264. številka, Ljubljana, v petek 16. novembra 1900. XXXIII. leto. ttcaja vsak dan zvečer, i zim Bi nedelje in praznike, ter velja po pottl prejeman aa avstro-ograke deeele aa vse leto % K, aa pol leta 13 K, aa četrt leta 8 K 50 h, aa jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom aa vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden meseo 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom račnna se za vse leto 2 K. - Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne oaira. — Za oznanila plačuje se od štiiistopne petitr vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b ge w dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se iavolč trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravnlštvu naj se bla« govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v apravništvo pa a Kongresnega trga št. 12. »Slovenski Narod1* telefon žt. 34. — »Narodna Tiskarna" telefon št. 85. Državnozborske volitve. „81076116676" laži. Iz Kamnika, 14 novembra. Ne vemo, ali je „Slovencev" dopisnik iz Kamnika, ki je poročal o Ferjančičevem shodu, tako revše, da sam ne ve, kake bu-dalosti je pisal, ali je pa tako nečuveno brezstiden, da ae upa resnico očitno teptati, to pa ve vea Kamnik, da je v dopisu o Ferjančičevem shodu tako nesramno lagal, kakor pač zamore samo kak učenec sv. Li-guorija. Gospod dr. Ferjančič nam je že davno naznanil, da pride v Kamnik kadar hočemo, a ker smo vedeli, kaj se v državnem zboru godi, in da torej ničesar posebnega ni povedati, ga tudi klicali nismo. Pred meseci, ko smo se posvetovali zaradi podaljšanja naše železnice, povabil je gosp. Močnik g. dr. FerjančiČa, naj pride v Kamnik, in g. dr. Ferjančič je tudi takoj prišel, ter nam dal vsa pojasnila, kar smo jih želeli in potrebovali. .Slovencev" dopisnik ni bil povabljen na tisto posvetovanje, ker smo mislili, da ima v cerkvi dovolj opravila, in da se za naše gospodarske težnje nič ne briga. Nesramna laž pa je, kar piše „ Slo venec- 3 o sedanjem shodu. Nabobnal je pač s svojimi tovariši n>=kaj nasprotnikov iz okolice, ki f?e §9 dostojno niso oblekli, izvzemši L3pa, kateri je nataknil .fatermerderje" do ušes, ker je mislil, da bo ehodu predsedoval. A že privolitvi predsednika shodu ste grdo propadli, čeprav je jeden La-povih pristašev vzdignil obe roki. Že s tem, da ste pri volitvi predsednika pogoreli, tiči dokaz, da ste bili v manjšini. In ta manjšina se ni prav nič premenila, če tudi sc se nekateri vaši pristaši skrajno surovo obnašali, zlasti mlinar Brešar. Kar je povedal g dr. Ferjančič, Vam .i ugajalo. Vedeli smo to naprej ali če ste že o shodu poročali, zakaj pa niste odgovarjali na .fremdes Gebiet", zakaj ne na goljufijo z žlindro itd. itd.? To ste vse zamolčali, te grenke kapljice ste vse pogoltnili, in to pove mnogo! Pač pa se Vam mora priznati, da ste izurjen za-vijač. Neki volilec se je iz vas norca delal, ko vam je zaklical ,kar vglihajmo se pa gremo pit", ker ve, kako so vaši pristaši vedno žejni, in se pravega klerikalca z bokalom vina za vse pridobi, vi pa aučete stvar tako, kakor da Vam je kdo kompromis ponujal. Bežite no, kdo pa bo z Vami kompromise sklepal! Najlepše pa je, da si upa .Slovencev" dopisnik trditi, da se o kandidaturi dr. Fer jančiča ni glasovalo. To je že vrhunec jezu vitarstva. Tri četrtine na shodu zbra nih volilcev je bilo odločno za dr FerjančiČa, in ti 80 na predlog g Fajdige z burnimi ,ži vio"klioi po trdili kandidaturo g. dr. FerjančiČa Lagajte v .Slovencu" in v .Vaterlandu" kolikor hočete, nam se niti popravkov ne zdi vredno pošiljati na vaše lažnjive dopise. Naš kandidat je g. dr. Andrej Ferjančič, in on bo tudi naš poslanec ter bo kot tak brez dvoma bolje zastopal naše težnje, kakor tisti človek, ki so ga duhovniki nekoč nazivali Judeža Iškarjota. Tista narodna kitica, ki ste jo v .Slovencu" navedli, je pač Vam veljala, ne nam! Volilec. Mirnopeški shod. Po vsi deželi je znano, kako so nastopali mirnopeški možje proti duhovnikom, ki jim silijo proti kmetu Globočniku to revo Pfeiferja, ki ni ne kmet, ne meščanski kak obrtnik, in kako so njihovega generala, dohtarja Šusteršiča, spodili z govorniškega odra. Ti možje so nastopali tako, da je občudovati, kako se je vse lepo in postavno zvršilo. Duhovniki so, ko so videli, da je vse proti njim, ljudstvo žalili z najhujšimi žaljitvami. Izzivali so ljudstvo, da bi kdo kakega žalil ca zgrabil in čez stopnice šolskega poslopja vrgel. .Prešiča" je neki duhovnik psoval najuglednejšega, sivolasega kmetovalca, Antona GaliČa, katerega naj v Trst pošljejo, da se tam zakolje. - Ljudstvo pa se ni dalo izzvati do silovitosti, odgovorilo je jednoglasno: . ram Vas bodi, fej Vas bodi! Ali ste Božji služabniki?!" — Ko so ti „Božji namestniki* videli, da je vse ljudstvo proti njim, skušali so, kar le zlobni ljudje premorejo, da bi spravili ljudstvo do kake silovitosti, da bi prišlo par sto mož in žena pred kazensko sodišče. Te klerikalne grdobe so hotele, da bi toliko ljudij prišlo v nesrečo. Brzo-javiti so dali vladi v Ljubljano, naj pošlje veliko orožne asistence, napraviti so hoteli iz najlepšega možatega nastopanja naših mož in veselega smeha in posmehovanja naših žena revolucijo; klicali so na krvavi boj, da bi se maščevali potem pred novomeško kresijo krščansko lepo nad onimi, ki jih s svojimi žulji redijo, ki so potrpežljivo dozdaj prenašali pijančevanje in drugo ostudno življenje nekaterih duhovnikov, in ki so te grdobije še prikrivali. Zastonj je bilo to prizadevanje. Možje in žene vedli so se pametno. Iz vseh izzivanj škofovega odposlanca Pre-lesnika, domačega kapelana in šmiheljskega so se norca delali, odgovarjali jim z gro-movitim zasmehom in jim rekli: .Šola je naša, vrata so odprta, špalir Vam napravimo, pa lahko greste ven. Pojdite v cerkev molit, ne pa tukaj klet. Vi duhovniki ste zato od nas plačani, da opravljate Božjo, ne pa hudičevo službo." .Ponesrečen shod" bi farovški list .Slovenec" pisal. Mi pa pravimo, kakor general dr. Šusteršič pri Stemburju, .razbit", ^pametno razbit farovški shod". Nastopanje mirnopeških volilcev naj bo drugim za izgled. Pametno nastopajmo proti takim ljudem, ki nosijo take hudobne misli v srcu, proti takim ljudem, ki hočejo kmeta spraviti v nesrečo, pred kazensko sodišče in v ječo, če ne delajo po njih volji, in ki ljudi izzivajo in žalijo, da bi se mogli nad njimi maščevati. Tudi bogoklet-stva se ne plašijo ti ljudje. .Šmirnico Vam bomo prinesli na zadnjo uro," je vpil duhovnik. Kmet, tako te porajtajo ti tvoji služabniki! Šmirnico ! — Pfeifer je več vreden kakor ti, ki vse te ljudi po farovžih bogato rediš in še drugim stano vom pripravljaš živež ! Idimo vsi k mirnopeškim občinarjem v šolo, da se naučimo, kako pokazati tem ljudem, — ki hočejo našemu kmetovalcu na zadnjo uro šmirnico prinesti — kje je mizar vrata napravil!" Z Dolenjskega, 15. novembra. Možje mirnopeške občine ! ..Slovenec", list naših duhovnikov, je vse vas, ki sta Martinovo nedeljo duhovnikom in njihovemu generalu Šusteršiču možato povedali resnico v obraz, in jim pokazali vrata, imenoval .pijano tolpo". Zapomnite si to dobro! * * Glasovi z Dolenjskega. Iz Št. Jerneja: Bog vas živi, možje mirnopeške občine! Hvala, srčna vam hvala za vaše možato postopanje! Iz Velike Doline: Možati nastop mirnopeških kmetovalcev vzbudil je pri nas nepopisno veselje. Tako je prav! Možje bodimo in ne mevže! Duhovniki so naši uradniki, naši služabniki, mi jih redimo, zato pa jim nečemo več hlapčevati. Iz Št. Janža: Pri vas, mirnopeški junaki, je korajža! Pri nas je tudi. Naj le pridejo! Bog vas živi, korajžni možje! Iz Črnomlja: Brzojav ne more hitrejše razglasiti kake novice, kakor se je razglasil po deželi vest o bitki v Mirni peči. S sejma na Bučki so možje to vest prinesli sem v Belokrajino. Vedeli so povedati le to, da so mirnopeški volilci tropo farovških agitatorjev iz šole pometli, ko so hoteli volilce pridobiti za Pfeiferja in Šu-steršiča. — Živeli možje pravega srca 1 * * Iz Novega mesta, 14. novembra. Skrb jih je v naši proštiji, kako bo gosp. dr. Elbert zmagal v dolenjski mestni skupini, v kateri so klerikalni volilci bele vrane V tej skrbi so za vse slučaje razglasili v .Slovencu", da se prost brani kandidature. Ali pripravljajo se vendar, naš kaplanček je iznajdljiva glavica, pa Prelesnik še tudi kako uro dobi, da še misli. Sklenili ao torej ti možički v proštiji, da reklamirajo vse patre frančiškane v volilno listo, in da bo še ved volilcev, tudi fratre — našega samostana, ki baje največ davka plačujejo. In reklamirali so te može in tuji. vse tiste, ki dobivajo občinske miloščine. Vlada bo zdaj v stiski. Gospodu proštu bi rada ustregla, ali zakonu, jasnemu zakonu se v mestu, v katerem je okrožno so- jl/j ste k* Grof Alberto. Spisal Ivanov. — (Konec.) Pri vratih se je pojavila sključena postava ženice — starice in obstala na pragu, kakor da bi se obotavljala stopiti v ta razsvetljeni, s cvetjem in zelenjem okrašeni kraj. Noge so ji počasi zdrsnile do mrtvaškega odra. Njeno oko je obviselo nad brezčutnim truplom grofa Alberta in se malone za-pičilo vanj. Medle oči so se ji maloma zaleske-tale v sovražnem ognju, in zdelo se mi je, kakor da bi njih žgoči blesk prodiral z Magično silo do oledenelega srca mrtveca oledenelega v smrti, oledenelega v življenji. — Smrtno sovraštvo ji je odsevalo iz nagubanega obraza, njena usta so sikale nerazumljive mi besede, in roka se ji je grozeče krčila v pest. . . Dolgo je stala pred odrom z grozečo r°ko, s stisnjenimi ustmi in sovražnim obrazom. Polagoma pa je zadobil njen obraz zopet prejšnje tope, apatične poteze, in tudi oko ji je zopet mrtvo zrlo v svet. Nato se mi je zazdelo, da je njeno velo, zgrbančeno lice prešinilo življenje, da se ji je oko zalesketalo v prijaznem avitu mladosti in videl sem, kako ji je solza zdrknila po nagubanem obrazu, in za prvo solzo je polzela druga in tretja in četrta. Njena usta so šepetala: .Odpusti mu, kakor mu odpuščam jaz !" * Pred mojimi očmi so se pojavili čudoviti prizori. Bilo mi je, kakor da se je odprla stena grajske kapelice. In moje oko je zazrlo cvet kmetskih deklet, med njimi mladega grofa Alberta s smehljajočim obrazom in topečimi očmi. Prelestno življenje je tukaj vladalo, pomlad in brezkrbnost sta sijale z obrazov. . . Zdajci mi je oko malone ostaklelo. Mučen prizor se je razgrnil pred mojimi očmi. Mesto cvetočih, mladostnih obrazov sem videl stara vela in nagubana lica. Zdelo se mi je, kakor da bi zločestno sikanje brezzobih čeljust vršelo v majhni kapelici, uzrl sem bliskajoče se oči, v neizrekljivem sovraštvu vprte v grofa, prodirajoče do njegovega okamenelega srca. Grozeče, skrčene pesti so se dvigale proti njemu, in ni je bilo solze, ki bi v znak odpuščanja privzela iz osušenih oči. . . Grof Alberto pa je spaval mrtev, brezčuten. Mrtve mu je bilo telo, a duša mu je koprnela v bolesti in kesu.. . Tema mi je objemala dušo in groza mi je stiskala srce. — Kitajske pesmi v prozi. Hiša v srcu. Spisal Thu-fu. Kruti plamen je uničil hišo, v kateri sem se rodil. Da razženem svojo togo, sem šel v ladjo, ki je bila vsa od zlata. Vzel sem v roko lepo izrezano piščal, in zapel sem pesem mesecu. Toda mesec se je razžalostil in se zavil v oblake. In Sel sem na gore, a tudi tam mi niso prišle nikake misli. Zazdelo se mi, kakor da so zgorele ▼se radosti mojih otroških let v moji hiši. Polastila se me je želja umreti, in nagnil sem glavo nad pečino morja. In glej, tedaj je priplula mimo mene gospa v čolničku; mislil sem, da gledam mesec, ki se zrcali v vodi. O če bi hotela, sezidal bi si nov dom v njenem srca! Slava pijanstvu. Spisal L i -1 a i - p e: Ni li življenja samo dolg sen? Zakaj torej napor in bol? Opijam se dan na dan. Ko se začnem majati, sedem na prag prve hiše in za- dremljem. Ko se zopet prebudim, blodi moj preplašen pogled naokoli. V cvetnem grmu poje ptica. .Kateri letni čas imamo?" .S po mlad ni čas je, kadar sili ptico peti." Ne vem, kaka ginjenoat me objema. Od vzdihov 8e mi dvigajo prsi. Hitro ai iznova napolnim čašo. Iz polnega grla prepevam do vzhoda lune. Ako pa umolknem, storim to samo zato, ker sem izgubil zavest. diSče, in je tu toliko juristov, ne da tako lahko vrat zlomiti. — Kaj hočete! Dr. ŠusterSič je mislil drugi dan po mirnopeškim shodu t. j. 12. novembra imeti tukaj v Novem mestu shod. Klican je bil tudi dr. Evangelist Krek. ŠusterSič in Sko fov generalni Stab misli, naSa prednja straža v Mirni peči je drugače obrnila. Vso korajžo je gosp. dr. Šusteršič v Mirni peči pustil, in 12. novembra že zjutraj se je ▼ najlepši megli odpeljal v Ljubljano. Po poti na mirnopeški postaji je otožno gledal bojišče, na katerem je bil on z generalnim Štabom ujet. Gosp. doktor, da si malo zopet vašo korajžo očvrstite, poskusite še kje na Dolenjskem nastopiti! Na primer v B e 1 i cerkvi. Tukaj pa zaradi tega, ker ima Majzelj dobro vino. Istega boste pred nastopom par kozarcev spili, da vam ne bo precej srce v hlače palo, ko dolenjskega kmetovalca zagledate. V farovžih se toči Vencajzovo vino, in to ne dela korajže. Danes se je več duhovnikov peljalo v Prečno v farovž. Mora jim huda presti. Kočija za kočijo. Naš prost bo, če pojde tako naprej, do novegaleta oba para konj skrumpal po tej šuti. Usmilite se proštovih konj! * * Z Rakeka, 15 novembra. (Tihotapski zbor.) Pred malo časom čistil se je v .Slovencu' slavnoznani tihotapski kandidat dr. Nace Žitnik, Če8, da ni res. da je lazil ob trdni noči po hi-Sah vipavske okolice, in da aploh ni prirejal ob tacem čaau shodov. Evo novega dokaza, da tako dela: 4. t. m. v mraku hodil je po Rakeku tamoSnji gozdni varuh ter vabil ljudi na izvanredno sejo, koja se ima vrliti po večerji, v občinski pisarni. Prav nič nas ni presenetilo, ko smo zagle dali dr. Načeta Netopirja in Toneta Boksarja, in tudi pričakovali nismo iz njunih ust pametnih besed, kojih sta sploh nezmožna. Z obljubami, da odpravita popolnoma davke, nadalje da bode tekel takoj vodovod, če Vas volimo za državni zbor, preljubi Nacek se ne prikupite ljudstvu tega okraja Svo-ječasno podali smo Vam, kar Vam gre, a danes pa rečemo odločno; ne begajte več Rakovcev s tako praznim besedičenjem, in svetujemo Vam le, preljubi Nacek, da se posvetite, za par let, odločno le dobri jedi in pijači, in da obrnete skrb le na svoje maziljeno telesce. — Duhoven pa brez trebuha! To ne gre. Vaša sedanja dolga in suha postava nam ne imponira. „ Ž pegi a j te" se le nad Tončkom boksarjem iz Cerknice, ta dela bolj politično — kuharica Jerca ne zabi nanj, in ker je tudi zelo usmiljenega srca, ga prav dobro .futra", Tonček postal je v zadnjem času prav .fletno" okrogel, in naredi brezdvomno pri vsaki tercijalki najbolji utis. Tedaj ta pot za Vas najbolja pot! Nacek in Tonček imela sta večer premalo materiala za državni zbor, usilila sta se še v občinske volitve, koje so se vršile 9. in 10. t. m., in tako tudi povzročila, da so se one vršile na prav sleparski način, in da sta tudi zanesla s hinavskim govorjenjem prav nepotreben prepir v družine Rakovske okolice. Vera peša! seveda! Izid Mladi pesnik misli na svojo drago, ki prebiva na nasprotni obali. Spisal S a o - n a n. Luna prihaja k srcu nočnega neba in počasi se spušča k počitku. Preko lahno vznemirjenega jezera pihlja vetrič, pihlja sem, pihlja tja in poljublja srečno vodo. O, kako čist akord nastane, kadar se združi to, kar je ustvarjeno, da se združi! A kar je ustvarjeno, da se združi drugo z drugim, to se najde redkokdaj. Štorklja. Spisal Šen-tue-tsi. Ah, bedni meščani velike domovine Sredine! Kot žrtve notranje vojske ste padli, in srce mi bledi od bOli, ko pomislim na vašo bedo. V svobodi rojeni — ste sužnji. Kazen vas preganja, dasi niste zakrivili nikdar ničesar. Kdaj pride dan vaše reSitve? Iz katerega plemena bode izSel mož, ki ga je izbralo nebo, da vas dovede iz bede v svobodo ? Iz belih oblakov je priletela Štorklja, a težko je reči, na katero hiSo bode sedla. občinskih volitev bil je ugoden za nje, a za danes pridržimo si besedo, kojo ob času, ko vdobimo reSitev od višje oblasti, v svet podamo. Omenimo le toliko, agitiralo se je s klerikalne strani, skrito, hinavsko, da prav nesramno. Neki maziljenec vplivati je hotel kmeta stan: če ne greste volit za našo stranko, ne bodem pustil VaSega otroka k sv. obhajilu. Vzlic temu gledamo brez skrbi na priprave klerikalcev za državno-zborsko volitev, in smo prepričani, da bomo veselega srca klicali: Zmaga je naSo, živio naS poslanec Božič. * Iz Kozjega, 15. novembra. V nedeljo, dne 11. t. m. vrSila sta se tu dva volilna shoda. Jednega je priredilo »katoliško politično društvo" PilStajnako, druzega pa seveda katoliški kozjanski narodnjaki. K prvemu je priSlo petnajst duhovnikov, kakih 20 cerkvenih ključarjev in mežnarjev, tisti trije župani, za katere je tupnik Tomažič odposlal brzojavke katoliškemu shodu, dalje cela vrsta Tomažičevih faranov - nejvolilcev in nebroj — žensk in otrok. Ta zmešana družba je seveda .sklenila" kandidaturo Žičkarjevo, to se pravi, le udje društva so sklepali; neudje pa pri zborovanju političnega društva nimajo nič iskati in sklepati. Udov političnega društva pa je jedva bilo 15. Škoda, da ni bilo političnega komisarja poleg, potem bi ostal Tomažič j edini govornik. Sklican namreč shod ni bil kot volilni shod, nego kot redno letno zborovanje političnega društva. A Tomažič je že vajen, vae storiti le tako .bolj po domače". čisto drugačen pomen ima Hribarjev shod. Tu je bilo zbrano posvetno razum-niStvo Kozjansko, občinski zaatop kozjanski ter najveljavnejSi volilci is okolice. Otrok in žensk nam ni bilo treba. Hribar je v daljSem, povsem stvarnem govoru (brez zabavljic) razvil svoj program, in je bila njegova kandidatura z navduSenjem sprejeta. Posebno je ugajalo zborovalcem, da se je kandidat tako temeljito bavil s kmetskimi zadevami, in da se je zborovalcem dala prilika, na kandidata staviti vpraSanja in mu razne težnje razložiti, na kar je Hribar vse na občno zadovoljstvo pojasnil. Tega pri Toma-žičevem shodu ni bilo. Tu se je samo udrihalo po liberalcih (glej včerajšnjega .Slovenca") in niso se razpravljale kmetske zadeve, nego duhovniški interesi. Pre-mlevale so se stare fraze kakor: vera je v nevarnosti", .kdor je proti duhovniku, je proti veri", .hudičevi namestniki" itd. Go* vorniki niso govorili za kmete, ampak za sebe in za duhovskistan. Zadovolj-noat zborovalcev tega shoda je tedaj tudi bila prav mala Večina se je razšla v druge gostilne in tu izjavila, da je za — Hribarja. O tisti sijajnosti, katero .Slovenec" pripisuje Tomažičevemu shodu, nismo prav nič opazili, vse je bilo preveč — narejeno. Ljudje niso niti imeli časa, resolucijam pritrditi ali agovarjati. Pritrjevati jim je imel nalogo Tomažičev pisar, pardon, tajnik Von-čina, in ko hitro je ta zakričal svoj .živio", se je prešlo na drugo točko. Pač pa so se zato ljudje tembolj smejali, posebno kaplan Lovrenko, o katerem so ženske, ko je svojo filipiko čital, pravile: .če bi le kaplan tudi znal tako pridigovati, kakor zna brati". Dopisnik .Slovenca" pravi, da je bilo na shodu 200 ljudi. Mož je bil, ko jih je štel, gotovo .skrivnostno sladko ginjen" in je .doppelt" videl. Toliko v varstvo resnice! V obče je mnenje vseh volilcev to, da sodi za V. kurijo najbolj Hribar, Žičkar pa naj kandidira v IV. kuriji namesto viteza Berksa, katerega nikdo ne pozna, in kateri tudi svojih volilcev ne pozna. Temu mnenju so po končanih shodih razni volilci obeh strank tudi pritrdili in objavili v .Slov. Narodu" in .Slovencu" vtem smislu brzojavne izjave. S tem pa ni rečeno, da bi bilo v IV. kuriji prostora za najnovejšega kandidata, dunajskega Puklna. Ne Berksa, nePuklna. To je poSten kompromis. Ako tega ne sprejme duhovniška stranka, ako se postavi na justament-stališče, da bodi Žičkar voljen v V. kuriji, Hribar pa nikjer, potem se bo na Štajerskem začel boj, da bo strah. Predno duhovniki s svojo svojeglavnostjo pritirajo naaprotstvo do vrhunca in do — eksplozije, naj dobro premislijo in prevdarijo, da na Štajerskem bivajo med steklenimi stenami. Zatorej: caveant consules, dokler je Se čas! Iz ljutomerske okolice, 12. nov. Kakor Angleži v Afriki z Buri, ima tudi .Slov. Gospodar" smolo z driavno-zborskimi volitvami. Zlasti volitev v sploSnem volilnem razredu mu leži na srca, da prodre v njem s svojim kandidatom. Na vse pretege roti in zabičuje kmetom, obrtnikom in delavcem, naj volijo volilne može, ki so njegovega kalibra, kateri bi potem zopet volili .najdelavnej-Sega" poslanca Žičkarja v državni zbor, kjer bi neustrašeno branil koristi sv. vere! — Nam se to vsiljevanje, to brezprimerno hvalisanje dosedanjega poslanca Žičkarja in pa tisti pikri, da ne rečem sirovi članki v »Slov. Gospodarju" proti Hribarju naravnost gabijo. Tudi mi spoštujemo g. Žičkarjevo osebo, v njegove zasluge za naš ljutomerski okraj ne verjamemo celo nič ; kakor tudi Žičkar sam ne. — Da pa ljudstvo kvalifikuje svoje zastopnike po njih zaslugah, to pa je stara reč, in Žičkar ter .Slov. Gospodar" se naj ne čudita, da se tukajšnje ljudstvo za nju celo nič ne ogreva Samo zaradi sv. vere nam pa tudi ne kaže Žičkarja voliti; naš svitli cesar je jako ugleden in pobožen kristjan, kar je tudi že .Slov. Gospodar* mnogokrat povdarjal, toraj gotovo svoji vladi ne bo pustil nikdar sv. vere zatirati. Sploh pa državni zbor ni mesto za versko propagando; sv. vero naj branijo škofi, kardinali, papež in drugi taki cerkveni dostojanstveniki, ne pa slovenski spodnješta-jerski poslanci, ki še nam niti dvojezičnih poStnih pečatnikov niso mogli doseči. — Sv. vere nam Slovencem itak nikdo ne jemlje, le ljubo še je to našim nasprotnikom, da smo verni, lašji nas skubijo! — Pač pa nam je treba druga v sedanjem času, ko tako neusmiljeno boben poje smrtno pesem našim ognjiščam. Tisto vedno trobentanje o štedljivosti in potrpežljivo zaupati na božjo pomoč, — ni za nič! Treba je jedrnate državne pre-osnovr, ne kmet ne obrtnik še manj pa delavec, si ne morejo pomagati sami, država pa je za nas slepa. Zato pa tre-bamo energičnih poslancev, ki bode naravnost brez strahu, da se komu zamerijo vladi povedali kar nji gre. Duhovnik pa tega ne sme, ker je pod uplivom kmečkega pokneženca, ki hlepi po zlatih križcih. Pa tudi duhovnik ne pozna potreb ne obrtnika, ne kmeta kamo li trpina delavca. On je bogoslovec, njemu da ljubi Bog kruha, a mi drugi si ga moramo s krvavimi žulji pripraviti. Hribar pa je mož, kar ima, ima iz lastne pesti pridobil si je imovino in ugled s pošteno delavnostjo in z vstrajno voljo. On ve, kaj je siromak, kaj obrtnik in kaj je kmet! Zato pa ga bomo enoglasno vsi volili za našega poslanca, razen kakega utihotapljenega popa. Žičkar pa kot poštenjak, naj svojo kandidaturo umakne, sicer bo v ljutomerskem okraju doživel neprijetno presenečenje. Tudi .Slov. Gospodar" naj ne laže o ljutomerkem zaupnem shodu to vemo mi bolje, kako se je volilo in kdo je bil voljen! Živio naš kandidat V. skupine Hribar! * * Volilno gibanje na Goriškem. Naša stranka gre od zmage do zmage V Rihenbergu je zmagala včeraj sijajno i v kmetakih občinah s 5 volilnimi možmi. Jednako je zmagala včeraj sijajno v župa-niji Ljubušnje z vsemi sedmimi volilnimi možmi. Ker je sijajno zmagala i v Črniča h, se je pripetil klerikalnim korifejam: vitezu dr. Gregorčiču, prof. Berbuču in vsi in Pavlicam maler, da so vsi propadli v svojih rodnih občinah. — Jednako je zmaga naša v Dražnici pod Krnom, kjer vlada znani ultramontanec ku-rat Kalin. Že v prvih štirih dneh je pridobila naša stranka štirnajst doslej klerikalnih glasov. — .Sloga" je imela včeraj občni zbor; izključeni so vsi naprednjaki. Kandi-duje viteza Gregorčiča za V. kurijo, za kmetske občine pa deželnosodnega svetnika M. Rnterja, ki je bil vedno liberalen mož. %r t Ljubljani«, 16. novembra Milan in Aleksander. Šele nedavno smo po beligrajskih listih poročali, da ni resnica, da se hoče Aleksander zopet sprijazniti s svojim očetom »Neues Wiener Tagblatt" pa je prinesel vest, da se sprava med očetom in sinom izvrSi vzlic vsem dementijem ven-I darle, in sicer pod jako čudnimi pogoji. Kralj Aleksander se zaveže, da pridobi skupSčino za to, da se Milanu dosedanja apanaža letnih 300.000 frankov zviSa na — pol miliona frankov! Aleksander se zaveže, da dovoli Milanu vrniti se v Beligrad, kakor hitro se izpremené razmere. Kralj Milan se zaveže, da zapusti Avstro Ogrsko ter se naseli v Italiji. Milan pa dovoli kralju in kraljici, da smeta v Nišu prebivati v njegovi palači. Sedaj je baje le od skupščine odvisno, da potrdi pogodbo, katero sta skle nila oče in sin. Francoski klerikalci. Z izrecnim dovoljenjem papeža nabira sedaj po Francoskem neki markî de \V. rekrute za armado, ki naj .brani katoliško vero in uniči vse njene sovražnike". Prva .stotnija" se je v Parizu že formulirala ter ima svoje vaje v neki hiši Rue du Bac. Nove te papeške čete imajo posebno uni formo, ki je slična stari avstrijski ; .vojaki" nosijo malteški križ in meč! Ti .vojaki" se morajo zavezati, da bodo delali za .povrnitev socialne vlade Odrešenika, in da bodo ščitili vero". Pripravljeni naj bodo na trenotek, ko bo treba potegniti meč, dotlej pa naj v besedi in tisku pobijajo zakone, ki so sovražni svobodi cerkve. To je najnovejša otročarija francoskih klerikalcev. Dokler se igrajo pod streho papeške vojake, jih pusti vlada na miru, potem pa napravi tudi tej pustolovščini hiter konec Toda ti Kristovi vojščaki se baje ved<5 že danes jako bojevito in se kažejo, kakor bi jedva čakali hipa, ko zavihte svoj bridki katoliški meč nad neverskimi glavami. No francoska državna policija opazuje doslej še od daleč vse to smešno junakovanje Klerikalci so si ustanovili nov velik list .Office catholique", ki se razširi za najnižjo naročnino nedvomno po vsej Franciji. Dokler je Waldeck Rousseau ministrski predsednik, pa klerikalci gotovo ne dosp do velikega vpliva. Korupcija na Nemškem. Da se dela vladna politika na Nem škem s podkupovanjem listov in poslancev, to razkritje je za velikonemški kabinet hud moraličen udarec. A da je korupcija doma tudi na najvišjih mestih berolinske policije, to je za Nemčijo nova blamaža. Sedaj pa poroča berolinsfca .Post", da so tudi instituti privatnih policistov skrajne korumpirani. Ti instituti kot nekaki zaščit niki javne morale delajo dobičke s tem, da na zahtevo omoženih žensk ali oženjenih moških sami provzročajo in uprizarjajo pre-šestva, da se morajo potem zakoni sod-nijsko ločiti. Tem zavodom je torej gesl .sus' ne ,jus". Za denar oskrbo ti policijski zavodi vse: prešeatvo, razdor v dru žinah, uničenje eksistenc i. dr. vse po naroČilu točno in solidno. Ako je potrebna reorganizacije kriminalna policija, je te še mnogo potrebnejše tajno in privatno poli-cijstvo, ki prisluškuje pii vratih in dela nesreče povsod, kakor bi ne bilo ne pravice, ne zakonov in nobene odgovornosti. Vojna v Južni Afriki. Z južnoafričanskega boja je došlo zopet mnogo vesti. Nekaj tednov krožijo burski oddelki, ki štejejo okoli 500 mož, južnozahodno Bloemfonteina ob Kaalspruitu. Vodi jih poveljnik Brand, sin prejšnjega predsednika republike Oranje. Baje name ravajo marSirati proti Vaalu. Iz Warrentona (severno Kimberleya) poročajo, da je 5G Burov napadlo na poti v Kristijanijo angleški transport z dvema vozoma in 18 vojaki. Vozova so jim vzeli ter ranili čast nika in več mož. Tudi pri Schoonplaats farmi so Buri. Iz Kimberleya javljajo, da je v okolici mnogo burakih čet. 12. t. m. so napadli angleške straže pri mostu v Witteputu, a so bili odbiti. Delarey stoji severnozahodno Rustenburgu. Tudi pri mestu Philippolis so bili 3. t. m. majhni boji. Blizu Vryburga so Buri ujeli oddelek novoformiranih policijskih čet. Oddelek pa so pozneje Angleži rešili, a Buri so jim postrelili 60 konj in tri može. Iz Londona poročajo, da bo prihodnji mesec zahteval* vlada nov kredit za vojne svrhe in sicer v znesku 12 milijonov funtov Sterlingov Opozicija bo gotovo energično, a seveda brezuspešno ugovarjala, ter grajala način vojevanja v Južni Afriki. Zakladni kancelar Hicks Beach je imel v Bristolu govor, v katerem je dejal, da bo vlada svojo sedanjo politiko nadaljevala. Davki pa se ne bodo znižali. Kancelar upa, da se bo z novim kreditom dovoljeni denar porabil že za stroške po končani vojni. Kriiger dospe v Marseille v torek ter ostane ondi samo en dan; nato odpotuje v Pariz. Pripravljajo se velike slavnosti v raznih francoskih in belgijskih mestih. Pozor! Pazite na legitimacije, da vam jih duhovniki in drugi klerikalni agitatorji ne pouzmajo. Pazite na glasovnice, da vam jih nasprotniki ne popišejo. Poučujte ljudstvo, naj klerikalcem ne da glasovnic in legitimacij v roke. Dnevne vesti. V Ljubljani, 16. novembra. — Državnozborske volitve. Deželna vlada je dogovorno z deželnim odborom odredila, da voli vas Podlož v občini Stari trg pri Rakeku. — Shod v Ormožu. Sinoči, ko je bil naS list že izdan, smo dobili naslednjo brzojavko iz Ormoža: Dr. Ploj ob veliki udeležbi razvijal tukaj svoj program in bil enoglasno proglašen poslancem za državni zber v kmetski skupini. — Jedno in isto. Kdor Se ni vedel, zakaj naSi gospodje nunci bolj ljubijo ku harice nego kuharje, naj vpraša g. župnika Gregoriča pri Sv. treh kraljih. Ko je bil zadnji shod klavernega mož-besede Žitnika pri omenjenih treh svetnikih razgnan vsled divjanja in besnenja ondotnega veleolikanega dušnega pastirja, sta kar dve kuharici zmagoslavno gledali iz župnišča na odhajajoče narodnjake. Jednemu odhajajočih pa vest ali zavist ni dala miru, da ne bi bil za-upil: ,Ta gospod imajo pa kar dve Kuharici! Živio, kuharice!" Ali ta jo je naletel. Gospod župnik so bili vsled te ovacije tako gnjeni, da so kar pozabili, da niso sami z enim gospodom, ampak sredi svojih ne več poslušnih ovac, in so na vse grlo kriče odgovorili krilate besede: ,Vi imate pa k ... e!" In naše verno ljudstvo naj bo še vedno pod komando teh ženic, ki po svojem poklicu spadajo vse kam drugam. — Na katoliški podlagi. Piše se nam.- Lepe reči se slišijo o nedolžnih mladeničih Marijine družbe v Stari Loki. To je res lepa družba, in njen vodja kakor tudi škof Bonaventura sta je lahko vesela. Marijo sedem žalosti slikajo s solzami. Ko bi pa videla, kakšni so devičarji v Stari Loki, bi prelila toliko solza, da bi se lahko vsa Marijina družba s škofom vred v njih kopala. Starološki devičarji preobračajo po gostilnah mize in stole ter namerjajo na druge goste nože. Tudi se je zgodilo, da so nekateri na cesti človeka napadli za par mesenih klobas. In ti napadalci nosijo blagoslovljene svetinje! Hvala Bogu, da se je v Stari Loki ustanovilo gasilno društvo, morda se bodo devičarji tam odvadili tistih slabih manir, ki se jih niso odvadili v Marijini družbi. — Volilo. Po umrlem trgovcu gosp. Antonu Schuster je dobila tukajšnja Eliza-betna otroška bolnica 100 K. — Slovensko gledališče. Danes se poje drugikrat priljubljena opera „Tru-b a d u r", s katero je bilo občinstvo zadnjič zadovoljno, ker je večkrat solistom izražalo svoje priznanje. — V nedeljo, dne 18. t. m. bodeta v deželnem gledališču dve predstavi in sicer se bo igrala popoldne ob pol 3. uri pri ljudski predstavi ob znižanih cenah Anzengruberjeva ljudska igra »Četrta božja zapoved", ki je pri prvi letošnji predstavi tako globok in pretresujoč utis na občinstvo napravila. Zvečer ob pol 8. uri je operna predstava, pri kateri se poje petikrat v sezoni hrvatska narodna opera Zajcev .Nikola Šubid- Zr inj s ki", koje veliki uspeh na slovenskem odru je neovrgljiv. Zanimiva bo ta predstava tudi radi tega, ker bo po odhodu prejšnjega basista Lotzscha prvikrat basovska uloga Sultana Sulejmana v boljših rokah, to je v rokah gosp. Cecila VaSičeka. — V torek, 20. t m. pa je predstava klasične igre »Ma-rija Štuart" pri kateri bo igrala naslovno ulcgo gdč. Kristina Ruckova. — In tendanca dramatičnega društva izjavlja, da poje ulogo Manrica pri letošnjih reprizah ^Trubadurja" g. Olszewski z izrecnim dovoljenjem intendance v poljskem jeziku, ker ga je že nad 40krat poljski pel, in bi preštudiranje te uloge moglo nadaljni repertoar zadrževati, in ker smatra inten-danca dramatičnega društva za važnejše, da se tako velike uloge, kakorSne so „Tann bauser" — Herman v „Pikovi dami" in „Lohengrinu poj o v korektni slovenščini. Te uloge se je pa omenjeni gospod do sedaj po naročilu intendance učil slovenski. — Zabavni večer „Russkega kružka" se je vrSil sinoči v mali dvorani .Narodnega doma". Zbralo se je dokaj členov in gostov. MeSčanska godba je, kakor vedno, igrala jako precizno, fino in marljivo. Vodil jo je g. kapelnik H. BeniSek. Razen godbe je bilo na vsporedu tudi petje, katero je oskrbel naš velesimpatični operni tenorist gosp. Orželski. Spremljal ga je gosp. Cinner. Godbi in pevcu so poslu šalci pridno ploskali. Večera sta se udeležila tudi dva gosta iz Petrograda. — Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj bode zborovalo dne 19. nov. t. 1. ob 2. uri popoldne v Cerkljah s sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednika. 2 Hospitacija v I. razredu. Računstvo v Števil krogu 20—30. (Gospdč. Iv. Bohinc, Cerklje) 3. Petje 4. Pravice učitelja. (Gosp. Fr. Luznar, Primskova.) 5. Predlogi in nasveti. — Akademično tehnično društvo ^Triglav" v Gradcu ima III. redno redno občno zborovanje dne 17. novembra ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih s sledečim vsporedom: 1. Čitanje zapisnika zad njega zborovanja. 2. čitanje zapisnika bratskega društva .Slovenija". 3. Poročilo od-borovo 4. Proračun. 5. Poročilo revizorjev. 6. Poročilo klubov. 7. Nadomestna volitev v častni sod. 8. Slučajnosti. — Posojilnica na Slapu pri Vipavi imela je v prvi polovici meseca novembra t. 1. 76 587 K 97 vin. prometa. Hranilnih vlog je bilo vloženih 29817 K 16 vin., dvignjenih pa 18 678 K 12 vin. Posojil se je izplačalo 13.865 K, vrnilo pa 7.895 K 69 vin. — Da ta posojilnica tako vrlo napreduje, je največ zasluga narodno napredne stranke. — Pevsko društvo „Velesila" v Skednju priredi v nedeljo, dne 18. nov. ob 4. uri popoldne v novi dvorani gospoda M. Sancin p d. Oraš veliko veselico s plesom. Ustopnina k veselici za osebo 60 stot. (30 novč), otroci pod 12 letom plačajo 30 stot (15 novč.) Sedeži 20 stot. (10 nvč.) — K plesu: moški 1 krono, ženske 80 stot. (40 novč.) Ples traja do 2. ure popolnoči. — Meščanska godba priredi v nedeljo, 18. t. m. koncert v areni narodnega doma od 3. do 7. ure popoldne. Vstopnina za osebo 25 kr. Na ta koncert opozarjamo zlasti rodoljube, ki pridejo z dežele k večerni operni predstavi! — Mestna kopelj. Od 4. do 10. novembra oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 420 kopelij in sicer za moške 369 (prsnih 240, kadnih 129) za ženske pa 51 (prsnih 16, kadnih 35.) — Prijeta tatica. Danes d poludne je trgovčeva žena Ana Scbneiderj va na Dunajski cesti opazila, da ji je nekdo ukradel zlato zapestnico, zlato iglo, zla prstan in 10 kron denarja. Sum se je obrnil proti njeni bivši služkinji, Jerici Vidtnarjevi, katera je bila že pred 14 dnevi izstopila iz službe Slučaj je hotel, da je ravno takrat, ko je prišla g. Ana Schneiderjeva na Dunajsko cesto iskat policijskega stražnika, da bi tatvino naznanila, prišel mimo policijski detektiv Lovro Demšar. Ta ae je takoj podal iskat Jerico Vidmarjevo in jo je res tudi takoj našel v Novotnvjevi posredovalnici za službe ter jo aretiral Areto-vanka je priznala tatvino in povedala, da je ukradene reči prodala pri zlatarjih T. in W. Jerica Vidmarjeva je šla sedaj na Žabjek v službo. — Na Golovec sta zbežala včeraj popoludne dva fanta, ko ata zagledala policaja priti proti njima, idočima z dolenjskega kolodvora. Policaj jo je udaril za njima in je jednega fanta ujel, drugi pa je ušel. Fanta sta neki hotela pobegniti v Ameriko, in ko ata zagledala ljubljanskega policaja, sta se ga tako ustrašila, da sta raje pobegnila na Golovec. — Čez šest let so prijeli včeraj na Radeckega cesti Jakoba Terškana, delavca iz češence, katerega deželno sodiSče zasleduje zaradi hudodelstva tatvine. Bil je sedaj Sest let na Nemškem, in se je Sele pred dnevi vrnil v domovino. — Dva čolna sta ponoči priplavala po Ljubljanici. Ustavili so ju pri zgradbi Cesar Frano-Jožefovega mostu. — Tatvina. Predovičevemu hlapcu Al. Šinkovcu na Ambroževem trgu je neznan tat ukradel obleko, vredno okoli 30 kron, dva zlata prstana in denarnico s 3 kronami, hlapcu Karolu Golobu pa je bila ukradena konjska odeja. . Hilsner obsojen na smrt. Žid Leopold Hilsner je stal v Piseku že drugič pred porotnim sodiščem radi umora Neže Hruža. Pri drugi obravnavi pa je bil obtožen tudi umora ali sokrivde umora Marije Klima. Obe dekleti sta bili s Hilsnerjem znani in obe sta bili umorjeni na enak način, obe pa so našli tudi slečeni, na trebuhu ležeči in pokriti s smerečjem. Iz tega je državno pravdništvo sklepalo, da je bil pri obeh dekletih isti morilec — Hilsner. Ta pa je tajil vse. Porotniki so po do vršeni obravnavi morali odgovoriti na čve-tero vprašanj: Ali je Leopold Hilsner kriv, da je zavratno umoril Nežo Hruža? — Ali je Hilsner kriv, da je sodeloval pri namera vanem in izvrSenem umoru Marije Klima? Ali je Hilsner kriv, da je z lažnjivimi ovadbami obrekoval Jozuvo Erbmanna in Salamona VVassermanna ? Ali je Hilsner kriv, da je pomagal umoriti Nežo Hruža ? Porotniki so odgovorili na prvo vprašanje: ne, na ostala tri vprašanja pa: da. Vsled tega je bil obtoženec obsojen še drugič na smrt na vislicah. Poslušalci so sprejeli obsodbo z veselim ploskanjem ter so prirejali odvetniku dr. Baxi, zastopniku družine Hruža, velike ovacije. Zagovornika Hilsnerja, drja Auredničeka pa so morali ščititi orožniki. Pripetilo se je več izgredov proti Židom. * Roparski umor. Iz Budimpešte po ročajo, da so v torek blizu Kormenda napadli živinski meSetarji kupčevalca z živino Simona Herscha ter ga hoteli oropati. Hersch se je vozil s svojim voznikom s semnja, kjer je prodal več glav živine in skupil okoli 10.000 kron. Ves denar pa je Hersch pustil v Kormendu in vzel seboj le nekaj kron. To je roparje, ki so kupčevalca in voznika najprej le obstrelili, tako ujezilo, da so Herscha pobili s sekiro in potem pobegnili. Voznik se je delal mrtvega, dasi je bil samo ranjen. Njega so pustili zato pri miru. Voznik pa je potem povedal, da so bili roparski morilci ravno tisti mešetarji in priganjači, ki so bili preko dne v službi Herscha. * Peticija proti antisemitizmu. Iz Bruslja poročajo, da se je sestavila v Belgiji neka prošnja do papeža, naj .obsedi antisemitizem in pravljico o rituvalnem umoru". Prošnja ima že več tisoč pod pisov. * Kakor Huni se vedejo nemški vo jaki v vojni na Kitajskem, in pisma, ka tera so objavili razni listi, vzbujajo povsod ogorčenje nad nečuveno neusmiljenostjo Nemcev. Vojaki popisujejo svojim sorodnikom ali prijateljem grozne svoje čine z neko neverjetno odkritosrčnostjo, ki mora navdati z gnusom vsakega omikanca. Nemški cesar je prepovedal listom objavljati taka pisma in odredil preiskavo, ki naj dožene, kdo so tisti vojaki, ki take zločine — popisujejo. * Radi ročke za kavo ločitev zakona. V Newyorku sta se sodnijsko ločila zakonca Knapp, ki imata skoraj oba že 80 let, in ki sta živela 40 let v najsrečnejšem zakonu. V Piketownu imata posestvo. Neki sorodnik jima je podaril novo moderno ročko (kangljo) za kavo. Mož je hotel ostati pri stari ročki, žena pa pri novi. Vsled tega sta se neprestano prepirala, se začela sovražiti in se končno sodnijsko ločila. Žena je vzela seboj novo ročko, mož pa je ostal sam s svojo staro. Književnost. — „Stara Kranjska". Spomladi so izšli prvi trije zvezki tega prelepega zgodovinskega dela z velikimi originalnimi slikami domačih najznamenitejših starinskih stavb. Kritika je delo jako pohvalila ter ga priporočala vsakomur, ki ima smisla za kranjsko zgodovino. V kratkem izidejo zopet trije zvezki. Slike, katere je izvršil izdajatelj g. slikar Konrad Grefe v akvarelu, so prav raznovrstne, okusno urejene in velezanimive. Lepo to delo prav radi priporočamo. — Srgjan Tuoic. Zadnje poglavje. Zagreb 1900. Tisak Dioničke tiskare. Cena 1 K 50 v. Tudi slovenskemu čitajočemu občinstvu dobro znani in priljubljeni dramatik in novelist hrvatski S. Tucie je izdal novo lepo knjigo, veliko moderno novelo .Zadnje poglavje". Kdor je čital njegove črtice in novele v .Knjigi Života" in kdor Dozna njegovi drami „Popravek" ter .Trhli dom", ve, kako velik talent je Tucič". 0 tej njegovi najnovejši knjigi bomo pisali v kratkem kaj več v našem listku. Za danes knjigo le toplo priporočamo. Telefonska In brzojavna poročila. Hotederšica 16. novembra. Na Črnem vrhu nad Idrijo je mnogo-brojno obiskani volilni shod proglasil Ivana Božiča soglasno kandidatom za državni zbor. Klerikalna trdnjava je padla! Živeli zavedni narodni volilci! Praga 16. novembra. „Narodni Listy" javljajo v večernem svojem iz-danju, da se je višji sodni predsednik Janša vrnil z Dunaja, kjer je vsled terorizma sedanjega justičnega ministra podal svojo demisijo. Praga 16. novembra. V peti kuriji praške okolice bo na mesto dr. Engla kandidiral predsednik češke obrtne zveze Karbus. Dr. Engel, bo tudi če ne kandidira, izvoljen v Pragi (v Novem mestu) in če sprejme mandat, bo tudi izvoljen načelnikom češkega kluba. Praga 16. novembra. Po novih določilih more pri sodnih skušnjah tudi kak vseučiliški profesor kandidate iz-praševati. Višje sodišče se je v tej zadevi obrnilo na pravno fakulteto češkega vseučilišča, in sicer z nemškim dopisom, češ, da gre za notranje uradno zadevo. Pravna fakulteta ni na ta dopis dala nobenega odgovora,, ker je bil nemški pisan. Budimpešta 16.novembra. V današnji seji poslanske zbornice je ministrski predsednik S zeli odgovoril na interpelacijo glede uprave Bosne, rekši, da cesar mohamedanske deputacije zategadelj ni sprejel, ker so njene zahteve bile v nasprotju z veljavnimi državnimi uredbami v Bosni. Na interpelacijo glede bosanskih železnic je Szell odgovoril, da se o tej zadevi ne da razpravljati, dokler ne dojde zbornici vladna predloga. Szellu sta odgovarjala poslanca P i c h 1 e r in Maj or. Pariz 1C. novembra. Ker se nobeden tu mudečih se velikih knezov ruskih ne odpravlja v Petrograd, se sklepa iz tega, da carjeva bolezen ni nevarna. Berolin 16. novembra. Rusko poslaništvo je dobilo relativno ugodna poročila o carjevi bolezni. V nasprotju s tem so poročila iz Kodanja, ki tudi naznanjajo, da se carjeva mati vrne takoj v Petrograd. London 16. novembra. „Timesu poroča, da stoje združene države ameriške popolnoma na strani Kitajske in se zavzemajo za to, da se sklene mir za vsako ceno, kar drugim velevlastim otežuje njih stališče. Poslano.!* Gospod kritik slov gledališča se je v svoji oceni prve letošnje predstave opere .Trubadur" blagovolil izraziti jako čmerno, ker je baje bila po njegovem mnenju taka, da je — ,ugledu naše opere kar škodila". — Imenuje jo: — „nedovršeno, morda za kako manjše mesto dobro, a za Ljubljano slabo!" — Temu njegovemu individuel-nemu naziranju nečem ugovarjati, po pri-slovici: „Chacun a son gout". Gospod kritik pa je tudi nekako po-milovaje omenil občinstva, češ, da bi ono — „ki se toliko zanima za opero, zaslužilo pač boljšega Trubadurja". — Da ravno to občinstvo, ki je vendar poglavitni sodnik, ni bilo tako nezadovoljno, kakor g. kritik, temu dokaz so bili večkratni in neprisiljeni aplavzi, bodisi po končanih dejanjih, kakor tudi pri odprti sceni Ko bi bil g kritik vsaj to važno dejstvo omenil, četudi le mimogrede, bi bil čitatelj, ki ni sam navzoč pri predstavi takoj spoznal, da je isti večer pač gospod kritik moral biti jako slabe volje, nikakor pa ne občinstvo. Le tej njegovi slabi volji je pripisovati torej, da je popolnoma prezrl tudi odlikovanje, katero je občinstvo naklonilo gospodični Radkiewičevi. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Če predstava ni bila posebno glede orkestra na absolutni višini dovršenosti, je to pri naših znanih razmerah razumljivo. Nikakor pa ni bila taka, da bi bila upravičena uničujoča, in le blagajnici dram. društva skrajno škodljiva ocena g kritika, katera pri dokazani vestnosti našega opernega .osobja, posameznim našim umetniškim silam v nobenem oziru ne more škodovati, pač pa utegne vzbujati mnenje, da je omenjena predstava morda bila „pod vso kritiko!" — Da to ni niti približno resnično, potrdi v imenu mnozih izmed aplavdujočega občinstva. Večleten obiskovalec. Proti zoboboln in gnjiloti zob izborno deloje Melnsina ustna in zobna voda utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po pošti razpošilja se vsak dan dvakrat. .ledina astilo^a (10—46) dež. lekarna M. Leustek, Ljubljana Resljeva cesta Btev. 1, zraven mesarskega mostu. Umrli so v LJubljani: Dne 14. novembra: Neža Močnik delavka, 27 let, Poljanska cesta gt. 29, j etika. Dne 15. novembra: Margareta pl. Koch, majorjeva vdova, 81 let, Hilšerjeve ulice St. 10, krvavenje možgan. V deželni bolnici: Dne 12. novembra: Ana Žagar, uradnega sluge hCi, 10 let, škrlatica. Meteoroiogično poročilo. & c»d morjem 300-8 nt. '. )l arsonl tlak 736-0 mm. Cas opa- Stanje > baro- !§ zovanja metru v mm. 15 9. zvečer 732 7 16 7. zjutraj 729 7 2. popol. 728 2 j A« S.» fetrcvi o p Nebo fl Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je naš nepozabni soprog, oziroma oče, brat ded in tast, gospod Josip Romold c. kr. prejemnik v pok. danes dne 16 novembra ob 12. uri opo-ludne, po kratki in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, v 81. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb pokojnikov se vrši v soboto, dne 17. t. m. ob 3. uri popoludne. Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji župni cerkvi. Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. V Kranju, dne 15. novembra 1900. (2365; Žalujoči ostali. 6 8 si. jvzhod dež i g c 6 4 sr. vz8vz. oblačno Kh.uor. IV. 139 95 13 Oklic. (2362—1) S privoljenjem c. kr. deždlae sodnije v Ljubljani dovoljuje se prostovoljna, tabu lamina upnikom torej nekvarna, nadrobna po žel;i kupovalcev po parcelah ali skupinah parcel vršeča se dražba miri, Antonu C-aforijelčič iz Brezja lastnega po sestva vlož. št. 131 kat obč. Leše. obstoječega iz zidane hiše št. 5. v Pcra« čieali, n»riiilli vrtov, travnikov in grozdov, ter se določa na lief mesta v Peraeiei št. a. za dan 23. novembra 1900. pričenši ob 9 uri dopoludne. Izklic a cena vsega posestva znaša 2864 K. pod katero se posestvo ne proda. Pred ponudbo je položiti 10° 0 vadij. Sodnija si pridrži pravico prodajo v 8 dneh odobriti. Nadrobni pogoji leže tusedno na upogled. C. kr. okrajno sodišče v Radovljici, odd. I. dne 10. novembra 1900. iS Gostilna „pri novem svetu" na Marije Terezije cesti !>■• i p <>■•<»«•>« In ««»«•! Hledera ]»iaislna vinu: nov jeruzaleinec, nov bizeljec, star bizeljec, staro rebuljo, črno istrijansko vino, ljutomer-čan in dolenjski cviček ter vedno sveže Koslerjevo carsko pivo. ^~42_ Vsak teden doma izdelane krvave, jetrne, rižove in mesene klobase. Okusna gorka in mrzla jedila vsak čas na razpolago. Postrežba vestna. >:■. Cene zmerne. (2367—1) Za mnogobrojni obiak se priporoča z odličnim spoštovanjem Valentin Mrak. 1=1 IMl Ce=D (=] 1= ( I ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani 2TaJcu.p> isa. prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. po najknlant-nejših pogojih. (1877—54) IPosojila. na vrednostne papirje proti nizkim obrentim. Zavarovanje proti kurzni izgubi. Fzomess k vsem žrebanjem. Sprejern.arj.Je denarnih, vlog na vložne kitjižice, na tekoči račun iu na giro-konto s 4°'0 obrestovanjeiu od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menile najkulantneje. Borzna naročila. fed*)at«(i in adgovocni uradnik: J oni p No 11 i. Ijistnina in tisk .N&rodn« Tiskarn«