapisnik Policijske postaje Trebnje, kjer je navedeno, daje ob 15.55 na kraju nesreče tudi dežurna zdravnica. Iz opisanega je popolnoma jasno, da vozilo za nujne reševalne prevoze po sprejemu klica ni odpeljalo na bencinsko črpalko, temveč na kraj nesreče. Tudi očitanih “več kot pol ure” se spremeni v največ 15 min, kar je na ovinkasti, mokri, skozi naselja speljani cesti in v povečanem prometu v tistem času povsem sprejemljiv čas. Torej do zamude pri intervenciji s strani Zdravstvenega doma Trebnje ni prišlo, kar je tudi odgovor na v naslovu notice zastavljeno vprašanje. Dr. BOGOMIR HUMAR direktor ZD Trebnje Klečeplazna izjava in sindikalno perje DL št. 20, 20. maja Končno sta se iz zimskega spanja zbudila sindikata Skei in N.S.-Revoz. Kje sta bila do sedaj? Zakaj nista imela svojih zahtev? Sindikat delavcev Revoza (SDR) je prvi postavil sindikalne zahteve, organiziral opozorilno stavko, medtem pa sta se Skei in N.S. Revoz ukvarjala s širjenjem neresnic o SDR. Sedaj pa oba sindikata modrujeta in delita lekcije SDR. Očitno je, da nastopata, če že ne kot sindikata stavkokazov, pa vsaj kot kolaborantska sindikata uprave Revoza. Spet uporabljata frazo o politični stavki, čeprav je Inšpektorat za delo RS, Enota Novo mesto, izdal 20. maja odločbo, s katero je uradno dal prav SDR, saj je potrdil nekatere njegove stavkovne zahteve. Poleg tega ju želimo spomniti, da so lani predsedniki ZSSS, Pergama in Neodvisnosti skupaj podpisali izjavo, s katero so se izrekli proti vladnemu predlogu zakona o delovnih razmerjih. Letos je parlament v prvem branju sprejel predlog zako- na, ZSSS in Neodvisnost pa molčita kot grob. Za konec še vprašanje gospodu oziroma tovarišu Zdravku Trohi. Pravi, da “desničarji” hočejo “porušiti” Revoz. Zato ga sprašujem, kdo je porušil Tam, Elan, Smelt, Pionirja... in tako bi lahko naštevali na stotine slovenskih podjetij, ki so jih spravili v stečaj. Komu so pripadali direktorji, vodilni in sindikalni funkcionarji v teh podjetjih? SZS - Alternativa podpredsednik: ALBERT PAVLIČ Lansko jesen so gradbeniki na novomeškem Grmu napeljevali plinovodno omrežje in pri tem dodobra razkopali ceste in pločnike. Ceste so pridno poasfaltirali, pločniki pa še danes niso vrnjeni v prejšnje stanje, torej zaliti z asfaltom, tako kot je to drugod po mestu. Zato upam, da ti gradbeniki ne čakajo zgolj na primerno vreme ali pa denar, da bodo obnovili asfalt. Po mestu smo sicer navajeni hoditi po asfaltiranih 477* P*7.AV*» Mzbo*M V NEOBVEZEN PREMISLEK Za voluharje je Med značilnosti Bele krajine sodijo tudi steljniki, ki so v vsej svoji lepoti najrazkošnejši v bližini Vinomera. Marsikatera televizijska ekipa je tam že lovila podobe na filmski trak in Belokranjcem je od ponosa rasel greben. Nič čudnega ni torej, če se je porodila zamisel, da bi steljnike zaščitili. V tej smeri se je naredilo to, da občinska oblast ni dovolila v steljnikih nič graditi. S kmetijsko politiko je država zmanjšala ali sploh izničila po vaseh živino, tako da kmetje stelje za nastil ne potrebujejo več. To pa pomeni, da ne kosijo steljnikov. In ker se narava ne meni za človeške neumnosti, steljniki počasi, toda vztrajno zaraščajo. Menda so Drašičaniponujali rešitev: človeka, ki bi imel na razpolago traktor za košnjo, toda občinskim oblastnikom se je to zdelo prepotratno. Ni denarja, medtem ko se cvenk za zaposlitev občinskega voluharja kaj hitro najde. Seveda bi bila možna tudi kakšna drugačna rešitev, kakršna koli bi že bila. bi bila boljša od zaraščanja, zaradi katerega pa kaže, da nihče od odgovornih ne spi nič slabše. Da se metliška občinska oblast obnaša do naravne dediščine kot svinja z mehom, priča tudi dejstvo, da je pred vrati spet poletje, na mizah občinske sejne sobe pa ni gradiva za sprejem odloka o redu in miru ob reki Kolpi. Črnomaljci imajo to že dobro urejeno. TONI GAŠPERIČ TEDI NASI DIJAKI USPEŠNI LJUBLJANA - Na državnem tekmovanju v znanju angleškega jezika, ki je potekalo 20. aprila, se je uvrstilo skupaj 976 učencev. V kategoriji fakultativni pouk je tekmovalo 5 učencev, najboljša je bila Meta Kržan iz osnovne šole Mirna z mentorico Matejo Novak. Znani so tudi rezultati državnega tekmovanja iz znanja geografije, ki je potekalo 19. maja na gimnaziji Piran. Vsebina tekmovanja je bila morje, vreme, orientacija in geografija naselij. Med osnovnošolci so zmagali učenci OŠ Louisa Adamiča iz Grosuplja, drugo mesto pa so si razdelili tekmovalci OŠ Mirna na Dolenjskem in OŠ Naklo. Ob posegih v mestno podstrukturo bi kazalo prisluhniti tudi drugim pogledom avtomobilskih štiritaktnih motorjev, preko brezšumnega predel3 ob Krki in šelestečega ter s ptičjim petjem in gromenjem jezu na Krki obdarjenega območja Ragovega loga in zopet nazaj v urbano zvočno podobo prostora. Kolikor bi bilo to ustvarjeno načrtno, bi lahko rekli, da gre za izvrstno načrtovanje urbanega prostora m ■ omogočanje kar najbolj pestrega njegovega doživljanja. Pa ne gre zgolj za to; bojda je hoja po asfaltu za zdravje neprimerno slabša kot hoja po zemlji, pesku, torej po mehkejši podlag1-Gotovo je v mestih, polnih asfalta in betona, tudi zato več obolenj sklepov in hrbtenice, ki so nePr!i merno bolj obremenjeni ob noji po asfaltu. Pravega rekreativca boste le redko ugledali, da te^eP® mestnih pločnikih. Raje bo sel gozd, seveda ne le zaradi podlage, po kateri teče. .lT) TOMAŽ LEVIČAR P.S.: Žal so pred dnevi zgo/aj omenjeni pločnik že asfaltirali-J. v- regresiranje SEMEN, TELET, PRIPUSTA KRAV ŠKOCJAN - Občina Škocjan je* letošnjem občinskem proračunu2 razvoj kmetijstva predvidela več k® 8 milijonov tolarjev. Na zadnji sej občinskega sveta so svetniki spreJ® li program regresiranja: pripuS krav, semenskega krompirja.s menske koruze, sofinanciranj^ izobraževanja in ekskurzij, seme TMD in travniške detelje,setne^ pšenice, obnove sadovnjakov, nove vinogradov, privez telet, od vo svinj, konjerejo, testiranje skr pilnic, obresti dolgoročnih na*oZ . kmetijstvo, prašičerejskega, g° | dorejskega društva in Aktiva ki**e | kih žena. Vlagatelji morajo za p dobitev denarja predložiti Pr0^up pločnikih in le redko naš korak zaide na kakšno drugačno površino, to pa je vendarle škoda z različnih vidikov. Z vidika percepcije, z vidika zvočnega efekta arhitekture je precej dolgočasno, če sprehod po mestu pogledamo enodimenzionalno: hodimo zgolj po asfaltnih pločnikih, ki oddajajo enak, monoton zvok, ki se spremeni, kvečjemu če zamenjamo obuvalo, če se preobujemo iz športnih copat v cokle, iz mehkega v trdo. V Novem mestu pa vendarle najdete tudi kos poti, kjer je ta zvočni efekt bolj pester, denimo iz kan-dijskega križišča ob Krki, skozi Ragov log in most čez Krko v staro mestno jedro. Tla so na tej poti raznolična, zato je tudi zvočni efekt arhitekture pestrejši. Tu začnete korak na asfaltu pri kandij-skem križišču, greste dalje ob Krki nasproti frančiškanskega samostana po peščeni podlagi in kmalu pridete do gozda, kjer je zemlja, kalešen večji kamen, v jesenskem času pa lahko zabredete tudi skozi pisano listje, nato vas pot pelje po lesenih podnicah mosta iz Ragovega loga in po betonskih stopnicah zopet do asfalta, za konec pa lahko nekaj korakov naredite še po granitnih kockah v starem mestnem jedru. Pri tem se vam tudi siceršnja zvočna podoba prostora spreminja, namreč: od križišča, polnega pešcev, v polglasnem pogovoru in hrupnih Drugi v hitrostnem tipkanju Dobra uvrstitev Srednje ekonomske šole Novo mesto ljana. Z izredno veliko hitrostjo tipkanja 304 ud/min je Boštjan Cvelbar iz SEŠ Novo mesto zmagal med dijaki 2. letnika, 2. mesto je zasedla Katarina Štefanič iz PTSEŠ Brežice, na 3. mesto pa se je uvrstila Mateja Jordan iz SEŠ Novo mesto; Matevž Kralj iz iste šole je bil 15. Ekipa SEŠ Novo mesto je slavila zmago med tekmovalci 2. letnika. Z organizacijo tekmovanj v hitrostnem tipkanju besedil želijo na SEŠ Novo mesto opozoriti na pomembnost te veščine, saj se danes skoraj na vseh delovnih mestih uporablja računalnik. Znanje slepega 10-prst-nega tipkanja pa je nujno potrebno, če hočemo hitro in natančno opraviti zaupane naloge. MARIJA FILIP Dijaki Srednje ekonomske šole iz Novega mesta so v maju sodelovali na dveh državnih tekmovanjih v hitrostnem tipkanju. Prvo je potekalo v Ljubljani 14. maja, in sicer za dijake programa upravni tehnik. Ekipa iz Novega mesta je na njem zasedla 2. mesto. Tudi posamično so se dijaki dobro uvrstili, in sicer je Klavdija Veličevič s hitrostjo 303 udarce/min zasedla 3. mesto, Boris Klevišar s hitrostjo 302 ud/min 4. mesto in Silvija Pajk s hitrostjo 241 ud/min 12. mesto. Tekmovanje je potekalo na računalnikih v 10-minutnem prepisovanju neznanega teksta. V petek, 28. maja, pa je Srednja ekonomska šola iz Novega mesta gostila dijake programa ekonomski tehnik in poslovni tajnik iz cele Slovenije. Na tekmovanju je sodelovalo 67 dijakov iz 1. in 2. letnika. Med 1. letniki je Uroš Raztresen iz SEŠ Novo mesto s hitrostjo 181 ud/min slavil zmago. Dijaka Jana Vučkovič in Jaka Malnarič sta s svojima solidnima uvrstitvama pripomogla, da se je ekipa 1. letnika SEŠ Novo mesto uvrstila na 2. mesto za SGEŠ Ljub- Avtomobile v garaže Sprehod po preurejeni Strmi poti s Prešernovega trga na Kapitelj sodi med najmanj pogoste odločitve meščanov. Čeprav je pot preurejena in nudi posedanje na klopeh, je nanjo v dopoldnevih skoraj nemogoče vstopiti. Tudi tu se moramo prebiti med avtomobili. Ko sem mestu podaril projekt za ureditev Strme poti, si nisem mogel misliti, da ga ne bo mogoče v popolnosti uresničiti. Nujno je bilo spremeniti spodnji del opornih zidov, s sosedi ni bilo mogoče skleniti sporazuma. Kompozicija ni zaključena na spodnjem delu z osrednjo svetilko, kan-delabrom, še vedno niso nameščeni omejevalni stebriči, ki onemogočajo motorni promet. Posebno težki so bili pogovori med občino in ZZZS, ki mora parkirati vozila svojih uslužbencev in službena vozila tik pred vrati. Zdaj namerava oba neustrezna in odvečna garažna boksa podreti in zgraditi sredi mesta pod vrtovi podzemne garaže. Zahtevam, da Občina Novo mesto zaprošeno lokacijsko in gradbeno dovoljenje ne izda in predlagam direktorici Območne enote ZZZS v Novem mestu, da uredi parkiranje službenih in zasebnih avtomobilov v garažni hiši na Novem trgu. Taje bila zgrajena zato, da bi mesto osvobodili motornega prometa. Za pomoč pri odločanju: oddaljenost med parkiranim avtom v garažni hiši in vhodom v stavbo ZZZS znaša 220 m. JOVO GROBOVŠEK Smrečnikova 30, Novo mesto • Ko bil sem črnolas, so mi laskali, gologlavega kot Kras pa bi lasali. (Mitja Ribičič) svetovalne službe, račun za sadik in semen, ustrezne pedigr 1 pri nabavi plemenskih živali, p)1 gresiranju telet potrdilo veterin ^ ske službe z ušesnimi številk#*®’' pripust krav pa potrdilo 0 ose kori' menitvi. Denar lahko kmetje _ stijo do konca leta oz. do porabe menskega denarja, do 30. jun*J* *jj bodo na občinski upravi zb* vloge za regresiranje krofflp1 koruze, TDM in detelje. PO TRIDESETIH LETIH SPET SKUPAJ - Dijaki 4.d. ped delka novomeške gimnazije so pred tridesetimi leti maturirali kot y . g profesorice Marjetke Valentinčič. Naslednje leto bo odšla v poko]. vedno prijazna in vedrega duha, leta pa se bolj poznajo njenim m' a stopnja države Slovenije. Iiin”°' i j?robovi P3 še vedno “tu-7,. rn kličejo po razodetju nera-svm • deJ.anJ P° že končani v(Vi„0Vn.\v°jni- V breznih je še erit,n° -ldet' Iesene križe, na kat-ijn P'?e: “Tudi mi smo umrli za ie n°Vlno”- To je krik iz globin. To ideif -1° Cl°veku. Človeku brez snra, c navlake. To je klic po n, m’’ P° Ptetetnem dejanju, ki bi rali že zdavnaj storiti! IVE A. STANIČ ANDREJ BREGAR 3. V EKONOMIJI nam?.PER’ NOVO MESTO - Kot iz Srna Sporočila Pr°f- Karmen Vire mesti ekonomske šole v Novem Rema’Sta njihova dijaka Marjetka šolo nr.'n,^ndrei Bregar zastopala ekn aa državnem tekmovanju iz sledniiU1^' V ostr' konkurenci je trdil !>Segd 3' mest0 in s tem P°' nov,,„, n raven znanja, ki ga nudi šola- pred tem so po Slo-diiaL i la šolska tekmovanja za elt0nn ,Pnornskih srednjih šol in nch ipTn gimnazij. Na obeh rav-intern , movanje potekalo preko a v aplikaciji Platon. V torek, 25. maja, smo v vrtcu Pedenjped obeležili dvajseto obletnico delovanja razvojnih oddelkov v vrtcu Novo mesto. Ob tej priložnosti smo delavke razvojnih oddelkov pripravile prireditev, na kateri je goste pozdravila ravnateljica vrtca Majda Kušer Ambrožič, nato pa smo si ogledali kratek film o življenju in delu v teh oddelkih. Delo z otroki v razvojnih oddelkih vodijo usposobljene strokovne delavke skupaj s pomočnicami. Prizadevamo si, da bi pri delu sledili novim strokovnim dognanjem, novemu času, potrebam družin in družbe. Naslov okrogle mize, ki je sledila, izraža naše težnje - delamo dobro, radi bi še bolje. Vodila jo je mag. psihologije Darija Žgavc, pomočnica ravnateljice v vrtcu Novo mesto. Okrogle mize so se udeležili: Marija Padovan, samostojna svetovalka sekretariata za izobraževanje, vzgojo, zdravstvo in socialne zadeve na novomeški občini; dr. Dijana Majstorovič, vodja razvojne ambulante v novomeškem zdravstvenem domu; Estera Dvornik, nosilka področja razvrščanja otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju na novomeškem Centru za socialno delo; Iztok Suhadolnik, predsednik društva Sonček Novo mesto; Anica Stankovič in Ana Bevc, predsednica in tajnica društva Sožitje Novo mesto: Marija Cerar, svetovalka za otroke s posebnimi potrebami na Zavodu RS za šolstvo, in Metka Šter, koordinatorica razvojnih oddelkov in mobilne službe v Ljubljani. Razprava na okrogli mizi je Za večjo prometno varnost državno tekmovanje Kaj veš o prometu za učence .2^Pvnih in srednjih šol po 21 letih v Novem mestu MESTO - Vsakodnev-nes p*1'0 številnih prometnih djm- • Pogosto tudi med mla-oD ln.s tragičnimi posledicami, v2„..jarJai°. da je morda skrb za nas š e'ežencev v prometu pri Dom 6 P.remajhna. Zato je toliko Ja SvC?lejSa tradicionalna akci-cestn Za Prevcntivo in vzgojo v obč&«« (SPV) Mestne ga sveta tV° meSto m republlške-v š0i-, sta v soboto, 29. maja, drža, centru organizirala 8. Prom?.0 tekmovanje Kaj veš o sre>,i„C, za "čenče osnovnih in M 0l' najja.dc tekmovalce - kar 66 °bčin 'Z vseb slovenskih zaj 1 ." s,a pozdravila in jim Rafk aspešno sodelovanje občin v'zman v imenu Mestne Šoki/ ovo mesto in direktor Sp *ega centra Štefan David. °r8an°VOrd ie tud‘ predsednik ScdnilfZaCj)Skcga odbora in pred- Šoljk^ ovo mesto in direktor SPregt 0rgan\c SC(]n jL - o-------------... r Šušta\n.ovorncške SPV Borut t°vrs,rsiU’ k' je zadovoljen, da len? drzavno tekmovanje po ipeslu znova poteka v Novem vpraT Mladi so reševali testna njev.i ■ a,v s? pomerili v oce-ter. ni vožnji po mestnih ulicah 8°nu p«?0,81'1' v°žnji na poli- nja in Kolesarjih je največ zna-cei,,., s.Pretnosti pokazal Mitja tiB;Dmk iz Hrastnika, sledita (ton “ ‘5 ‘'lastnika, sledita Kl)|ar b n 't Mislir|je ter Jernej naS|„(1 Brežic. Med Dolenjci so "testo t1*6 uyrstitve dosegli: 5. ga, 7 7. °maž Janežič iz Trebnje-Rob, l",1až Zorič iz Sevnice, 15. 10 -‘•rt Star,/-......................... M)bcn e — 1 1/.0CV111LC, ij. I8.pc. tarešinič iz Črnomlja, 17. v: "r Naplcr iz Novega mesta, . °n Kosec iz Novega mc- KAJ VEŠ O PROMETU - Kot spremljajoče dejavnosti so organizatorji pripravili preizkus varnostnih pasov na zaletavčku (na sliki), razstavo policijske opreme in razstavo skuterjev Trgoavta Koper. sta, 46. Bernard Dolšak iz Ribnice in Emanuel Grgič iz Metlike. Med mopedisti je bil najboljši Robi Očko iz Kranja, sledita mu Marko Gršič iz Metlike in Aleš Klauzner iz Sladkega vrha. Od naših je na 8. mestu pristal Nejc Peček iz Ribnice in na 13. mestu Jernej Kostrevc iz Brežic. L. M. Kam, Slovenija? Postoj. Kam greš Slovenija? Zakaj bi rada v Nato šla? Misliš, da je bog in batina? Predvsem je - batina. JURE MURN DOPOLNILO V seznamu dobitnikov zlatega Vegovega priznanja, objavljenem v Dolenjskem listu 27. maja, je pomotoma izpadlo ime Matej Kolenc, Osnovna šola Mirna Peč. Za napako se opravičujemo, dobitniku pa iskreno čestitamo. J. P. Zavod Republike Slovenije za šolstvo Območna enota Novo mesto TVetje srečanje predstavnikov vzorčnih šol Koristno spoznavanje Že nekaj let se širi gibanje vzorčnih osnovnih šol v Sloveniji. Iz našega okolja so kar tri šole, ki se ponašajo kot vzorčne: OŠ Artiče - sadjarstvo, OŠ Bizeljsko - za vinogradništvo; OŠ Šmarjeta - za okoljsko vzgojo. Slednja je bila gostiteljica tretjega srečanja vzorčnih šol in za rdečo nit dogajanja z Zalokarjemi dnevi postavila v ospredje okoljsko vzgojo. Tako so učenci desetih šol -centrov praktično spoznavali, kaj je vzgoja za varovanje okolja, ker daje možnost za raziskovanje in razlaganje pojavov v okolju. Učenci so si tako pridobivali znanje, razumevanje, tehtanje vrednot in stališč starejših, ki so jih s svojimi rešitvami dopolnjevali. Na razstavi, ki so jo postavili v telovadnici šole, so opozorili na napake, ki se dogajajo v vseh bivalnih okoljih. Na ta način so učenci opozorili, da z vsakoletnimi akcijami za čisto okolje nismo na poti rešitev. Cilji še nam oddaljujejo, čeprav si šole prizadevajo, da bi z osveščanjem spremenili odnos do naravne in kulturne dediščine. Kako naj bi delo pri uvajanju okoljske vzgoje potekalo v med-predmetnem področju, v programu devetletne osnovne šole, so učenci osnovne šole Šmarjeta skupaj z vaščani Vinice pri Šmarjeti prikazali v programu življenje vasi nekoč in danes. Vaščani so z dejavnostmi, prijaznimi okolju in ljudem, predstavili življenje, ki gotovo ni bilo tako stresno, kot ga živimo danes. V naše življenje je potrebno vnesti več obzirnosti, zmernosti, skrbi in odgovornosti za naravo in ljudi, ki živimo skupaj. Vinica pri Šmarjeti je predstavila program revitalizacije, ki kaže pot odpiranja turistične ponudbe. JOŽE PEČNIK Vsak večer jokam Vsak večer, ko prižgem televizor in gledam, kako Natova letala rušijo Beograd in Srbijo, mi tečejo solze po licih. Trepetam za svoje sorodnike, prijatelje, znance in za vse ljudi. V četrtem razredu osnovne šole sem prvič potovala v Beograd, in to sama. Tam je živela moja ljuba teta Tončka, ki je šla tako daleč s trebuhom za kruhom. Od takrat naprej sem bila vsako leto vsaj enkrat v Beogradu. Kako nepopisno lepe spomine imam od tam! Trepetam pa tudi za Albance. Tudi nje imam rada. Na pošti, kjer sem delala, sem jim dobrohotno napisala na stotine poštnih nakaznic, telegrafskih nakaznic, telegramov in vzpostavila nič koliko telefonskih zvez. Vse vasi, ki jih omenjajo v poročilih, so mi znane. Pri nas je tri leta stanoval mlad Šiptar Hadži in pomagal pri vzreji piščancev. Bil je plemenit fant. Ob dolgih zimskih večerih je prihajal k meni v dnevno sobo in sva klepetala in razpravljala o njihovem življenju. Tudi zanj in njihovo družino zdaj trepetam. Rekel je, da ko je bil maršal Tito še živ, ni bilo nobenih napetosti med Srbi in Albanci, takoj po njegovi smrti pa so začeli nacionalisti dvigovati glave. Kosovo je srbska sveta zemlja. To je treba upoštevati. Cel svet bi moral Albancem razlagati, da na Kosovu lahko živijo kot narodnostna manjšina, z vsemi pravicami in dostojanstvom. KATARINA KUHELJ Po dolgotrajni in zahrbtni bolezni nas je za vedno zapustil naš sodelavec in zdravnik ŽP Žužemberk. Od njega se poslavljamo z naslednjimi besedami: Zmoremo ali sploh znamo, saj žalost tare nam srce, besede izraziti v zahvalo, se zahvaliti Vam za vse? Bomo imeli dovolj moči sprejeti kruto to resnico, da Vas med nami nič več ni? Od solz so mokra naša lica. O, kako prenašati ste znali bolezen težko in bolečine, stisk in strahu nikoli pokazali, pogum in dobra volja bile Vaše so vrline. Gotovo ni bilo lahko zdraviti bolne dan in noč, ko pred leti dežurstva še ni bilo in vsi pri Vas iskali smo pomoč. Ostala za Vami je praznina in v žalosti naš kolektiv. Obdaja otožna nas sivina, le spomin na Vas je v srcu živ. Morda za konec le še to: z Vami bilo nam je lepo, ne prestrog in ne premil, pokončen mož in zdravnik ste bil. Zdravstveno osebje Zdravstvenega doma Žužemberk in hvaležni pacienti Vlado Avsec DENACIONALIZACIJA V KRMELJU KRMELJ - Premoženjskopravna referentka na sevniški občini Petra Pozderec meni, daje denacionalizacijski postopek na območju Krmelja eden od najzahtevnejših v slovenski praksi, predvsem s stališča, da gre za premoženje nekdanje delniške družbe “Šentjanški premogovnik Jakil, d.d., Krmelj” in ne za premoženje fizične osebe. Pozder-čeva v odgovoru občinskemu svetniku Rudiju Becu, kije predlagal, naj občinska uprava pripravi pregled parcel na območju Krmelja, ki so v iasti občine in so v denacionalizacijskem postopku, da bi bilo po mnenju stroke potrebno rešiti vrsto zahtevnih predhodnih vprašanj, najprej pa napraviti novo geodetsko izmero Krmelja. Kot kaže, je bila upravičena Bečeva bojazen, da sedanjega statusa quo stanja, ki zavira razvoj kraja, ne bo moč v kratkem času preseči. VARSTVO OKOLJA IN RECIKLAŽA ČATEŽ OB SAVI - Sekcija za higieno okolja pri Slovenski veterinarski zvezi organizira v Termah Čatež od 2. do 5. junija mednarodno okoljevarstveno konferenco z naslovom Okoljevarstvena tehnologija v reciklažnem gospodarjenju. Konference se bosta udeležila med drugimi Pavel Gantar, minister za okolje in prostor, in državni sekretar Marko Slokar. V soboto, 28. maja, smo se na šmihelskem pokopališču v velikem številu za vedno poslovili od znanega borca NOV tovariša Vlada Avsca iz Gotne vasi. Rodil se je leta 1921 v kmečki obrtniški družini. Kot mlad fantje moral prijeti za delo, poleg tega pa obiskovati gimnazijo. Zelo mladje postal član Društva kmečkih fantov in deklet. Bil je med tistimi novomeškimi dijaki, ki so protestirali proti italijanski okupaciji. Kot clijak je spoznal, da je domovina samo ena. To spoznanje ga je vodilo, da se je že leta 1941 skupaj s starši, bratom in sestro vključil v OF in so vsi aktivno sodelovali v programu in cilju OF. Ko je prišel čas, sta Vlado in Vinko odšla v partizane. V NOV je opravljal različne obveznosti, nekaj časa tudi na Bazi 20 v Kočevskem Rogu. Na težki partizanski poti je bil tudi ranjen. Po vojni je delal na različnih delovnih mestih kot finančni strokovnjak na Upravi za notranje zadeve in v družbeni strukturi. V družbenopolitičnih organizacijah je bil zelo aktiven in je prejel več odlikovanj, pohval in priznanj. Bolezen je preprečila njegovo delo in ga tudi premagala. Bil je izredno dober do vseh tovarišev in je bil vedno pripravljen pomagati vsakomur, ki je bil v težavah. Tovariš Vlado nam bo ostal trajno v spominu. IVAN SOMRAK Litijske novice REGRAT - REGRAT (REvija GRadi ATmosfero v občini Litija) je nova revija za ustvarjalnost mladih v litijski občini. Njeni ustvarjalci, predvsem študentje, so se lansko poletje dogovorili, da poleg Besednih senc, ki občasno izhajajo že več let, izdajo še revijo za mlade, ki bo poieg besede prinašala še fotografije, grafite, risbe itd. Prva številka je izšla 25. maja, predstavili pa sojo pred litijskim kulturnim centrom. POSLANSKI VEČER - Tokratni gost poslanskega večera je bil državni sekretar iz ministrstva za ekonomske odnose in razvoj Rado Klančar. Poslušalcem je podrobno razložil vsebino zakona o regionalnem razvoju. V Sloveniji še ni ustanovljenih regij, so pa že izdelani zemljevidi. Občino Litijo uvrščajo v zasavsko regijo, čemur so prisotni ostro nasprotovali. ZAKLJUČNI KONCERT - V četrtek so učenci litijske glasbene šole pripravili zaključni koncert. Občinstvu so se predstavili igralci trobente, harmonike, kitare, flavte, klavirja in baletniki ter harmonikarski in letos prvič pihalni orkester pod vodstvom Uroša Hribarja. NASTOP “ZVONA” - V nedeljo je mešani pevski zbor Zvon iz Šmar-tna pri Litiji izvedel svoj 13. tradicionalni koncert na dvorišču gradu Bogenšperk. Tudi letos so v goste povabili mešani pevski zbor Srebrni glas Društva upokojencev iz Žirov.. K. ŠUŠTERŠIČ Tiho odhajajo od nas žene in možje, ki so se v začetku viharja druge svetovne vojne pridružili klicu Osvobodilne fronte, da se je treba okupatorju upreti z orožjem. V družinskem krogu se je od svojih dragih pred dnevi poslovila v Novem mestu tudi zaslužna aktivistka in pogumna žena Roza Perozzi z Mestnih njiv. Rodila seje februarja 1915 v Suhorju nad Metliko in je pred zadnjo vojno delala kot trgovska pomočnica, v Novem mestu znana kot “Barboričeva Roza” iz takratne znane trgovine. Tu se je vključila v organizirano delo OF in skupaj z medicincem Adolfom Medveškom že v jeseni 1941 pridobila usmiljenega brata Franja Prokopa-Kazimirja, da je v kandijski bolnišnici začel pomagati prvim upornikom. Požrtvovalno in pogumno so novomeške aktivistke OF organizirale pomoč za razne zdravstvene posege in pomagale tudi pri pobegu štirih partizanov iz bolnišnice. Zbirale in oddajale so sanitetni material in zdravila za prve borce v gozdovih. Roza, kasneje poročena Perozzi, je bila skupaj s Koširjevo Faniko, s sestrama Vido in Darko Jenko, s Štefko Valentinčič in z mnogimi drugimi zavednimi Novomeščani v prvih vrstah zvestih sodelavcev upora proti fašistom. Iz moške bolnišnice je Roza nosila zdravila, obvezni in drug sanitetni material k zdravnici dr. Štolfovi in dr. Riharjevi v žensko bolnišnico, kjer je bilo z vednostjo primarija dr. Perka urejeno varno skrivališče te dragocene pomoči, dokler je niso poslali naprej k partizanom. Za pogum je bila zavedna Roza kaznovana z zaporom v Ljubljani od oktobra 1942 do maja 1943, nakar je morala v italijansko koncentracijsko taborišče v Gonars, kjer je ostala do jeseni 1943. Po vrnitvi v domovino se je takoj spet vključila v aktivno organizirano delo OF in v njem vztrajala do konca vojne, ko je bila tudi članica okrožnega odbora OF. Po osvoboditvi seje spominjamo kot voditeljice prvega otroškega vrtca na Marofu, prevzela pa je tudi dijaško kuhinjo. Desetletja je z veseljem delala v društvu prijateljev mladine in bila med prvimi organizatorji sprevodov ter obdaritev Dedka Mraza. Aktivna je bila v Zvezi borcev, največ veselja pa je užila na Gorjancih. Še nekaj tednov pred smrtjo je povedala prijateljici Mari Glonar, da bi “še enkrat rada šla na Gorjance in se napila pri Gospodični njene vode...” Ta poslednja želja se skromni in zavedni slovenski ženi ni uresničila. Vsi, ki so jo poznali, se je bodo spominjali s ponosom in hvaležnostjo. T. GOŠNIK NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE LOGATEC - Notranjski radio ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Katera vrsta blaga je najbolj primerna za posteljnino? (Nagrada brisača PE Modiana iz Ljubljane.); Približno koliko kilometrov je sedež uredništva Časopisa 99 p.p. oddaljen od Ljubljane? (Nagrada: 6-mesečna naročnina.) Odgovore je treba do sobote, 5. junija, poslati na naslov: NTR Logatec, p.p. 99, Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca z dne 16. maja sta: Primož Strle iz Ljubljane in Rezka Tolar iz Selc. • Ponaredek se od originala razlikuje po tem, da je videti bolj pristen. (Bloch) • Novinarstvo ni povsem svoboden poklic. (Jambrek) • Politika je v neuradnih stikih ena sama velika obrekovalnica. Deluje po principu tračev in razširjanja govoric. (Peršak) 17 Roza Perozzi ^^£(2597), 3. junija 1999 DOLENJSKI LIST d5®^®^®!!® • 2®ocOQ[mmw®©,fto • ®0n0s® • (^®[po®D • [?®[p®[?Gag® • ggnraDouD0w®®GO • ©OSDs® • gD®[]d0ž NASE KORENINE Severjev ni moč zatreti Za Alojza Severja je napočil zadnji delovni dan. Tri dolga leta je garal v rudniških rovih daljne kanadske pokrajine Ontario, zdaj pa je končno napočil čas, ko naj bi se vkrcal na ladjo in se vrnil k svoji družinici na Bojanji Vrh pri Muljavi. Kakšen prešeren zanos gaje prevzel v tistem trenutku, ko je zadnjič stopil iz temne jame na svetli dan! Spravil se je nad skalo, ki je precej nevarno visela nad vhodom rudnika. “Tudi ti ne boš več strašila tukaj! ” si je verjetno mislil in sprožiti skalo, a to tako nesrečno, da mu je zdrobila nogo. Po nekaj dneh se je rana zastrupila in Alojz je umrl. Zena Marija, sinova Alojz in Vinko ter hčerka Minka so zaman čakali na njegovo vrnitev. Severji z Bojanjega Vrha so stara rodovina. Že iz zgodovinskih povesti, ki jih je napisal njihov bližnji sosed Muljavčan Josip Jurčič, zvemo, kaj vse je doletelo ljudi, ki so včasih živeli tukaj. Z Alojzom in Vinkom Severjem, sinovoma tistega Alojza, ki je leta 1929 tako nesrečno preminil v Kanadi, se deževnega majskega popoldneva pogovarjam na Bojanjem Vrhu, prav tam, od koder je nekoč njun oče odšel v tujino. Alojz se ga še medlo spomni. Vinko prav nič. Gospodarjeva smrt je tedaj mladi družini prinesla veliko žalost, ne pa tudi poloma. Vdova Marija je dobila za možem kar lepo zavarovalnino in dobljeni denarje pametno vlagala v orodje in posest. Tako je bila Severjeva kmetija pred drugo svetovno ena redkih v vasi, kije imela mlatilnico. Tudi sicer jim ni bilo dolgčas. Tone Kastelic, ki se je vrnil iz Kanade, je imel v sosesčini lepo kmetijo. Tisti čas, ko je bil v Kanadi, je ovdovel, nekaj let po vrnitvi pa se je oženil z vdovo svojega kanadskega sopotnika in se s svojima hčerkama preselil k Severjevim. Tako se je do pričetka druge svetovne vojne vse že kar lepo uredilo, vojna pa je vse spet grdo zapletla. Sprva se je še dalo nekako izogibati nevarnim čerem, a tudi na Bojanjem Vrhu je postajalo vse bolj vroče. Skoraj nemogoče je, da bi jo mlada fanta - Alojzu je bilo ob italijanski kapitulaciji blizu dvajset let, Vinku pa blizu sedemnajst - kar tako odnesla. In res, Alojza so mobilizirali partizani. Nemci, ki so prodirali od Save, so jih hudo stiskali in redčili. Ko so bili že precej razbiti in apatični, se je Alojz vrnil domov. A tudi tu ni bilo miru. Zdaj so ju dobili v roke domobranci in ju odpeljali v svoje postojanke. Vinko je bil v njihovih vrstah priča nenavadni bitki, ki se je odigrala 13. novembra 1944 pri Miklarjih v Beli krajini. Takrat sta se v gosti megli srečali domobranski koloni in se udarili na življenje in smrt. Predno so spoznali, da gre za pomoto, je padlo že veliko žrtev. Vinko je ostal nepoškodovan. Skeleli so ga le žulji, ki jih je dobil, ko je moral pešačiti v Belo krajino in nazaj. Ob koncu vojne je bilo treba spet reševati glavo. Domobranska vojska se je umaknila na Koroško in se utaborila na vetrinjskem polju. Od tam so jih Angleži z zvijačo pošiljali nazaj k Titovim partizanom, ki so se nad njimi krvavo znesli na Teharjah in v Kočevskem Rogu. Vinko in Alojz sta prekoračila Alpe skozi podljubeljski tunel. Imela sta srečo, da sta vztrajala toliko časa, da se je vest o pokolih v domovini že razširila. Transporti v Jugoslavijo so prenehali voziti in preostali ubežniki so bili preseljeni v druga taborišča po Avstriji. Tujina pa ni bilo tisto, po čemer bi fanta z Bojanjega Vrha hrepenela. Kraj njunega hrepenenja je bil njun dom. In tja sta se, vseht črnim vestem navkljub, odpravila. Peš, v zavetju divjine in noči. Kar trinajst dni je trajala njuna pot iz Avstrije do Bojanjega Vrha. Najtežje je bilo prečkati Dravo. Po vitli, razpeti nad deročo reko, sta se zvlekla na drugo stran in pri Železni Kaplji prešla državno mejo. Potem je šlo sorazmerno gladko do doma. A tu je zopet nastala težava. Kako domače priklicati, ne da bi s tem zbudila preveč pozornosti? Alojz je bil premeten: v hlevu je odvezal konja in z njim kopitljal naokoli. To je prebudilo mater, da je pogledala v hlev. In takrat sta se ji sinova pokazala. Veselje nad snidenjem je bilo veliko, a skrb, kako naprej, gaje hitro zasenčila. Fanta sta se nekaj mesecev še skrivala v bližini doma, ko pa je bila razglašena amnestija, sta se javila novim oblastem. Nekaj časa sta bila zaprta in v zaporu grdo pretepena, nato pa so ju spustili. Alojz je imel potem z Ano, hčerko Toneta Kastelca, štiri otroke, zdaj pa ima že sedem vnukov in tri pravnuke, Vinko pa se je preselil na Muljavo na kmetijo, ki jo je prej kupila njegova mati. Tudi njegova žena je Ana, imata pet otrok in enajst vnukov. Mati Marija je umrla v stotem letu starosti. Tako so Severji preživeli in še poglobili svoje korenine. TONE JAKŠE BEGUNSKA USODA SKUPINE STARIH ZA SAMOPOMOČ - V Domu starejših v Novem mestu trenutno deluje 6 skupin starih za samopomoč. Najstarejša med njimi je skupina Julija, ki je v maju praznovala 6. rojstni dan. S praznovanjem smo obeležili šestletno druženje z namenom, da skupaj premagujemo osamljenost, da s svojimi izkušnjami in znanjem bogatimo drug drugega in skupaj iščemo smisel tudi v jeseni življenja. (Za sekcijo voditeljev starih za samopomoč v domu Josip Bevc) Tam, kjer “nosečnicam režejo trebuhe” Vojna ne izbira žrtev. Grozote ne prizanašajo ne mladim ne starim, ne moškim ne ženskam. Najgloblje sledi pa gotovo zapustijo v krhkih otroških dušah. Prav otrok pa je na Kosovu, od koder ljudje še vedno bežijo čez mejo, če jim le uspe, največ. V črnomaljskem begunskem centru, kamor so se zatekli pred balkanskim peklom, jih je kar tri četrtine. Med odraslimi, ki so maja po kalvariji, ki so jo doživeli, ko so zapustili domove na Kosovu, prišli v Črnomelj, prevladujejo ženske. Moških je le nekaj, težko pa je med njimi najti koga, s kate- SPOMINSKA PLOSCA -Zbrane je nagovoril postulator Stanislav Hočevar. V Zgornjih Vodalah so odkrili ploščo Lojzetu Grozdetu Kandidat za mučenika Lepo sobotno popoldne 29. maja je v Zgornje Vodale v župniji Tržišče privabilo kar lepo množico ljudi k slovesni blagoslovitvi spominske plošče Lojzetu Grozdetu, kandidatu za priznanje mu-čeništva, ki so ga še ne dvajsetletnega umorili na novoletni dan leta 1943. Slovesnost blagoslovitve plošče, vgrajene na kraju, kjer je nekoč stala Lojzetova rojstna hiša - na kraju sedanjega Grozdetovega rodu, ki sije tu postavil nov dom in prevzema ploščo v svojo last in varstvo - sta pripravila Grozdetov odbor in župnija Tržišče. Ploščo - izdelali so jo v Hotavljah za donatorsko ceno -je blagoslovil salezijanski inšpektor mag. Stanislav Hočevar, ki je postulator v postopku za priznanje muče-ništva Lojzeta Grozdeta. Na plošči je Grozdetov verz, ki ga je napisal v četrti gimnaziji: “Mladost ti moja, Bog te blagoslovi...” Slovesnost blagoslovitve so polepšali pevci mešanega zbora župnije Tržišče pa dekliški pevski zbor Metulji iz ljubljanske župnije Rakovnik in Dominik Krt, ki so zapeli nekaj Grozdetovih pesmi, ki sta jih uglasbila Franc Juvan in Dominik Krt. Dijak želimeljske gimnazije Dominik Kralj je recitiral Grozdetove pesmi: “Naš dom”, “Videl sem”, “Jutro moje smrti”. Postulator Stanislav Hočevar, ki je v svojem nagovoru, preden je blagoslovil spominsko ploščo in orisal svetniškega kandidata, je med drugim dejal, da se tistega razcvetenega 27. maja ob rojstvu Grozdeta pred 76 leti najbrže ni nihče po svetopisemsko vprašal: “Kaj neki bo iz tega otroka?” Se je pa podobno vprašanje z vso silovitostjo zastavljalo tistega hladnega januarja 1943 (to je dan njegove usmrtitve). MARIJA PRIMC rim bi se bilo moč sporazumeti vsaj v polomljeni srbščini. Eden takšnih je Adem Muslia. V Slovenijo je z dvema snahama in osmimi vnuki prišel 12. maja. “Težko je opisati, kaj se danes dogaja na Kosovu. Kaj takšnega nismo doživeli niti v drugi svetovni vojni. Srbski vojaki noseči ženski kar odrežejo trebuh, in to v pričo drugih ljudi, celo njenih otrok. Dolgo smo trpeli zaradi srbskega strahovanja. Pred letom dni je bila srbska policija trikrat pri meni, iskala orožje in me tepla. Od mene so zahtevali orožje ter rekli, naj ga, če ga nimam, pač kje dobim. Tudi sicer so nam Srbi dali vedeti, daje zemlja, kjer smo živeli, srbska in da moramo izginiti, zato smo, ko so se s tanki približali naši vasi, zbežali v gozd. Nismo imeli časa, da bi karkoli vzeli s seboj,” pripoveduje Adem, medtem ko snahi in vnuki poslu- šajo in včasih kaj pripomnijo v albanščini. Ko ga prosim, naj prevede, zamahne z roko. Adem je s tremi snahami in dvanajstimi vnuki živel v vasi Štimlje pri Uroševcu. Vasje štela 25 družin, prevladovali pa so Albanci. Muslia prizna, da se s tistimi redkimi Srbi, ki so se priselili v vas, niso nikoli dobro razumeli. V gozd so se zatekle tudi družine iz drugih vasi, tako da jih je bilo kar okrog sto. Da so lahko preživeli, jim je pomagala kosovska vojska, kaj pa se je zgodilo z njegovim domom in vasjo, še danes ne ve. “V gozdu smo prebili dva tedna, potem pa smo se odpravili na 50 kilometrov dolgo pot proti Makedoniji. Na mejnem prehodu General Jankovič je prišlo do zapletov. Makedonci so nam sicer dovolili vstop v njihovo državo, a Srbi niso bili najbolj navdušeni nad tem. Sprejeli so nas v make- donskem begunskem centru Ceg-ran, kjer nas je bilo na tisoče. Da nam niso pomagali Nemci in Amerikanci, bi vsi pomrli. Živeli smo pod šotori in imeli smo dovolj vode in hrane, a tako kot v Črnomlju le ni bilo," pripoveduje Adem. Eden od njegovih sinov že dobrih 20 let dela v Nemčiji, dva pa sta že več let v Ljubljani. Prav zaradi slednjih so njuni oče, ženi in otroci, stari od šest do štirinajst let, dobili priložnost, da z letalom pridejo v Slovenijo, medtem ko je tretja snaha s štirimi otroki počakala v Skopju, da bi dobila dovoljenje za odhod v Nemčijo. “Srečen sem bil, ko sem zvedel, p8 bomo lahko prišli v Slovenijo-Vendar pa nas sinova ne moreta vzeti k sebi, ker nimata dovolj prostora. Zadovoljni smo z bivanjem v Črnomlju, tudi hrana Jp dobra, a želimo se čimprej vrniti na Kosovo,” je odločen Muslia- Skoraj vsi Ademovi vnuki so, tako kot tudi večina ostalih kosovskih otrok v črnomaljskem begunskem centru, šoloobvezni- A čeprav so se predstavniki obe črnomaljskih osnovnih šol, občine in ministrstva za šolstvo in šport v začetku maja dogovarjali 0 šolanju teh otrok, je malo možnosti, da bi še to šolsko leto pje| stopili prag črnomaljskih šol-že rečeno, ne razumejo slovensK • Zato bi se, če bi bili v razredu sku paj s slovenskimi vrstniki, ^e°°, gočasili. Dedek Adem pravi, d^ sicer ne ve, kako se bo uredilo nji hovo šolanje, predvsem pa1,0 v,e’ kje bodo jeseni, ko se bo zače novo šolsko leto. “Bo Miloš p(® nehal s terorjem?” me sprasuj ■ | Ko mu odvrnem, da ne vem kdaj ne kako se bo vse skupaj tudi končalo ter da tega gotovo^ ^ V ČRNOMLJU - Adem Muslia z dvem snahama in šestimi od dvanajstih vnukov in vnukinj v črnomaljskem begunskem centru, kamor so prišli mesec potem, ko so morali sredi aprila zbežati s svojega doma v bližini Uroševca. ameriški predsednik Clinton ve, ni najbolj zadovoljen z ~ MIRJAM BEZEK- ,jakše MODNI KOTIČEK Pomladni make up Novi okusni pomladni make up je videti sladak, pravi zlati med, “pocukrana”roza in sončna mandarina. Letošnja pomlad nič več ne mara bledoličnih šolark, ampak jejnnogo bolj naklonjena zdravo zagorelim lepoticam. Polt je torej obvezno medena, usta so bleščeča, ličnice pa naj delujejo kar se da čvrsto. Zlati med: Ličenje začnemo na običajen način, nanesemo tekoči ali kompaktni puder z bleščečim učinkom, ki zakrije majhne nepravilnosti in koži daje svežino. Nato obarvamo veke s senčili v svetlejših medeno rumenih ali umazano belih odtenkih. Od notranjega do zunanjega očesnega kotička nanesemo vzdolž očesne jamice, po pregibu veke temnejše, kavno rjavo senčilo. Ličenje oči zaključimo z maškaro, vendar poudarimo le zgornje trepalnice. Letos je eden izmed najbolj “in ” efektov, “poljub sonca ”, t.j. rahlo zagorela polt, ki jo pričaramo tako, da na mesta, kjer nas najprej “prime ” (lica, čelo...) nanesemo medeno rjavo senčilo v prahu ali gloss, še boljši pa je puder v obliki kroglic v rjavih odtenkih. Vrh ličnic obarvajte s svetlejšimi niansami, sicer bo pričarana zagorelost delovala preveč umetno. Za zaključni make-up se moramo posvetiti tudi ustnicam. Poigrajte se z dvema šminkama v sijajni umazano roza in kavno rjavi barvi. Sicer pa tudi že obstajajo rdečila, ki takšni dve kombinaciji združujejo. Notranjost (sredica) je zapolnjena s temnejšim odtenkom ličila, zunanja plast pa je svetlejša in bleščeča. Na kon-. ščuke pa ne, TV nadalj.; 13.55 Svet Poroča; B.55 Tenis -16.30Odbojka -18.30 Po 40 (Si!" 'ko'° srede ■ >9-30 Videoring - il' Ekstremne avanture - 21.00 Dancing in iiJ r^et’ oddaja - 22.00 Poseben pogled: juba, belg. film . 23.30 Prihodnjič pošljem S oj, nadalj., 1/2 -1.10 Aliča, evropski kut. magazin -1.35 Tenis kanal a &ka' 8-00 Mork in Mindv, naniz. - 8.30 Želit eVi’ um'naniz- • 9-°° žlahta- "aniz. - 9.30 n™ C'prosim' 'rum. naniz. -10.00 Kraljica src, 13Inrč. 0(1 Mam™.nadalj.-12.00Odklop ■ 15 nn s'10w' 34-30 Ne mi težit, naniz. -Krat' Za pet' 313-VP Oprah show -17.00 naJlca src, nadalj. -18.00 Korak za korakom, Vsi? ' Malcolm in Eddie, naniz. ■ 19.00 20 fin Fun°V1 moz>e’ naniz. -19.30 Zmenkarije -zavr, i50 ‘z3nri gledalcev - 22.10 Avto brez av°r- 23.45 Nedotakljivi, naniz. v*s kanal ^,^e?strani -17.10 Risanka -18.00 Iz Novi»Clin " 38-30 Rezerviran čas -19.00 24 u '}'• *3 Tedenski kulturni pregled -19.30 007na*, T Kontaktna oddaja - 20.40 Nas tUmj „C' 3**3 Novice - 21.15 Tedenski kul- Kuhai ,ed" ^*-25 Litijski mozaik - 21.45 znajmo skupaj htv i 10.OOP ,S*)?!ed' 8.381 Dobro jutro, Hrvaška -12 Qo p°r°V. ‘ 30.05 Izobraževalni program -Ubopn°t,rOCda ’ '2-35 New York (serija) -13.05 klub tale*0dckle (serUa) - 13-55 Poslovni Hrvašv j Izobraževalni program -17.00 rliščina3 io"65 " H^aška kulturna de-39 30 D ^ Kol° sreče ■ 19-05 Risanka -daja 2n«v"lk'vrcme. šport - 20.10 Dok. od-• 22.05n ure za kulturo -21.30 Izziv, kviz pazovalnica - 22.40 Kronika Circoma Hrv 2 o£\kolcdar - 35.00 Dober dan - 17.15 igrica ,8n?8„Vahoda (serija).' 18-00 Hugo, norama. .n ^'P01 -1900 Zupantjska pa-Kviz. sp in r\ Dnevnik, vreme, šport - 20.10 tuica(w . os)eji X (serija) - 21.30 Popolna ja (seriiai ,2 21-55 Velike romance 20. stolet-^31' 22-30 Berlin v Berlinu (nem. film) EtEK, 4.VI. u0venim i 8.30 t. j nska panorama Ledcnski izbor 845^ ustvarjalnosti ban „na)s,a šola A<*daiaza otroke »»'a,1""*"' "m U.20 p°rf k S Podomače /e us sti 17 ^ ^deč Ut rvi^Oaja za otroke >5.10 ef oniaee • 16.00 n°Vcnski komorni >6.30 > >7.00 fc* 17 Ud(* grafiti zbor Euronews -12.55 Tenis -17.00 Aliča, evropski kult. magazin -17.30 Po Sloveniji -18.05 Otok Jersey, angl. nadalj., 10/12 -18.30 Simpsonovi - 19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Z Michaelom Palinom okoli oceana, serija, 7/10 -21.05 Adam in Eva, port. film - 22.50 Umori, amer. naniz., 22/22 - 23.40 Prihonjič pošljem ogenj, nadalj., 2/2-1.20 Sharman, angl. nadalj., 1/4 - 2.30 Tenis - 3.30 Kolesarska dirka po Italiji KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 Želite, prosim, hum. naniz. -10.00 Kraljica src, ponov. -11.00 Mannix, nadalj. -12.00 Atlantis -13.30 Oprah show, ponov. -14.30 Ne mi težit -15.00 Miza za pet, nadalj. -16.00 Oprah show -16.50 Bravo, Maestro -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Malcolm in Eddie, naniz. -19.00 Vsi županovi možje, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Z glavo skozi zid, film - 22.15 Kvantni skok - 23.15 Airvvolf, naniz. - 0.10 Nedotakljivi, naniz. -1.00 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Videotop - 17.50 Adrenalin za vsak dan -18.20 Kmetijski razgledi -18.40 Kulturni pregled -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice -21.15 Rezerviran čas - 21.30 Kako ustanavljamo podjetje HTV 1 7.40Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 New York (serija) -13.05 Ubogo bogato dekle (serija) -13.55 Pol ure za kulturo -14.55 Izobraževalni program -17.00 Hrvaška danes -17.50 Govorimo o zdravju -18.35 Kolo sreče -19.10 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Ekologija in etika - 21.00 Glasbena oddaja - 22.15 Opazovalnica -22.45 Kronika Circoma - 23.05 Večer z Željkom Ogrestom - 0.205Nočna straža; Nikita (serija); Katastrofa (dok. serija); Čez mesec (amer. film); Sedmi element in Filmska klapa HTV 2 14.40 TV spored -15.00 Dober dan -17.10 Prizma -18.00 Hugo, tv igra -18.30 Televizija o televiziji -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.30 Ro-seanne (humor, serija) - 21.05 Kakšni mladeniči (amer. film) - 22.50 Pištola (serija) - 23.35 Fatamorgana 18.10 n '8 J9-1S Ri^°Va'ec’amer- doL- “lija. 1/18 5-00 Zr?inik'vreme, šport 20.15 6 a>° tedna ŽI.30 J*!)r,ni kviz 32-0O Od!lfeld-naniz-. 19/24 32-50 Poin ku|lura, šport 0.00 £ n°čni klub honcert 2 '»•JO Tei,In'ka Pani)tama -10.05 Videoring -ma> TV priredba gled. dela -11.20 SOBOTA, 5.VI. SLOVENIJA 1 7.05 - 1.55 Teletekst 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Trojčice, ris. naniz. 8.55 Oddaja za otroke 9.35 Don Kihot, naniz. 10.00 Annie, amer. film 12.00 Tednik 12.50 Dobrodošli doma 13.00 Poročila 13.40 Tedenski izbor Turistična oddaja 13.50 Duhovni utrip 14.10 Športni kviz 15.25 Deklica z dvema očetoma, franc, film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik 18.10 Na vrtu 18.35 Ozare 18.40 Svet čudes, avstral. serija, 6/13 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 TV genij 21.15 Rolada 21.55 Druženje in praznovanje, dok. serija, 6/10 22.30 Poročila, šport 22.55 Življeneje z Rogerjem, amer. naniz., 10/20 23.20 Mccallum, angl. naniz., 4/6 0.20 Zlom, amer. film SLOVENIJA 2 9.25 Videoring - 9.50 Zlata šestdeseta -10.45 Jasno in glasno -11.35 Davov svet, amer. naniz. -12.05 Pearl, amer. naniz. -13.00 Euronevvs - 15.15 Šport; Veslaški praznik; 13.55 Košarka; 14.55 Tenis; 16.55 Kolesarska dirka po Italiji; 17.25 Nogomet -19.30 Videoring - 20.00 Festival športnega filma (Portorož) - 21.20 Cik cak - 21.50 Obiskovalca, franc, film - 23.35 Sobotna noč -1.35 Srhljivo, avstral. naniz., 6/12 KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, naniz. - 10.00 Nora hiša, naniz. -10.30 Kri ni voda, naniz. -11.00 Charles je glavni -11.30 Meego, naniz. -12.00 Zmenkarije -12.30 Bravo, Maestro -13.00 Lepotica in zver -14.00 Pasji prijatelj, film-16.00 Zahrbtna morilka, film-18.00 Odklop -19.00 Mreža - 20.00 Svetovne glasbene nagrade - 22.30 Rešena iz raja, film - 0.15 Cestni bojevniki, naniz. -1.15 Atlantis VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -16.50 Videoboom 40 -17.45 Kako biti zdrav in zmagovati - 18.20 Kako ustanavljamo podjetje -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije LTV - 20.30 Za zdravo srce - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot HTV 1 8.00 Tv spored - 8.15 Poročila - 8.20 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga - 12.35 Kmetijski nasveti -13.10 Robin iz Lockslcya (amer. film) -15.10 Katastrofa -15.45 Briljanten - 16.45 Velike aanture (serija) -17.50 Mount Royal (serija) -18.45 Risanka -19.10 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Pobuda v zaporu Attica (film) - 22.05 Opazovalnica - 22.55 Nočna straža: La piovra 8 (film); Pearl (serija); Stag (amer. film) HTV 2 11.40 Tv koledar -14.50 Črno-belo v barvi -16.20Elena in moški (film) -17.50 Obzorja divjine (dok. serija) -18.20 Dok. oddaja -18.50 Oddaja o kulturi - 19.20 Risanka - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Triler - 21.15 Zlati gong - 22.15 Dok. serija - 23.05 Svet zabave NEDELJA, 6.VI. SLOVENIJA J 7.05 - 1.45 Teletekst 8.00 Živžav Živahni svet iz zgodb Richarda Scarryja 8.20 Risanke 9.20Telerime 9.25 Pika Nogavička, Šved. naniz. 9.50 Ozare 9.55 Nedeljska maša 11.00 Podvodni raziskovalec, serija, 2/13 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.30 4x4 13.50 Tedenski izbor TV genij 14.50 Rolada 15.20 TV Poper 16.00 Jožetu Privšku v spomin 17.00 Po domače 18.00 Obzornik 18.10 Alpe-Donava-Jadran 18.40 Življenje slovenskih vasi: Prem 19.15 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.30 Večerni gost 22.30 Poročila, šport 22.55 Resna glasba SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 8.55 Videoring - 9.20 Ples na glasbo časa, angl. nadalj., 3/4 -11.00 Cik cak -11.30 Murphy Brorvn, amer. naniz. - 11.55 Pripravljeni, oddaja o SV -12.55 Šport: Motociklizem; 14.55 Tenis; 18.00 Odbojka; 19.00 Kolesarska dirka po Italiji -19.30 Videoring - 20.00 Ščuke pa ni, ščuke pa ne, tv nadalj., 2/7 - 21.00 Stoletje ljudstva, dok. oddaja - 21.55 Šport v nedeljo - 22.40 Adam in Eva, port. film KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve -10.00 Nora hiša, naniz. -10.30 Kri ni voda, naniz. - 11.00 Charles je glavni -11.30 Meego, hum. naniz. -12.00 Prijatelja v krilu, naniz. -12.30 Stilski izziv -13.00 Lepotica in zver -14.00 lzzy in Moe. film -15.50 Klik: Pravdarji, hum. naniz.; Družinske zadeve; Atlantis; Princ z Bel Aira, hum: naniz. -18.00 Zaznamovani, naniz. -19.00 Kung fu, naniz. - 20.00 Smrtne misli, film - 22.00 Stilski izziv - 22.30 Dolga pot domov, film - 0.10 Nezgodni oddelek, naniz. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 7.VI. SLOVENIJA 1 7.40- 1.00 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Oddaja za otroke 9.45 Rdeči grafit 10.20 Raziskovalec, dok. serija, 1/13 11.10 Na vrtu 11.35 Svet čudes, dok. serija, 6/13 12.00 Alpe-Donava-Jadran 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.15 Annier, amer. film 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček 17.15 Pika Nogavička, Šved. naniz. 18.00 Obzornik 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Žrebanje 3x3 plus 6 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nem naniz., 1/26 21.00 Nebotičnik, dok. film 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Kontrapunkt SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama - 9.55 Tedenski izbor: Sobotna noč; 11.55 Otok Jersey, angl. nadalj., 10/12; 12.20 Simpsonovi, naniz.; 12.50 Stoletje ljudstva, dok. serija, 5/6 - 15.00Samo angeli imajo krila, amer, film -17.00 Pripravljeni -17.30 Po Sloveniji -18.05 Sestre, nadalj., 20/ 24 - 19.00 Štafeta mladosti - 20.00 Gospodarska panorama - 21.00 Studio City - 22.30 Leteči cirkus, 5/45 - 23.00 Brane Rončel izza odra KANAL A 7.30Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta - 9.30 ’Alo, ’alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Man-nix, nadalj. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah show -14.30 Ne mi težit, naniz. -15.00 Miza za pet, nadalj. -16.00 Oprah show -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Malcolm in Eddie, naniz. -19.00 Vsi županovi možje -19.30 Skrita kamera - 20.00 Kupid, nadalj. - 21.00 Darilo ljubezni, film - 22.45 ’Alo, ’alo, hum. naniz. - 23.20 Ned in Stacey, naniz. - 23.50 Nedotakljivi, naniz. - 0.40 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek prireditve - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Klasika avtomobilizma - 20.25 Šport - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Resnice o vinu - 21.50 Brez šminke TOREK, 8.VI. SLOVENIJA 1 7.40-1.10 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Radovedni Taček 9.50 Waynove dogodivščine, naniz., 1/26 10.15 Recept za zdravo življenje 11.05 Jožetu Privšku v spomin 12.05 Gozdarska hiša Falkenau. naniz., 1/26 13.00 Poročila 13.15 Vremenska panorama 14.30 Tedenski izbor Nebotičnik, dok. film 15.20 Kontrapunkt 16.30 Prisluhnimo tišini 17.00 Zlatko Zakladko 17.15 Najlepše počitnice, franc, nadalj., 9/12 18.00 Obzornik 18.10 Dogodivščine iz živalskega vrta, nem. dok. naniz. 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Roka pregnancem 22.00 Odmevi, šport 22.50 Vojna, ki se nikoli ne konča, angl. drama 0.00 Poročila 0.10 Louis Jouvet, franc, doddaja SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Sestre, nadalj.; 11.20 Gospodarska panorama; 12.15 Studio City; 13.45 Štafeta mladosti; 14.40 Euronervs; 15.25 Leteči cirkus, ser-ija; 15.55 Deklica z dvema očetoma, franc, film - 17.30 Po Sloveniji -18.05 Saint Tropez, nadalj.. 11/ 26 - 19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Športni film - 21.00 Nebotičnik sredi morja, dok. oddaja - 22.00 Deviški Rose, hongkong. film - 23.45 Svet poroča - 0.15 Murphy Brown, naniz. KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindv, naniz.- 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 ’Alo, ’alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Mannix -12.00 Atlantis -12.50 Kuharska oddaja -13.30 Oprah show -14.30 Ne mi težit, naniz. -15.00 Manekenke, nadalj. -16.00 Oprah show -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom -18.30 Malcolm in Eddie, naniz. -19.00 Vsi županovi možje -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Karate kid 3, film - 23.10 ’Alo, ’alo, hum. naniz. - 23.45 Nedotakljivi, naniz. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.10 Risanka -18.00 Šport -18.15 Za zdravo srce -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Glasbeni labirint - 21.15 Novice -21.25 Rezerviran čas - 21.35 Brez šminke SREDA, 9.VI. SLOVENIJA 1 7.40 - 2.25 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Zlatko Zakladko 9.45 Najlepše počitnice, franc, nadalj., 9/12 10.15 Dogodivščine iz živalskega vrta, nem. dok. naniz. 11.05 Kamniti cvet, balet 13.00 Poročila 13.25 Tedenski izbor Obzorja duha 13.55 Ljudje in zemlja 14.45 Louis Jouvet, franc, oddaja 15.45 Pomp 16.30 Mozaik 17.00 Pod klobukom 18.00 Obzornik 18.10 Boj za obstanek, angl. serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat, angl. film 22.30 Odmevi, kultura, šport 23.25 Osmi dan 23.55 Poročila 0.05 Pomlad na Dunaju SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Saint Tropez, franc, nadalj., 11/26; 11.10 Športni film-13.00 Euronevvs - 16.00Cena zadetka, amer. film-17.30 Po Sloveniji -18.05 Wildbach, nem- naniz. -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Šport - 23.00 Ugodje, angl. film KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindv - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Glava družine, naniz. - 9.30 ’Alo, ’alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Mannix, nadalj. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah shovv -14.30 Ne mi težit, naniz. -15.00 Manekenke, nadalj. - 16.00 Oprah shovv -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom -18.30 Malcolm in Eddie, naniz. -19.00 Vsi županovi možje, naniz. - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Z odliko, film - 22.00 Sever in jug, nadalj. - 23.00 ’Alo, ’alo, hum. naniz. - 23.40 Nedotakljivi, naniz. - 0.30 Danyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.30 Glasbeni labirint - 18.25 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice -19.30,24 ur - 20.00 Resnice o vinu - 20.35 Kuhajmo skupaj - 21.00 Novice - 21.30 Za zdravo srce - 21.45 Andrenalin za vsak dan TELEVIZUA NOVO MESTO al IJS Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Janezu Dolarju, Gor. Brezovica 12, Šentjernej. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.10 (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: 1. (3) Gremo na vino - ansambel Tonija Verderberja 2. (1) O Francetu - ansambel Slapovi 3. (2) Rada bi še plesala - ansambel Petra Finka 4. (6) Jernejevo - Irio Frančič 5. (5) Neki vam puvedu - ansambel Vasovalci 6. (4) Malarska - ansambel Bobri 7. (7) Ljubezen je večna - ansambel Izvir 8. (9) Čar prve ljubezni - Trio Najstniki 9. (-) Kljuse ansambel Franca Potočarja 10. (8) Kot kristal - ansambel Kristal Predlog: Če se bom ženil - ansambel Jasmin KUPON ST. 22 Glasujem za: ____________________________________________________ Moj naslov: _____________________________________ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto NAGRADE V ŠKOCJAN, ARTIČE IN KOPER Žreb je izmed reševalcev 20. nagradne križanke izbral Janeza Kangusa iz Škocjana, Pavla Molana iz Artič in Pavlo Šri-bar iz Kopra. Rangusu je pripadla denarna nagrada, Molan in Šribarjeva pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 14. junija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212,8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 22”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 20. KRIŽANKE Pravilna rešitev 20. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SAMOVAR, TRIREMA, RAMAZAN, REGINA, 1LOK, LAS, KAPLAN, AKRA, ATO, IZRAEL, SAMOSTAN, TO, AMAT1, PIR1N, BADEL, IKONA, ANAPA, SABOR. NAGRADNA KRIŽANKA 22 DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST AVTOR: JOŽE UDIR REKA VSZ SRBIJI S ČEMER SE ODENEŠ SVINČNICA. GREZILO NEKDANJI NAROD NA BALKANU AROMATSKA SPOJINA, OSNOVA ALIZARINSKIH BARVIL ČRNOMOR- SKO LETOVIŠČE ZVIJANJE V TREBUHU ŽABICA LETNI PRIDELEK IME PISATELJICE PEROCIJEVE UJEVIČ TIN VRSTA ŽELEZOVE RUDE NASILNA TATVINA ST. GR KIPAR (MAVZOLEJ V HALIKAR-NASU) HRIBOVJE V ZAHODNI EVROPI IZVRSTNO RUDNINSKO GNOJILO ETNIČNA SKUPINA NA MADAGASKARJU VRSTA PAPIGE LUŽA, MLAKA, BLATO GR. MIT. MORSKA POŠAST TRGOVEC S CENENIM BLAGOM SOVRAŠTVO, NASPROT- STVO VETRNI JOPIČ IME PEVCA JUNKARJA REDKEJŠE M. IME HIMALAJSKI GORSKI KOZEL ST. RIM. HIŠNI BOG MESTO V ROMUNIJI IME SLOVEN. PISATELJA KOSMAČA INDIJSKO BRENKALO NAD- STROPJE Kaj ukreniti s starajočo se organizacijo? Na leto umre 5 do 8 odst. članov ZB ČRNOMELJ - Letna skupščina Združenja borcev in udeležencev NOB je bila 27. maja. Odbor je poročal o štiriletnem delovanju organizacije pri urejevanju statusnih vprašanj in uveljavljanju pravic, ki jih predpisujejo veteranski zakoni. Skrbela je za urejanje in obnovo spomenikov, spominskih obeležij in grobišč iz NOB. Komisija za ohranjevanje tradicij NOB in spomeniško varstvo je bila vsa štiri leta dejavna in je dobro opravila svoje delo. Za to dejavnost pa je premalo denarja, zato so nekatera obeležja v slabem stanju. Podatki o gibanju članstva v občini kažejo, da število borcev nenehno upada, saj jih letno umre 5 - 8%. Nekaj članov je zapustilo organizacijo iz razočaranja ali ker ne vidijo več koristi. Osip so s sprejemanjem novih pridruženih članov nekoliko ublažili, sprejeli so jih 60. Tako je sedaj vil KO 1.039 članov. Delegati so razpravljali tudi o preobrazbi združenja in zveze. Predlagani sta dve varianti: sedanja organiziranost z močnejšim pomlajevanjem oziroma nova organizacija, ki bi poleg ohranjevanja tradicij in vrednot NOB vseboval še druge elemente domoljubnosti. O tem predlogu bo razpravljalo članstvo v krajevnih organizacijah. Po sprejemu programa dela so izvolili nove občinske organe, za predsednika je bil ponovno izvoljen Martin Tomc. J. D. POLONA NAVDUŠILA - KUD Krka je v petek, 28. maja, poskrbelo za prijeten kulturni večer, seveda za vse tiste, ki so se odzvali njenemu vabilu in si v Hotelu Krka ogledali dobro predstavo naše priznane dramske igralke Polone Vetrih Blagi pokojniki, dragi možje. Igralki so se zahvalili tudi s šopkom rož. (Foto: L. M.) DNEVNE MIGRACIJE V RIBNICI RIBNICA - Klub Prijateljev Mik-love hiše je medse povabil domačinko Polono Rigler, ki je predstavila seminarsko nhlogo “Dnevne migracije v občini Ribnica od leta 1967-1997”. Namen in cilj raziskovanja je bil ugotoviti socialno geografske spremembe in učinke zaposlovanja izven agrarnega območja ter vpliv na preobrazbo podeželja. Tudi v Ribnici se je povečalo število dnevnih migrantov, zlasti proti Ljubljani. POROKA PO POLDRUGEM LETU OSILNICA - V soboto sta Alojz Košir in Petra Fink iz Kočevja v večnamenski stavbi v Osilnici poročila Alojza Podlogarja iz Pirana in Barbaro Kerševan iz Vipave. Primorca sta se pred leti spoznala v deželi Petra Klepca, njuna želja, da bi v zakonski stan stopila ravno v Osilnici, se jim je torej uresničila. Naj omenimo, da je bila po poldrugem letu sobotna poroka prva v Osilnici, kar zgovorno pove, da mladih v tej občini skoraj ni. DOBER OBISK V BAZENU RIBNICA - Obisk v ribniškem bazenu, kije bil nepretrgoma odprt od novembra do aprila, je bil mimo pričakovanj. V tem obdobju se je v bazenu namakalo 12.251 kopalcev ter 200 varovancev ribniškega vrtca. Največji obisk je bil decembra, in sicer 2980. Decembra in januarja so pripravili plavalna tečaja za odrasle, redne treninge so imeli triatlonci in kočevski potapljači, plavanja so se učili učenci iz Ribnice, Kočevja, Stare Cerkve, Sodražice in Loškega Potoka. Potrebno je poudariti, daje bila ob tako visokemu obisku obnova bazena - denar sta prispevala ministrstvo za šolstvo in šport ter občina Ribnica - upravičena. Ribničani računajo, da jim bo država prisluhnila tudi pri obnovi športne dvorane. NOVOMEŠKI UPOKOJENCI V IZOLI - Člani likovne sekcije Društva upokojencev Novo mesto so preživeli tri prijetne ustvarjalne dneve v hotelu Delfin v Izoli. Likovna skupina, ki šteje 12 članov, vodi Marijan Maznik. Za nagrado in vzpodbudo jim je ZDUS omogočila tridnevno bivanje v hotelu Delfin v Izoli. Ob tej priložnosti se člani zahvaljujejo predsedniku ZDUS gospodu Gobcu, vodji interesnih skupin društva novomeških upokojencev gospodu Tovšaku in osebju hotela Delfin za prijaznost in topel sprejem. Na fotografiji Marijan Maznik izroča sliko predsedniku ZDUS g. Gobcu. KDAJ OBRTNA CONA V DOBRUŠKI GMAJNI? ŠKOCJAN - V Škocjanu si že dalj časa prizadevajo za obrtno cono na Dobruški gmajni. Žal se je zataknilo pri pridobivanju soglasij za spremembo namembnosti zemljišča na kmetijskemu ministrstvu, ker je omenjena zemlja opredeljena kot kmetijsko zemljišče 1. razreda. Na nedavni seji škocjanskega občinskega sveta je Bogdan Krasna izpostavil, daje že zadnji-čas, da občina pride do obrtne cone, saj je le-ta bistvenega pomena za razvoj občine. Franci Šmrekar pa se je zavzel, da je potrebno čim prej zvedeti, ali je obrtna cona na tej lokaciji možna, če ne, je treba poiskati novo lokacijo. Zanimivo je, da zemlja, kjer bi Škocjanci radi zgradili obrtno cono, v naravi sploh ne sodi v prvi razred, kot jo je nekoč pred leti opredelil nek birokrat. • Kdor z dvajsetimi besedami pove to, kar bi lahko z desetimi, je sposoben tudih vseh drugih hudobij. (Carducci) Murn v svojem slogu, Urška presenetila Mirnčani pripravili mladinski turnir Top 19 TREBNJE - Badmintonski klub Tom Mirna je v nedeljo, 23. maja, v trebanjski športni dvorani pripravil turnir najboljših slovenskih mladincev Top 19. Med fanti je na svojem zadnjem mladinskem nastopu med mladinci v karieri premoč nad tekmeci dokazal Novome-ščan Aleš Murn, ki na turnirju ni izgubil niti enega niza. Med šestimi udeleženci turnirja je drugi igralec Toma Dušan Skerbiš osvojil peto mesto. Med dekleti je 13-letna Urška Silvester še enkrat presenetila in med tudi do šest let starejšimi tekmicami osvojila drugo mesto. V finalu je morala priznati premoč Ljubljančanki Maji Tvrdy. Špela Silvester je tako kot Skerbiš osvojila peto mesto, Trebanjka Maja Klemenčič pa šesto. Na zaključnem turnirju članov na tako imenovanem ma-stersu bodo v soboto, 29. maja, v Lendavi od igralcev mir-nskega Toma nastopili Aleš Murn, Kristijan Hajnšek, Katja Kolenc in Urška Šilvester, ki so na članski računalniški lestvici uvrščeni med osem najboljših slovenskih igralcev badmintona. DALEČ OD PONORELEGA SVETA NOVO MESTO - V članku Počitnice daleč od ponorelega sveta o športno aktivnih počitnicah otrok na Kolpi je pomotoma izpadla telefonska številka, na katero lahko pokličete vodjo programa Aleša Čavloviča, ki vam bo dal dodatna pojasnila. Njegova številka je (041) 558 551. RAZGRAJAL IN STRAHOVAL DOMAČE ŠENTJANŽ - Sevniški policisti so se odzvali klicu občanov, da 42-letni A. R. doma razgraja in strahuje domače. Domov je namreč prišel vinjen, pričel kričati in pretepati ženo, ki je skupaj s hčerko pobegnila iz hiše. Grozil ji je, da jo bo ubil. Tudi ob prihodu policistov se ni umiril, zato so ga odpeljali na PP Sevnica in ga pridržali do iztreznitve. BREZ IZPITA, ČELADE IN Z NEREGISTRIRANIM MOTORJEM DOVŠKO - Na lokalni cesti Dovško-Šedem se je 24. maja zgodila prometna nesreča. Ko je 22-letni L. P. z neregistriranim vozilom MK MZ ETZ 250 (brez vozniškega izpita) v nepreglednem levem ovinku zapeljal na levo stran vozišča, se je iz nasprotne smeri pripeljal 32-letni J. H. z golfom z lahkim priklopnikom. Trčenju se ni dalo izogniti. Motorist, ki ni uporabljal zaščitne čelade, je padel po vozišču in se hudo poškodovan zdravi v brežiški bolnišnici. SEDEM ILEGALCEV VRNILI SLOVENSKA VAS - Pot sedmih državljanov ZRJ, ki so že pred dvema mesecema pobegnili iz Jugoslavije, se je 28. maja končala pri nas. Policisti PP Brežice so jih namreč opazili v bližini prestopa državne meje (preko reke Breganice v Slovenski vasi) in jih vrnili na Hrvaško. Do naše meje sta jih brezplačno pripeljala dva slovenska državljana. 12 TURKOV NA OBISKU GMAJNA - Neznanec je 12 državljanov Turčije 28. maja pripeljal do meje med Hrvaško in Slovenijo. Preko reke Sotle so ilegalno prešli državno mejo, toda kljub dogovorjenemu nadaljnjemu prevozu jih je opazila patrulja krških policistov. V vsakem vozilu seje peljalo šest ilegalcev. Prepeljali sojih na policijsko postajo Brežice in jih predali sodniku za prekrške. Pri varnostnih organih Hrvaške je najavljena vrnitev. Žensko z otroki so nastanili v motelu Petrol na Čatežu ob Savi. KLJUČ V NOGAVICI OBREŽJE - A. S. iz Celja je 24. maja prevažal kaj čuden tovor. Na mejnem prehodu Obrežje so policisti pri kontroli njegovega vozila znamke IVECO 35-10 Turbo Dai-ly našli pregradno steno v tovornem prostoru. Slišal se je otroški jok. Voznik je zanikal, da bi prevažal osebe, in dejal, da nima ključa, toda policisti so ga našli v njegovi nogavici. V prirejenem prostoru se je nahajalo šest državljanov ZRJ, od tega trije otroci. Bili so popolnoma mokri, prepoteni, izčrpani, saj jim je primanjkovalo kisika. Zoper osumljenca sledi kazenska ovadba. PRAVNA SVETOVALNICA Svetuje dipl. iur. fi Marta Jelačin Določitev funkcionalnega zemljišča k že obstoječi stavbi Funkcionalno zemljišče k že obstoječi hiši se na predlog stranke (lastnika oz. solastnika zemljišča), določi v pravnem postopku. Obseg funkcionalnega zemljišča določi pristojni organ geodetske uprave na podlagi odmere zemljišča, o čemer se napravi posebna geodetska skica, ki mora biti na podlagi zakona o zemljiškem katastru potrjena s pravnomočno odločbo 26. čl. zakona o zemljiškem katastru (Ur. list SRS 16/74 in 42/86). Če se prizadeta stranka ne strinja s takšno odmero, lahko pred Upravnim sodiščem uveljavlja zakonitost spodbijane odločbe. Sodišče odloča v mejah tožbenega zahtevka. KRANJCU IN ZRIMŠKU KRITERIJ MARIBORA BRESTANICA - Igor Kranjec iz Rožnega pri Brestanici je zmagal med člani na kolesarskem kriteriju Maribor. Kranjec je dobil drugi sprint za točke in po cilju pobegnil glavnini, ki ga do konca dirke ni več ujela. Med starejšimi mladinci je zmagal obetavni kolesar novomeške Krke Telekoma Jure Zrimšek. V LESKOVCU PIVOVARNA LAŠKO V NOGOMETU DRNOVO - Gostilna Rimljan-ček z Drnovega bo v soboto, 5. junija, ob 15. uri pripravila ekshibicijsko tekmo v malem nogometu med Rimljančkom in rokometaši Pivovarne Laško. Tekma bo na igrišču pri osnovni šoli v Leskovcu. VODI MIRNA NOVO MESTO - Po dveh kolih tekmovanja v dolenjski balinarski ligi vodi Mirna, drugo je Krško in tretji Krmelj, sledijo pa jim Dana, Dolenja vas, Cestar in Valerija. Na posamičnem prvenstvu Dolenjske v natančnem zbijanju je nastopilo 16 balinarjev, zmagal pa je Novak, član Dane. (R. M.) ROK IN NIKA KRŠKO - Na mednarodnem plavalnem mitingu za pokal mesta Ljubljana je nastopilo 19 plavalcev krškega Celulozarja, najbolj pa sta se izkazalai Rok Kerin, kije bil med mladinci do 17. leta drugi na 200 m hrbtno in tretji na 200 m mešano, ter Nika Jevnik, ki je bila tretja na 200 m delfin in četrta na 200 m mešano. CETINOVA ŠTIRIKRAT BREŽICE - Na državnem prvenstvu v ženski športni gimnastiki je telovadka brežiškega Sokola Tadeja Cetin nastopila na članskih finalih na vseh štirih orodjih in osvojila srebrne medalje na bradlji, gredi in parterju in bronasto medaljo pri preskoku. Na predzadnjem tekmovanju na moškem prvenstvu je medaljo za Sokola osvojil Klemen Križman, ki je bil tretji med dečki do 12. leta, Brežičani pa so bili tretji tudi med ekipami v kategoriji do 13. leta. PODIJUBEN MED BIRČENSKIMI VASMI - Nogometaši iz Podljubna (na sliki) so zmagali na letošnjem merjenju moči med vasmi krajevne skupnosti Birčna vas v malem nogometu, ki so ga Birčenčani pripravili ob krajevnem prazniku. Zmagovalna vas bo morala "za kazen "pripraviti turnir naslednje leto, taka navada pa naj bi bila zagotovilo, da bodo tovrstna srečanja prerasla v tradicijo. (Foto: Srečko Petrič) DAVEK NA DODANO VREDNOST REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za finance OD 1. JUNIJA INFORMACIJSKE PISARNE ZA DAVČNE ZAVEZANCE TUDI NA DAVČNIH URADIH S 1. junijem 1999 so pričele delovati Informacijske pisarne na davčnih uradih po vsej Sloveniji. Zavezanci odgovore na vprašanja, vezana na uvedbo davka na dodano vrednost, odslej lahko dobijo v informacijski pisarni na svojih davčnih uradih. Informacijske pisarne delujejo vsak torek in četrtek od 12. do 14. ure. Davčni zavezanci lahko svoja vprašanja v pisni obliki naslovijo na sedež projekta DDV Železna c. 18 v Ljubljani, prav tako pa tudi po elektronski pošti: ddv.info@gov.si. Telefonske številke informacijskih pisarn: Davčni urad Celje in Velenje: 063/442-911 063/442-148 063/442-098 063/442-049 065/23-308 068/39-13-599 0608/66-20-106 064/371-180 069/28-004 062/778-441 (int. 216) Davčni urad Nova Gorica: Davčni urad Novo mesto: Dačni urad Brežice: Davčni urad Kranj: Davčni urad Murska Sobota: Davčni urad Ptuj: Davčni urad Ljubljana in Davčni urad Kočevje: 061/13-19-266 (int. 3845) 061/13-19-266 (int. 2388) Davčni urad Koper in Postojna: 066/21-08-021 Davčni urad Trbovlje: 0601/43-664 Davčni urad Maribor: 062/221-242 (int. 330) 062/225-261 062/224-084 Posebni davčni urad (samo za zavezance PDU-ja) fax: 061/328-589 el.pošta: tomaz.andrejka@gov.si V peti številki informativnega biltena DDV info, ki ga lahko dobite na davčnih uradih in izpostavah in izide v prvem tednu junija, boste izvedeli, kako bo potekala kampanja za zaščito potrošnikov v Sloveniji, kako določiti kraje obdavčitve pri prometu storitev in kako lahko preverite, če je vaš poslovni partner zavezanec za DDV AVTOKLINIKA S 068/323-035 Poleg mehaničnih popravil na vseh tipih vozil je AVTOKLINIKA tudi zastopnik za amortizerje MONROE in športne vzmeti, športne zračne filtre ter ostalo športno opremo priznanih svetovnih proizvajalcev. JMJEX TM0NROET amortizerji VEČJA VARNOST NA CESTI Novo v ogrevalni tehniki Radiator Universal s šestimi priključki_ NOVO MESTO - Podjetje Ti-lia z instalacijskim materialom za vodovod in ogrevanje je kot zastopnik in uvoznik radiatorjev Ocean ponudila trgu novo generacijo radiatorjev Universal. Podjetje Ocean deluje v sklopu korporacije Baxi partnership, ki sodi med največje proizvajalce ogrevalne in sanitarne tehnike in je eden prvih evropskih proizvajalcev, ki so pridobili standard ISO 9001 za proizvodnjo kompaktnih radiatorjev, kvaliteto pa za-gogavlja znak kakovosti Ral gu-tezech. Posebna pločevina debeline 1,25 mm, postopek raz-maščevanja, fosfatiranja, temeljnega potopnega barvanja in končno elektrostatično prašno lakiranje zagotavljajo dolgotrajno uporabo. Radiator Universal s šestimi priključki lahko vgradimo v eno-cevni ali dvocevni sistem, montaža je lahko desna ali leva in ima notranjo povezavo, kar omogoča hitro montažo in ima lep zunanji izgled. Če radiator priključimo na spodnji strani, lahko cevi skrijemo v tlake. Zaradi konstrukcijskih rešitev je radiator Universal možno uporabiti tudi kot klasičen radiator, priporočajo ga tako pri novogradnjah kot pri rekonstrukcijah ogrevalnih sistemov. EPS RADIATORJI - Pri 'iaku%'t0: ločata kvaliteta in cena ( Majda Luzar, EPS) Žito Imperial Krško, d.o.o. Cesta 4. julija 86, 8270 Krško razpisuje prosto delovno mesto izvajalca tržnih in razvojnih aktivnosti Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: ' VII. ali VI. stopnja izobrazbe ekonomsko-komercialne smeri z osnovno izobrazbo ali delovnimi izkušnjami s področja kemijske ali njej sorodne smeri, obvladovanje dela z računalnikom (Word, Excel), aktivno znanje enega tujega jezika (angleščina, nemščina), 5 let delovnih izkušenj, zaželjena starost do 40 let, lastno prevozno sredstvo Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas, s tri mesečnim poskusnim delom. Nastop dela po dogovoru. Kandidate vabimo, da pošljejo svoje pisne prijave z dokazili o rzpolnjevanju pogojev v 15 dneh na gornji naslov. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po sklepu pristojnega organa. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO za pravosodje UPRAVA ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni 8233 MIRNA objavlja prosto delovno mesto: POOBLAŠČENE URADNE OSEBE - 2 izvajalca Pogoji: prednja (štiriletna) družboslovna, zdravstvena, penološka ali druga strežna smer, 2 leti delovnih izkušenj, starost do 30 let, moški z osluzenim vojaškim rokom. Za objavljeno delovno mesto se šteje zavarovalna doba s Povečanjem 12/16 mesecev. Za sklenitev delovnega razmerja mora kandidat/kandidatka P0 ni8vati še naslednje pogoje: da je zdravstveno sposoben; da oil obsojen za kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za sklenitev lovnega razmerja v državnem organu; da je državljan Republike ovenije in aktivno obvlada slovenski jezik. Kandidati, ki bodo ni-h ?j0vali P°9°ie’ bodo vabljeni na pogovor in opravljali P ihološki preizkus s testiranjem. ostaja tudi možnost reševanja stanovanjskega vprašanja, elovno razmerje bodo izbrani kandidati sklenili za nedoločen čas, Polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. d'Sn® Pojave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 e” P° objavi na naslov, ki je naveden v objavi. gozdno gospodarstvo Novo mesto, d.d. Gubčeva 15 8000 Novo mesto °°damo v najem Poslovni prostor v Novem mestu, Seidlova cesta 36: ' površina 78,74 m2, najemnina 15 DEM/m2, Poslovni prostor je primeren za trgovino, pisarne ali druge 2 nemoteče storitvene dejavnosti. oslovni prostor v Novem mestu, Gubčeva 15 (sedanji servis motornih žag, škropilnic in kosilnic): ' Površina 67,56 m2, ' najemnina 10 DEM/m2, poslovni prostor je primeren za nemotečo storitveno 3 dejavnost. °sl°vne prostore na podstrešnem delu poslovne stavbe Novem mestu, Gubčeva 15: Površina 118,80 m2 (6 pisarn, sanitarije, hodnik), najemnina 12 DEM/m2, 4 ' poslovni prostori so primerni za pisarne. oslovni prostor v Krškem, Zdolska ulica 25: Površina 26,90 m2 (2 pisarni, hodnik, sanitarije), najemnina 15 DEM/m2, Poslovni prostor je primeren za pisarno, manjšo trgovino ali nemotečo storitveno dejavnost. Jahtne informacije dobite na tel. št. 068/321-065 pri g. Ladu rniku 1/caL Aninim! A n a in 14. uro. te nr KZ KRKA, z.o.o., PE Lastna proizvodnja Mihovica 29, Šentjernej, objavlja javno licitacijo naslednjih rabljenih strojev in opreme: Letnik Izkl.cenavSIT 1. Obiralni stroj za hmelj BRAFF 1200 1971 300.000,00 2. Rezalnik trt (trtoreznica) 1984 80.000,00 3. Sejalnica IMT 51-redna 1989 300.000,00 4. Bočni rezalnik 1984 5.000,00 5. Škropilnica METALNA-RAU 610 I 1982 50.000,00 6. Plug regent, 3-brazdni 1982 20.000,00 7. Traktor TD 7506 AS 1983 300.000,00 8. Mreža za sušenje hmelja (komplet) 1984 30.000,00 9. Cisterna za kurilno olje, 1000 I 1983 5.000,00 10. Oprema za vzrejo perutnine, 6 kom. (napajalniki, krmilniki, linija, gorilec, ventilatorja, cisterna) 1980 150.000,00 Licitacija bo v soboto, 5. junija, ob 9. uri v prostorih PE Lastna proizvodnja, Mihovica 29, Šentjernej (posestvo Draškovec). Ogled strojev in opreme bo v petek, 4. junija, od 8. do 12. ure ter eno uro pred začetkom licitacije. Oprema pod zap. št. 10 se nahaja na lokaciji Zalog. 10-odst. vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Na izlicitirano vrednost se plača 5-odst. prometni davek. C-——-«— KZ Krka Z. O. O. Novo mesto Pot trnja, muk in stisk hodila si kloneča in veneča, bogu vsa vdana, nemo govoreča pri delu z njim vse ure in minute. V Bogu je zaspala naša dobra mama in stara mama, sestra in teta ANA COLARIČ Groblje 6, Šentjernej Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna zahvala dobrim sosedom, dr. Slavki Vizec, patronažni službi, zdravnikom in osebju bolnice Novo mesto, g. župniku in g. kaplanu za lepo opravljen obred, Šentjernejskemu oktetu in pogrebni službi Novak. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni INSTALACIJSKI MATERIAL TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d.o.o. Ljubljanska c. 89, Novo mesto, tel.: 068/324-442 ZAHVALA V 74. letu nas je zapustil FRANC JAGRIČ Mokronog, Pugled 1 Hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem Unitplast Žužemberk, TOM oblazinjeno pohištvo Mirna, članom Zveze združenj borcev, ki ste nam v tako velikem številu ustno in pisno izrazili sožalje, pokojnemu podarili cvetje, sveče in denar, ki ga bomo namenili Skladu za nakup dragih medicinskih instrumentov Splošne bolnišnice Novo mesto. Hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala zdravnikom in osebju Nevrološkega oddelka bolnišnice Novo mesto in ZD Mokronog za vso skrb in nego. Hvala g. župniku za opravljen obred ter pogrebni službi Nofak. Vsi njegovi A TrgoAvto Trgovina d.d. 6000 Koper, Pristaniška 43A vodilna družba na področju avtostroke v Sloveniji, išče za novo prodajalno v Novem mestu, MERCATOR-CENTER - Cikava, 1. POSLOVODJO PRODAJALNE 2. VEČ PRODAJALCEV. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod tč. 1.: - dokončana poslovodska šola ali srednja ekonomsko-komercialna šola, - dobro poznavanje avtostroke in organizacije dela v prodajalni, - 3 leta delovnih izkušenj pri podobnem delu in vozniški izpit B-kategorije. Pogoj je trimesečno poskusno delo; pod tč. 2.: - dokončana šola za prodajalce tehnične stroke, - 2 leti delovnih izkušenj in vozniški izpit B-kategorije. Pogoj je dvomesečno poskusno delo. Kandidati naj prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni na naslov Trgoavto Koper, Pristaniška 43/a. Informacije po telefonu 066/43-6282 ali 43-6000. V SPOMIN Mineva 10 let, odkar smo izgubili našega dragega sina MARTINA PODKRAJŠKA z Zgornjega Obreža Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob in mu prižigate svečke. Vedno žalujoča mami in ati ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustila naša sestra in teta PAVLA KRALJ Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, se v teh dneh poslednjič poslovili od nje, ji darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na poti k večnemu počitku. Vsi njeni Bučka, 27. maja 1999 ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, babika, teta in svakinja ANA NOVAK z Malih sel 4 pri Adlešičih Ob boleči izgubi mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče ter izraze sožalja. Posebna zahvala sestri Minki in dr. Fortunovi iz ZD Črnomelj za skrb in nego v času bolezni, pogrebni službi Malerič, pevkam iz Adlešič, govornici Vidi za besede slovesa in župniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni • Kar laltko izgubiš, nima nobene vrednosti. (Gott) ZAHVALA V 70. letu starosti nas je zapustil naš dragi Dr. LEOPOLD KOCUTAR zdravnik v Žužemberku Isk in |Sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem ter znancem za pomoč rnošk"ik°m 'n oscbiu Kirurškega oddelka Splošne bolnice v Novem mestu. Posebna zahvala pos,07 'n mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru iz Žužemberka, vsem govornikom za nc besede, duhovnikom in g. župniku Povirku. Ohranimo pokojnega v lepem spominu. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala Vsi njegovi ZAHVALA V 78. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi VLADIMIR AVSEC Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo za nego in skrb dr. Miočevi, dr. Pogačarju, dr. Kramarju in ostalim iz Urološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto. Hvala kolektivoma Cestno podjetje? Novo mesto in Novograd Novo mesto, krajanom, pogrebni službi Oklešen, JP Komunala, pevcem in gospodu za odigrano Tišino. Zahvala g. Dreniku in g. Somraku za ganljive besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi DOLENJSKI LIST 121 ANDi^ TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI TA TEOEi tedenski Četrtek, 3. junija - Pavla, telovo Petek, 4. junija - Franc Sobota, 5. junija - Valerija Nedelja, 6. junija - Norbert Ponedeljek, 7. junija - Rubert Torek, 8. junija - Medard Sreda, 9. junija - Primož LUNINE MENE 7. junija ob 6.20 - zadnji krajec kino BREŽICE: Od 3. do 6.6. (ob 18.30) komedija Pankrta. Od 3. do 7.6. (ob 20.30) kriminalni film 8 mm. ČRNOMELJ: 4. in 5.6. (ob 21. uri) komedija Glasba iz druge sobe. 6.6. (ob 18.30 in 20.30) komedija Mamin sinko. DOBREPOLJE: 6.6. (ob 20.30) komedija Zdravnik z dušo. GROSUPLJE: 4.6. (ob 20. uri) komedija Zdravnik z dušo. IVANČNA GORICA: 3.6. (ob 20. uri) komedija Zdravnik z dušo. KOČEVJE: 7.6. (ob 18. in 20. uri) komedija Zdravnik z dušo. KRŠKO: 3.6. (ob 20. uri) komedija Mamin sinko. 5. in 6.6. (ob 18. uri) risani film Princ iz Egipta. METLIKA: 5.6. (ob 21. uri) komedija Mamin sinko. 6.6. (ob 21. uri) komedija Glasba iz druge sobe. NOVO MESTO: Od 3. do 9.6. (ob 19. uri) komedija Thxi. Od 3. do 9.6. (ob 21.30) akcijski film Maščevanje. RIBNICA: 5.6. (ob 22. uri) komedija Zdravnik z dušo. TREBNJE: 4. (ob 20. uri) in 6.6. (ob 17. uri) film V leru. VELIKE LAŠČE: 5.6. (ob 20. uri) komedija Zdravnik z dušo. film % • BENEŠKA KURTIZANA, drama (Destiny of Her Own, 1999, Velika Britanija, 90 minut, režija: Marshall Herskowitz) Le kakšen vtis lahko naredi film, ki vseh svojih 90 minut gledalca terorizira s podloženo glasbo. Beneška kurtizana je eno samo muziciranje, orkestracija za orkestracijo, ki kar naprej opozarja, da se bo zdaj zdaj zgodilo nekaj lepega, zato zagode nekaj sladkega, nato pa pride do zapleta in neugodnih dogodkov, kar spremlja poudarjeno svareča glasba, ki ji končno sledijo stoodstotni temni toni. In kar je najhujše, dogajanje je ena sama sveta preprostost, zato tovrstno namigovanje izpade kvečjemu kot pripomoček za maloumno občinstvo. Ko sem se z največjo muko pretolkel do konca, mi je bilo jasno: ta film je narejen za idiote. V redu, tudi to je ciljna publika, čeprav tako izrazitega podcenjevanja gledalčevega okusa in intelek-ta že lep čas ni bilo videti. Vendar pa ne bi rad izzvenel popolnoma črnogledo. Zadrego ob tako (ne)gledljivem filmčku, kot je Kurtizana, bi se dalo vendarle še nekako rešiti, recimo s prekvalifikacijo v glasbeni film. Igralci, ki že tako ali tako skoraj ves čas govorijo v verzih, bi le malce bolj odpirali usta, in nastal bi čisto drugačen žanrski izdelek. Namreč, Beneška kurtizana, taka kot je, s stereotipnimi junaki in dramaturgijo, ki se očitno zgleduje po televizijskih nadaljevankah, ob popolnoma predvidljivi zgodbici in infantilnem zgodovinskem pogledu na Benetke v 16. stoletju, pač ni drama niti karkoli podobnega. Je le smet, cenena zgodba, povedana in narejena na pogrošen način, kot doktor roman, ki ga preberete in nato odvr-žete. TOMAŽ BRATOŽ OSNOVNA SOLA ŽUŽEMBERK Baragova 1 8360 Žužemberk RAZPISUJE PROSTA DELOVNA MESTA: - učitelja razrednega pouka - 2 delovni mesti - učitelja tehnične vzgoje in fizike ali tehnične vzgoje in matematike - eno delovno mesto. Vsa tri delovna mesta so razpisana za poln in določen delovni čas (1 leto), z možnostjo zaposlitve za nedoločen delovni čas. Prijave z dokazili o izobrazbi, ki jo določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, §prgjemamo 8 dni po objavi razpisa na naslov: OSNOVNA ŠOLA ŽUŽEMBERK, Baragova 1, 8360 Žužemberk, z oznako: za razpis. PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Bližajo se počitnice in čas brezskrbnih dni. Da bo prihodnost bolj varna, vas vabimo, da svoje prihranke vežete na vseh poštah v Sloveniji ali v Komercialnem centru Maribor. Informacije na tel. št.: 062/449 24 63, 228 82 46. IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Barlelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušič Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za 1. polletje 5.330 tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.920 tolarjev, za upokojence 9.828 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 21.840 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v lej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev (c barvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za 1 cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-601-59881. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dal-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana. BELA TEHNIKA PRALNI STROJ Gorenje sidex, star 3 leta, kot nov, prodam ali zamenjam za prašiče ali telička. IT (061)81-575. 1985 KMETIJSKI STROJI NAHRBTNO motorno škropilnico Stihi SG 17, v zelo dobrem stanju, prodam. B (068) 51-191. 2029 TRAKTOR, starejši letnik, 24 KM, dobro ohranjen, prodam. B (068)65-036. 2037 NAKLADALKO, 17 m3. Sip, prodam. B (068)40-089. 2038 TRAKTORSKO PRIKOLICO domače izdelave prodam. B (068)53-364. 2058 KUPIM ODKUPUJEMO DELNICE Cestnega pod-jetja Novo mesto , Gozdnega gospodarstva Novo mesto int)stale delnice. B (041)691-663. 2013 MOTORNA VOZILA FORD ESCORT 1.6 CLX, letnik 1992, kovinsko sive barve, 127.000 km, prodam » (068)341-300, Avto-hit, d.o.o. 1970 FORD ESCORT 1.8 CLX D karavan, letnik 1991, rdeč, 140.000 km, prodam. » (068) 341-300, Avto-hit, d.o.o.. 1971 CITROEN AX caban 1.1 i, letnik 1993, bel, prvi lastnik, 76.000 km, prodam. "B (068) 341-300,Avto-hit,d.o.o.. 1972 CITROEN ZX avantage 1.4 i, letnik 1995, temno zelen, dodatna oprema, prvi lastnik, 75.000 km, prodam. "B (068)341-300, Avto-hit, d.o.o.. 1973 MARUTI 800, letnik 1993, temno moder, prvi lastnik, 39.000 km, prodam. "B (068) 341-300, Avto-hit, d.o.o. 1974 HYUNDAI PONY 1.3 LS, letnik 1990, kovinsko siv, 128.000 km, prodam. 'B (068)341-300, Avto-hit, d.o.o.. 1975 OPEL KADETT, letnik 7/88, prodam "B (068)322-210. 1981 JUGO 45, letnik 1989, prodam. "B (068)45-897. 1982 LADO NIVO, letnik 1987,75.000 km, registrirano do 8/99, prodam. ® (068)75-521. BMW 318 is, letnik 1992, 121.000 km, lita platiščJ, elektronski pomik sončne strehe, CZ, prodam ali menjam. » (068)323-339 ali (068)371-750, služba. 2004 JUGO 45, letnik 1989, ugodno prodam "B (068)45-897. • 2010 R 4 GTL, letnik 1989, registriran do 3/2000 in BMW 316 i, letnik 1991, prodam. “B (068)75-334 ali(041)697-963. 2016 ŠKODO FAVORIT, letnik 1992,36.000 km, prodam. Primc, O (068)89-775. 2020 NISSAN SUNNY 1.4 SLX, letnik 1991, 124.000 km, prvi lastnik, prodam. "B (068) 75-180. 2021 PRIMERO 2.0 SLX, letnik 1995,60.000 km, prodam. O (068)75-180. 2022 GOLF 1.4 CL, letnik 1996, 52.000 km, prodam. O (068)75-180. 2023 JUGO KORAL 45, letnik 1990, prodam B (068)76-013 ali 73-857, zvečer. 2031 AX FIRST 1.1 E, letnik 1993, 37.200 km, registriran do 5/2000, prodam. » (0608)31-722, po 18. uri. 2033 R 5 CAMPUS plus, letnik 12/93,73.000 km, kovinsko siv, 5V, prodam za 520.000 SIT. B (041)685-828. 2035 MARUTI, letnik 1993, rdeč, 56.000 km, registriran do 5/2000, prodam. “B (068)81-231. R 4, letnik 1990, prodam. « (068)85-910. R 4 , letnik 1987, registriran do septembra, prodam za 70.000 SIT. » (068)28-714.2041 FIAT 126 P, letnik 1988, prodam, » (068)83-779. 2044 DAIHATSU CHARADE TS, letnik 3/93, 97.000 km, prodam. » (068)28-138. 2052 OPEL VECTRO 1.6, letnik 1991, prodam. •B (068)75-629. 2055 DAEVVOO NEXIA GTX, 5V, letnik 1996, kovinsko rdeč, 30.000 km, prodam. "B (068)341-300, Avto hit, d.o.o. 2060 FORD ESCORT, 1.8 CLX- D,3V, letnik 1992, rdeč, 129.000 km, prodam. » (068) 341-300, Avto-hit, d.o.o. * 2061 FIAT UNO 45, letnik 1990, črn, 50.000 km, prodam. B (068)341-300, Avto-hit, d.o.o.. ŠKODO FORMAN LX, letnik 1994, svetlo zeleno, 72.000 km, prodam. B (068)341-300, Avto-hit, d.o.o. 2063 R 4 GTL, letnik 1991,80.000 km, registriran do 11/99, prodam. B (041)504-605. 2066 se VEZAVA DEVIZNIH DEPOZITOV (EUR) Znesek Nad 1 mesec Nad 3 mesece Nad 6 mesecev Nad 12 mesecev od 250 do 5.000 2,21 % 2,23 % 2,26 % 2,45% od 5.001 do 50.000 2,23 % 2,25% 2,28% 2,53 % 50.001 in več 2,25% 2,27% 2,30% 3,62% Obrestne mere veljajo tudi za naslednje valute: ATS, DEM in ITL. Vezava deviznih sredstev je možna še v CHF in USD. DOLENJSKA BANKA tanka, kjer ne boste ostali pred zaprtimi vrati! LAGUNO 2.0 S RXE, letnik 4/95, registriran do 4/2000, vsa oprema, prodam. B (041)720-069. 2067 ALFO 75 1.6, registrirano do 11/99, kovinske barve, CZ, lita platišča, električna stekla, prodam za 220.000 SIT. B (041)769-633. R 5 FIVE, letnik 1995, prodam. B (068)78-641. 2048 GOLF JX D, letnik 4/87, moder, prodam. B (068)26-449. 2024 R 5 FIVE, letnik 1995,36.000 km, prodam. B(041)572-242. 2032 JUGO 45, letnik 11/88, dobro ohranjen, prodam. B (068)65-619. 2007 GOLF D, letnik 2/92, prodam. B (068)78-207. 1999 Z128 SKALA, letnik 1988, ugodno prodam. B (068)65-057. 2027 POHIŠTVO ČRNO-BELO dnevno sobo in temno rjavo skaj sedežno garnituro ugodno prodam B (068)78-443. 1983 RABLJENO POHIŠTVO prodam. Ob Težki vodi 60, »(041)587-336. 1987 ZARADI SELITVE prodam spalnico in omaro-regal.»(068)28-924. 2015 POSEST 15 A VINOGRADA s starejšo zidanico, elektrika in asfalt, v Skrivnem pri Šentjerneju prodam.»(068)42-549. 2011 IŠČEMO mlajšo družino za na kmetijo, 10 ha. Zaželjen delni odkup. Šifra: Dedovanje. ALTO 1,095.000 tolarjev SWIFT 1.0 3V 1,295.000 tolarjev JIMNY 1.3 3V 2,495.000 tolarjev GRAND VITARA 1.6 3V 3,095.000 tolarjev AVTOSERVIS MURN Resslova 4 Novo mesto TS 068/24-791 041/691-434 C ID O Dl n purane. Martin Metelko, Uo Brezje 16, Studenec, B (0608)89-038. JjJtADE NESNICE hisex. rjave, pred nes-. J°:ln grahaste, opravljena vsa cepljenja, m j1!31!10 P° ugodni ceni. Naročila in infor-o°*e ^uPančič, Otovec, Črnomelj, Va £7« ’ Go»tilna Krulc, Mostec, Dobo- vašo (1 lft08)67-587, Dušan Sajevec, Vavta u.“ (968)84-111, Anita Janežič, Slepšek, “kronog, b (068)49-813. 1287 MALAMUT, star 2 leti, z rodovni-m, zaradi selitve išče nov dom. B (068)78-1984 uanit ^ labradorce rodovniških staršev 596 su prodam ® (068)53-375 ali (041) ati. 1994 nwI°^RVNE škotske ovčarje,starc 8 tcd- ■ “godno prodam. B (0608)87-395. 1997 ^ MVE JARKICE - nesnice, stare 3 mese-(Oin„ajamo vsak dan. B (068)489-075, ^ l)572-088ali (068)49-711. 2001 (068m^7n'RAV0 P° izbiri Prodam- ® pi71 2006 jarkict^’ ‘f?ke ]5 k8 P° 310 SIT/kS’ rJave ks n. j tednov ter prašiče, 25 do 40 S-Prodam.B (068)81-519. 2047 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 tel./fax: 068/322-282 tel. 068/342-470 mobitel: 0609/633-553 Prodamo: • hiše: v Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Žužemberku, Mokronogu, Srednjem Lipovcu, Semiču, Kostanjevici, Straži, Brezovici pri Šmarjeških Toplicah, Zagradu, Škocjanu, Grobljah, Volč-kovi vasi, Gor. Vrhpolju in drugod; • stanovanja: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Kranju, Smolenji vasi; • vikendi: na Otočcu - okolici, v Brežicah - okolici, Dvor-Boršt, Kot pri Dvoru, Straža, Trška gora, Gabrje, Bučka, Podturn-Jagodnik, Stari Ljuben, Tolsti Vrh, Šmarješke Toplice, Šentrupert - okolica in dugod; • gradbene parcele: v Češči vasi. Mirni Peči, Mokronogu, Šentjerneju-Groblje, Vrh nad Šentrupertom; • poslovni obiekti in prostori: v Novem mestu, Črnomlju, Sevnici -Dol. Boštanj, Šentrupertu, Žužemberku • ostalo: prodamo kmetije, oddamo v najem stanovanja in poslovne prostore. Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite. >6 MtfT RADIO f BREŽICE na 88,9 in 95,9 MHz r 4MS> urn„ d o. o. Dolenjska borznoposredniška družba sprejema NAROČILA ZA PRODAJO ALI NAKUP VREDNOSTNIH PAPIRJEV (TUDI DELNICE, PRIDOBLJENE S CERTIFIKATOM) na Glavnem trgu 10 v Novem mestu (pri frančiškanski cerkvi), na izbranih enotah DOLENJSKE BANKE, d.d., in v AKTIVI, d.o.o., Krško, Cesta krških žrtev 23 Pokličite naše borzne posrednike! Tel.: 068/372-710,371-82-21 VJi popust ti ANKA DOPUST Z M BANKO bodo vaše počitnice zares počitnice, saj vam ponujamo: gotovinsko posojilo DOPUSTOVANJE 2 odplačilno dobo do dveh let ^J>d TOM + 3,75 % dalje. ali NAMENSKO POSOJILO ZA DOPUSTOVANJE pa z odplačilno dobo do dveh let že od TOM + 3,5 % dalje. Obiščite nas v naših enotah. Poslovalnice: Dunajska 107, Ljubljana, tel. 061 1605 181 Nazorjeva 8, Ljubljana, tel. 061 125 42 35 Koper, Pristaniška 43/a, tel. 066 271 869 Ptuj, Slovenski trg 3, tel. 062 772 401 Sevnica, Trg svobode 1, tel. 0608 40 751 Agencije: Diskont, Slovenčeva 23, Ljubljana, tel. 061 168 34 41 Idrija, Lapajnetova 45, tel. 065 741 141 Ormož, Kerenčičev trg 4, tel. 062 702 490 Gornja Radgona, Partizanska 16, tel. 069 61 834 Lenart, Partizanska 1, tel. 062 726 556 VJJB «3 A l-J K A korak v pravo smer ♦ Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu posluje evolmc Postregli vas bodo s: • picami • hamburgerjem • giricami • pomfritom • sladoledom • ledeno kavo • sadnimi kupami in raznovrstnimi pijačami. Vabljeni DOLENJSKI UST uaš četrtkov prijatelj n U ROLEJARSTVO n€Dl€ •ROLETE ALU IN PVC •ŽALUZIJE •VERTIKALNE ŽALUZIJE • PLISEJI •ROLOJI •TENDE • K0MARNIKI •FASADNI PROFILI •SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI ZA ROLETE IN ŽALUZIJE •MONTAŽA IN SERVIS Šentjernejska cesta 13, 8000 Novo mesto, tel.: 068/323-673, fax: 068/341-673 PVC STAVBNO POHIŠTVO •OKNA*VRATA-VSEH OBLIK* zunanja žaluzija aluminijasta roleta //mm irmaiii notranja žaluzija ravne kupolaste * balkonske * senčniki ZA VAŠ DOM ali POSLOVNI OBJEKT Zanesljiv ■p’ www.avtoimpex.si RADIO MAX 88.9 FM 87,6 FM STU io y03.0 MHZ DOLENJSKI LIST ur S> OGNJIŠČE Krvavec Kum 104,5 105,9 SCOOTER SUZUKI AP 50 V Cena: 345.000 SIT Pooblaščeni trgovec in serviser AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791 od 8. do 16. ure dm drogerie markt Za prodajalno v METLIKI razpisujemo prosto delovno mesto POSLOVODJE Od kandidatov pričakujemo: • končano poslovodsko šolo • najmanj 1 leto delovnih izkušenj na delovnem mestu poslovodje. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Kandidate vabimo, da pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in kontaktno telefonsko številko v 8 dneh po objavi na naslov: Dm drogerie markt, d.o.o. Ljubljana, Šmartinska 152 O izboru bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem postopku. Avto izpušne cevi montaža Ob potoku 10, Novo mesto tel.: 068/322-643, 322-278 fax: 068/323-585 Resistec, d.o.o. & Co.k.d. Krška cesta 8 8311 Kostanjevica na Krki razpisuje 1. prosto delovno mesto knjigovodje in obračun osebnih dohodkov: pogoji: • srednja ekonomska šola • delovne izkušnje v računovodstvu 2. 1 prosto delovno mesto komercialista v uvozu: pogoji: • srednja ekonomska šola ali višješolska izobrazba • aktivno znanje nemškega jezika • delovne izkušnje pri delu v nabavi/uvozu. Delo je za določen čas, z možnostjo kasnejše redne zaposlitve. Nastop dela takoj. Pisne vloge pošljite na gornji naslov v 8 dneh po objavi! VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto po •S 068/323-610 ali 041/623-116 odmevno objavo v DOLENJSKEM LISTU ŠTUDENTSKI TABOR ANKARAN Čisto morje, mrzlo pivo ali vročo juho, poceni bivanje lahko vedno dobite pri nas v ŠTUDENTSKEM TABORU ANKARAN. Vabimo vse, ki gredo na izlet, na kratek oddih, na dopust, v naše bungalove pod borovci, v času od junija do septembra. Informacije in rezervacije s /faks: 061/271-471, 061/1232-122, int. 249. AVTOKAMP “ŠTUDENT” ANKARAN Še nekaj prostih mest za postavitev prikolic. Pokličite nas! Informacije in rezervacije: ® telefon/faks: 061/271-471. PORTRET TECjA TEdl\A Zofija V spominu Zofije Bajc, takrat Novakove iz Gradca v Beli krajini, so še tako sveži junijski dogodki, kot da se ne bi zgodili pred 55 leti. Kot predsednici mladinske organizacije ji je bilo namreč naloženo, naj mladina uredi dvorano v nekdanjem sokolskem domu in jo okrasi z zgodnjepolet-nim cvetjem. V Gradcu so se pripravljali na pomemben dogodek. 18. junija 1944je bil v tem Jeraju na osvobojenem ozemlju ustanovljen Rdeči križ Slovenije. Zofija pomni, da so med vojno pri vseh hišah razen pri dveh priskočili na pomoč. “Ljudje so bili zelo revni, a morda prav zaradi tega toliko bolj solidarni. Po hišah sem s sokrajankami zbirala obleko in druge dobrine za partizane in predvsem tiste, ki so prišli iz internacije. Takrat ni bilo humanitarne organizacije, ki bi nam svetovala, kako naj se organiziramo. Delali smo po občutku in kakor smo čutili v srcu, ” se spominja Bajčeva. Mlademu dekletu, ki je moralo pozabiti na mladostno vedrost in brezbrižnost, saj je bilo prevečkrat priča nadčloveškemu trpljenju ranjenih ali sestradanih ljudi, so se medvojni dogodki še toliko bolj vtisnili v spomin, ker ni delalo rutinsko, ampak s sočutjem. “Obdelovali smo zemljo sovaščanov, ki so bili v taboriščih, da so imeli kaj za pod zob, ko so se vrnili. Ranjenci, ki so jih z Otoka ali Krasinca z letali vozili na zdravljenje, so v Gradcu čakali na evakuacijo. Intendant jim je kuhal le neslano repo in krompir. Moj oče je takrat v Gorskem Kotarju dobil za prašiča pet kilo- gramov soli, pa sva jo s sestro znosili ranjencem, ne da bi vedeli druga za drugo. Le soli na koncu ni bilo, ” se nasmehne Zofija. Nemalokrat so skozi vas peljali ranjence. Mama je šla celo opolnoči pomolst kravo, da je Zofija ranjenim odnesla mleko. Ko so partizani peljali ranjencei z Zumberka v Rog, so jim Gradčani pripravili sprejem z jedačo in pijačo. A ne le za žive, poskrbeli so tudi za mrtve. Partizanom s Korduna, ki so se vračali iz bitke, je v Gradcu umrl mladenič. “Prosili so, naj ga dostojno pokopljemo. S prijateljico sva oskubli srebrno jelko v grajskem parku, da sva naredili venec, za kar sva jih pošteno slišali. Imela sem govor pri odprtem grobu, šele po vojni pa nam je uspelo zvedeti, da je bil umrli Mladen Bubica. Nikoli ne grem mimo njegovega groba, da ne bi nanj položila cveta, ”j>ravi o vojnih letih. Čeprav so med vojno veliko pomagali tudi ostali Belokranjci, se ji zdi danes povsem umevno, da je bil Rdeči križ ustanovljen prav v Gradcu. Na ustanovni skupščini je bilo 150 delegatov in gostov, a Zofije ni bilo med njimi. Pa vendar je želela prisostvovati temu pomembnemu dogodku in vojaška straža ji je dovolila, da je stala v zadnjem delu dvorane. “Bilo je zelo slovesno. Takoj sem se tudi včlanila v to humanitarno organizacijo. ” A kot desetnici ji je bilo že v zibelko položeno, da bo odšla od doma. Z možem, ki je služboval v vojski, je križarila po Jugoslaviji. Leta 1953 pa se je vrnila v rodni Gradac. Preveč jo je prizadelo mamino tarnanje češ da ob dvanajstih otrocih, ki jih je rodila, nima nikogar, ki bi ji, ostareli, stregel. Zofija ni pomagala le njej, ampak številnim sokrajanom. Bila je prizadevna aktivistka in sekretarka Rdečega križa. Mnogi še vedno pričakujejo njen obisk. A zaradi bolezni je vse bolj priklenjena na svoj dom. Upa pa, da bo v soboto šla v Prilozje na počastitev 55. obletnice ustanovitve našega Rdečega križa. Od tistih, ki so bili na ustanovnem zboru, je le še malo živih. Zato pa bo srečala številne aktiviste, ki jih je spoznala v dolgih letih dela pri Rdečem križu, ter podoživljala dogodke izpred 55 let in več. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Izlet naročnikov Dolenjskega lista Enodnevni izlet na otok Krk v soboto, 19. junija V soboto, 19. junija, ob 6.uri gremo na izlet na otok Krk. Odhod bo kot vedno z novomeške avtobusne postaje. Pot nas bo vodila mimo Straže in Dvora do Kočevja in naprej na mejni prehod Brod na Kupi, dalje do Delnic in po novi avtocesti do mostu, po katerem se bomo popeljali na otok Krk. Ce bo vreme lepo, bomo večji del dneva izkoristili za kopanje, če pa bo za kopanje premrzlo, bomo več časa namenili naravnim lepotam tega otoka in kulturnozgodovinskim spomenikom. Okoli druge ure popoldne bomo odšli na kosilo v hotel Jadran v Njivicah, kjer si bomo ogledali tudi hotelske namestitve. Za prehod meje potrebujemo slovenski potni list ali slovensko osebno izkaznico. Cena za naročnike Dolenjskega lista je 4.900, za ostale 5.900 tolarjev. Prijavite se čimprej, najkasneje pa do ponedeljka, 14. junija, na telefon: 068/321-115, 325-477 Na izlet vas vabita DOLENJSKI LIST! manJp tutiitična. dUjencijci ZA NAS NOVA ŠPORTNA DISCIPLINA MUZEJSKI VLAK PO NOVEM TUDI PO DOLENJSKI PROGI LJUBLJANA-Iz Slovenskih železnic sporočajo, da bo njihov priljubljeni muzejski vlak poslej ob sobotah vozil na izlete po dolenjski progi do Straže. To soboto, 5. junija, bo otvoritvena vožnja. Muzejec bo odpeljal iz Ljubljane ob 9.45 in pripeljal mimo Višnje Gore, TVebnjega in Novega mesta v Stražo ob 12.10. Halo, t U ka jj je t >ra lec I D lolen jca! Tiktakanje ure v zvoniku je lahko tudi prijetno - Polomljene veje okrasnega grma pri novomeškem zavodu za zaposlovanje - Kje je tabla za oznako Šentjerneja? - Sejnine, da te kap! Ljudje smo si zelo različni, nekoga moti to, drugega ono, vsem ni nikoli prav. Prav zaradi tega se je oglasil tudi bralec z Lokvice pri Metliki, da bi odgovoril tistim, ki se v vasi pritožujejo, da ura v zvoniku ponoči preglasno bije in jih moti pri počitku. “Na svetu je veliko ur, ki bijejo celo noč, to traja že stoletja, res pa je, da bije hitro, saj prehitro minevajo dnevi in leta,” je dejal Lokvičan. Dojenčkov, ki bi jih motila ura, pravi, daje na Lokvicah malo, ženskam, ki zaradi ure ne morejo spati, pa priporoča, naj vsaj tri ure na dan vzamejo v roke motiko in z njo delajo, pa ponoči ne bodo imele težave s spanjem. “Če tudi to ne bo pomagalo, naj se posvetijo možem,” je hudomušno zaključil. Halo, DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili'na zanimiv dogodek iz domačih krajev -pokličite nas!Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. Novomeščana z Grma, ki gre vsak dan peš mimo zavoda za zaposlovanje, pa že dalj časa moti, ker nihče ne poskrbi za polomljene veje okrasnega grma pred bližnjo stavbo zavoda za zaposlovanje. Pod grmom je po deževju velika luža in avtomobili njeno blato razmažejo tudi po bližnjem pločniku. Opozoril pa je še na eno nemarnost. Nekoliko naprej je na trati v bližini hiše št. 8 omarica, velika 2 x 2 m, v kateri so gasilske cevi, ki pa je že dalj časa odprta s prevrnjenimi cevmi, ni pa nikogar, ki bi to pospravil. Bralka iz Gotne vasi je želela pohvaliti trgovca v glasbeni trgovini v Muzejski ulici v Novem mestu, kjer zna prijazni prodajalec zelo dobro svetovati, kitaro pa je dal še domov za preizkus. “Kaj takega že dolgo nisem doživela. V to trgovino bom prav gotovo še šla, ker znajo svetovati v dobro stranke,” je zaključila. Vida Jenškovec iz Šentjerneja pravi, da tabel za označevanje kraja Šentjernej ob vstopu v Šentjernej iz smeri Kostanjevice ni na nosilcih že vsaj 7 mesecev. Prav bi bilo, da se tabla postavi nazaj. Zanimajo tudi, kako je z inšpekcijskim nadzorom nad točenjem alkoholnih pijač vinjenim gostom in s spoštovanjem obratovalnrega časa, saj se dogaja, da vinjenim, predvsem v večernih urah, točijo pijačo še naprej, lokali pa so odprti vse tja do 1. ali 2. ure zjutraj. Tudi Vidi se zdi nedopustno asfaltiranje ceste od Vahte preko Gospodične do Gabrja in apelira na vse, ki lahko kaj storijo proti temu. Dotaknila seje višine sejnin novomeških svetnikov, za katero meni, daje skrajno nečloveška in sprta z vsemi razumnimi merili. J. D. Judo končno tudi na Dolenjskem Dolgoročni cilj kluba Bushido, ki pomeni začetek juda na Dolenjskem, je udeležba dolenjskega judoista na olimpijskih igrah - Pospešeno delajo z najmlajšimi NOVO MESTO - Lani pozimi so v Novem mestu ustanovili prvi judo klub na Dolenjskem, ker pa privrženci te tradicionalne vzhodnjaške borilne veščine do pred kratkim niso imeli kje vaditi, je bil klub do zdaj bolj na papirju, z novim prizidkom k novomeški športni dvorani pa so novomeški judoisti dobili prostor in so takoj začeli delati z najmlajšimi. Klub sta ustanovila mojstra juda Metod Jerman in Zlatko Riznič, imenuje pa se Bushido, kar pomeni častni borec. Med borilnimi veščinami ima judo posebno mesto. Je tradicionalna vzhodnjaška veščina, ki pa ima dolgo tradicijo tudi med olimpijskimi športi. Za razliko od karateja, ki se nenehno razvija in spreminja ter dobiva stalno nove oblike, judo ohranja tradicionalno tehniko. Judo za razliko od karateja ne pozna udarcev, cilj Nove znamke 125 let svetovne poštne zveze, konji in reševalni psi Pošta Slovenije je pred kratkim izdala novo serijo sedmih priložnostnih poštnih znamk. Dve so izdali v počastitev 125. obletnice ustanovitve Svetovne poštne zveze, katere članica je tudi slovenska pošta. Gre za z*iamki z nazivno vrednostjo 30 in 90 tolarjev. Oblikoval ju je Branislav Fajon, prikazujeta pa poštarja preteklosti in vizijo poštarja bodočnosti. Serijo štirih novih znamk z nazivno vrednostjo 60, 70, 120 in 350 tolarjev so posvetili slovenskim pasmam konj. Gre za tematiko, ki je postala zaradi sporov o domicilu slovitega lipicanca še kako aktualna. Na znamkah so upodobitve štirih konjskih pasem, ki so nastale na Slovenskem: slovenskega hladnokrvnega in toplokrvnega konja, ljutomerskega kasača in lipicanca. Znamke je oblikoval Matjaž Učakar. Znamko z nazivno vrednostjo 80 tolarjev pa so izdali v počastitev svetovnega prvenstva reševalnih psov Iro 99 v Ljubljani. Oblikoval jo je Janez Plestenjak. Pošta Slovenije je izdala tudi novo redno znamko z nazivno vrednostjo 17 tolarjev. Na nji je upodobljen motiv iz slovenske ljudske stavbne dediščine, koruznjak s Ptujskega polja. g PARI 7.A SEMIŠKO OHCET - Turistično društvo Semič je pripravilo v soboto predstavitev parov, ki se bodo poročili po starih običajih 26. junija v Kandršah in 17. julija v Semiču. Osem parov si je ogledalo Semič, vinski hram v Semiški gori, kjer so pokušali vina in domače izdelke, ter se predstavilo na prireditvi v semiški gostilni Pezdirc. Na fotografiji (z leve): Urška Noč in Borut Brglez s Koroške Bele, Renata Horvat iz Medvod in Robert Kalan iz Vogelj ter Magda Veršnik in Toni Zagmajster iz Stražišča. Vsi ti ter Simona Pušnik in Stanislav Legen z Iga pri Ljubljani, ki ju ni bilo v Semič, se bodo poročili na peti Semiški ohceti, še prej pa se bodo 3. julija srečali na dekliščini in fantovščini na Škofovi domačiji na Črešnjevcu. (Foto: M. B.-J.) (IT ARS RAMOVŠ Visoko umetnost boste našli tudi v Metropolitanki, Veroni ali Salzburgu in glamur tudi v Parizu ali Dunaju... Z manj miljami pa je bolj prijazno... V Brežicah bo lepše. (061) 125 33 66 judoista pa je spraviti nasprotnika na tla oziroma na hrbet. Čeprav so slovenski judoisti že dolgo uspešni tudi v mednarodnem merilu, te športne panoge na Dolenjskem doslej ni bilo, kar pa ne pomeni da se noben Dolenjec ni ukvarjal s tem atraktivnim športom. Omenimo naj samo nekda- BREŽ PRETEPA - Judo ne pozna udarcev in je izrazito obrambna borilna veščina. V ruvanju v kimonih uživajo tudi najmlajši. Je med njimi tudi bodoči olimpijec? (Foto: I. V.) njega slovenskega prvaka Adija Štora iz Žužemberka. Metod Jerman in Zlatko Riznič sta Novomeščana in sta se z judom srečala v srednješolskih letih v Ljubljani, kjer sta dalj časa nastopala za Olimpijo ter dosegla nekaj odmevnih uspehov. Metodovo vitrino krasi medalja svetovnega policijskega prvaka v judu, bilje državni reprezentant in tudi državni prvak, v kimonu ljubljanske Olimpije pa ekipni državni prvak. Zlatko Riznič nastopa tudi v tradicionalni veščini samoobrambe ju-jitsu, kjer je na svetovnih igrah v Lahtiju leta 97 osvojil bron, na svetovnem prvenstvu v Parizu leta 1995 pa peto mesto,v Parizu pa je bil peti tudi Metod-Oba sta zaposlena v specialni enoti ministrstva za notranje zadeve. Kot je povedal Metod Jerman, se v klubu počasi zbirajo Dolenjci, ki so judoistično znanje nabirali drugod. Takoj ko so dobij prostor za vadbo, so si izposodili blazine in začeli delati z najmlaj' Šimi. Po enem mesecu jih redno vadi že 18, njihov cilj pa je razvid in uveljaviti judo tudi na Dolenjskem, najprej priti do uspehov v mlajših kategorijah, dolgoročnejši cilj pa je nastop novomeškega Ju' doista na olimpijskih igrah. I. VIDMAR m KRKA POLNA VESLAČEV- Bogata tradicija prireditve in lepo vrel# sta v nedeljo na 23. spust po Krki, ki ga že skoraj četrt stoletja PriPraXh, Kajak kanu klub Krka, privabila rekordno število veslačev. Kar 397j0PT plačalo štartnino, našel pa se je tudi kdo, ki se je izmuznil tej ohNeznO Krški spust je tako prireditev, na kateri se vsako leto zbere'največ vesla ožKn0. v Sloveniji, pa tudi kod drugod bi se težko pohvalili s tako mnos ^ udeležbo. Med udeleženci 18 km dolgega spusta je bil tudi evropski pn * Ai v slalomu na divjih vodah kanuist Simon Hočevar, v kajak pa so sedli , nekateri začetniki te prireditve ter dr. Jože Gošnik, ki je do sedaj manj1 le enkrat ali dvakrat. (Foto: I. Vidmar) iktil DOLENJSKI LIST 4. junija 1963 Razmišljanje o volitvah Da prerašča politično delo v novo, višjo kvaliteto, se je naJ bolje pokazalo ob razpravi o ustavnih osnutkih ali pa nedolg tega v pripravah na volitve. Politično delo se je otreslo, ali n0 je, se otresa kampanjščine. Uresničevanje posameznih nalog širokem mehanizmu družbenega samoupravljanja je stalo > neprekinjeno delo, ki ga ni mogoče zreducirati na posamezo > med seboj ločene akcije oziroma na posamezne kampanje- seboj ločene akcije oziroma na posamezne kampanj Kljub odvzemu zemlje vedro razpoložena Čeprav sta zakonca Puntar iz Stare vasi pri Vidrnu-Krškedj že v letih, arondacijski potstopek v podružbljanju zemljiše P jima je vzel vso obdelovalno zemljo, sta kljub temu ve vjj razpoložena. Občinski odlok o preživninah jima je za8ot?ra. potrebna sredstva za večer njunega življenja. “Zemlja bo d ga, toda gre za ljudi,” pravijo na občini Videm-Krško, kad nanese pogovor na preživnine. ‘Izvolite gospod!” Hodim po lokalih in trgovinah, po uradih, ulicah in “Izvolite, gospod!” “Smem p°strCi|’’ :ga, gospa?” “Klanjam se, g°sP°,-na Dober dan, gospod ospa!’ “Kaj bo dobrega, manjam »t, iijna uženjska naziva gospod in gospa sta se kot nezdrava V uar Hrii7hp lzrvt lfti7P ttltth/tlrt^ 7'jlfDrpnini 2' * malomeščanske družbe, kot kaže, globoko zakoreninila- ^ je to res? Skoroda sem prepričan, da se proti temu nihče bori. Mar so besede maršala Tita kar tako sle mimo naših u> Hotel za norce Pred kratkim je DPD Svoboda na Senovem uprizorila demo komedijo “Hotel za norce”. Prireditev je bila prva m z jetno tudi zadnja v tej sezoni, vprašujemo se, kaj se d°gaJ.. Q DPD Svoboda, da ne pripravi več odrskih del. O tem ve pripravi vcc ouiskiu uei. vz .p,os govorijo tisti, ki ničesar ne naredijo, saj je vse, kar je bilo le '.delajo. narejenega, zasluga tistih, ki ne govorijo, ampak i Se manj telečjega mesa Tudi v Črnomlju ni telečjega mesa. Marsikatero pikro s*‘j^ajj na ta račun, zato je prav, da zadevo osvetlimo. Ne san?0,£-vinb komuni, temveč po vsej domovini primanjkuje goveje zl xj zaradi suše in pomanjkanja krme. Zaradi tega so tudi v^e(jj ZdluUI SUSU lil |JUIIUllIJAdllJu NI lili. /UdlilUl tvgu ^ občini storjeni ostrejši ukrepi za izvajanje uredbe o prepo klanja telet.