Write Us Today /ERTISING tATES are ENABLE.... 3b ^ ^ ^ ^ JBLKPHONE: CHelsta 3-1242 No. 57. — Stev. 57. GLAS NARODA jf§ ' List slovenskih delavcev v Ameriki. Entered as Second Class Matter September 21«t, 1903 at the Post Office at New York, N. Y, under Act of Congress of Marrfa 3rd, 187». NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO POdTI NARAVNOST NA A 8VOJ DOM (hM MddJ fta i praznikov). t ZA 56.- NA LETO NAD 300 IZDAJ \ NEW YORK, SATURDAY, MARCH 9, 1940— SOBOTA, 9. MARCA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIII. PRICETEK MIROVNIH POGAJANJ Mirovni delegati se bodo sestali v mestu Stockholm STOCKHOLM. Švedska, 9. marca. — Zanesljivi viri zatrjujejo, da se bodo danes pričela mirov-na pogajanja med Rusijo in Finsko. Prejšnja poročila naznanjajo, da se bo finski minister brez portfeja J. K. Passikivi v Stockholmu sestal z rusko poslanico Aleksandro Kollontajevo. Diplomati so prepričani, da se bodo v najkrajšem času pričela mirovna pogajanja. KOLLONTAJEVA JE DOBILA NAVODILA Aleksandra Kollontajeva je bila prva, ki je pričela delovati za mir po navodilih, ki jih je prejela iz Moskve. Nevtralni krogi pravijo, da je Kollontajeva najbolj usposobljena za pogajanja s Finsko, ker je sama napol finskega rodu. ŠVEDSKA UPA NA MIR KODANJ, Danska, 9. marca. — Stockholmski dopisnik lista "Politiken" poroča, da vnanja urada Finske in Švedske priznavata, da so v teku mirovna pogajanja med Helsinkim in Moskvo. Upanje prevladuje za ugoden izid. Finski vnanji minister V. A. Tanner je izjavil: "Finska vlada potrjuje, da je sovjetska vlada predložila svoje zahteve, ki pa so večje, kot pa lansko leto. Za sedaj še ne morem pojasniti stališča finske vede do teh zahtev. S posredovalci smo v zvezi s Sovjesko unijo in ta zveza še ni prekinje-na. Ruske zahteve jMesto naj si samo STOCKHOLM, Švedska, 9. marca. — Nevtralni diplomatski zastopniki zatrjujejo, da so sedanje ruske zahteve naslednje: 1. Odstop dela Karelijske ožine, da je zajamčena varnost Ljeningrada. 2. Se nedoločen kraj blizu vhoda v Finski zaliv — ne ravno Hangoe — za rusko pomorsko oporišče za obrambo ruskih interesov. NADVOJVODA OTON V BELI HlSl WASHINGTON, I). C., i». marca. — Pretendent na avstrijski cesarski prestol, nadvojvoda Oton je bil •včeraj častni gost predsednika Roo-sevelta in njegove soproge v Beli hiši. Z njim je bil njegov brat nadvojvoda Feliks in jo oba predsedniku in njegovi soprogi predstavil poslanik pri francoski vladi William C. Bullitt. Drugih gostov ni bilo. Predno sta šla brata v Belo hišo, sta bila v senatni zbornici na galeriji ter sta poslušala debate. Senatorji so ju glasno pozdravili. Senator Berkley jo opozoril zbornico na nadvojvodo vo navzočnost ter senatorje pozval, da vstanejo in nadvojvodo pozdravijo. Ko so senatorji stali, sta >e oba nadvojvode v zahvalo priklanjala. Ojačena kontrola tujcev na Norveškem Pravosodni minister Norveške je izjavil v parlamentu v Oslu, da so norveške oblasti o-jačile kontrolo nad tujci za rad pobijanja \ohunstva. Posebno je poudaril dva primera, v katerih so bili tuji državljani, po rodu iz nevtralnih držav obsojeni zaradi vohunstva v korist vojskujočih se držav. Smrtna obsodba dveh vojnih roparjev Vojaško sodišče v Parizu je obsodilo na smrt vojaka Rene-ja Liliera in Paula Germaina, [vojaka Rova pa na 10 let ro-(bije, ker so ropali po z:upušče-lnih hišah. Bitka na Kareliji se še vedno nadaljuje Na Kareljski ožini so v teku hudi bojil. — Rusi napadajo od več strani. — Finci trdijo, da so bili 300 Kusov ubitih ko so hoteli se vstanoviti na obrežju pri Viipuriju. — 10 finskih letal uničenih. HELSINKI, Finska, 9. marca. — Medtem ko diplomati govore o miru, so na Karelijski ožini v teku vroči boji in Finci' drže črto severozapadno od obrežja pri Viipuriju, pa do Ladoškega jezera. Ruski mirovni pogoji so bili nekaj dni znani le nekaterim osebam v Helsinkiju. Finci pa pravijo, da odločitev ne more priti samo iz Helsinkija, temveč tudi iz Moskve, Berlina, Londona, Pariza in skandinavskih prestolic, kajti vse te vlade so poklicane, da odločijo o usodi Finske. Znamenja za mir Maršal Vasilij Bluecher baje v kratkem pride v Stockholm. — Predsednik Finske v Berlinu. KODANJ, Danstai, 9. niar-ea. — Znamenja, iz katerih je niogoče sklepati, da bo prišlo med Finsko in Rusijo do premirja, so naslednja: 1. V Berlin je tajno dospel bivši finski predsednik Per Evind Svinhufvud. Finski jhi-fdanik je proti večeru obiskal nemškega vnanjega ministra Joachima von Ribbcntropa. 2. V Berlinu je bilo uradno naznanjano, da j« von Ribben-trop odpotoval v Rim, kjer se Uo sestal % ministrskim pred- jso iiikom Benitom Mussoliui-jje-m. V prvi vrsti bosta najbr-že razpravljala o posredova-jnju med Finsko in Rusijo. 3. LMbro poučeni viri v Londonu pravijo, da bodo povabljene Združene države za posredovalko med Rusijo in Finsko, ker je država, kateri zaupate obe stranki. Po nekaterih poročilih, ki pa niso potrjena, je prišel v Berlin finski diplomat J. K. Paa-sikivi, ruški maršal Vasilij (Bluecher pa da namerava v kratkem priti v Stockholm. Kratke dnevne vesti Tekmovanje med industrijalci WASHINGTON, D. C., 8. marca. — Pred preiskovalnim odsekom mornariškega odfbo-ra poslanske zbornice je včeraj izjavil podadmiral W. R. Furling, načelnik nakupnega urada: — Jeklarskim družbam naročimo, da morajo izdelati take jeklene plošče, da jih naš«1 granate ne bodo mogle prebiti. Po dolgem prizadevanju se jim posreči izdelati tako ploščo. Ploščo pokažemo izdelovalcem granat, rekoč: Kakšne granate pa izdelujete, za božjo voljo! Saj niti naših jeklenih plošč ne prebijejo. Na ta način poskrbimo, da tovarne pro ducirajo najboljše blago. Indijski železničarji prete s stavko BOMBAY, Indija, 8. marca. Uslužbenci Great Indian Peninsula Railroad so oklenili za stavkati, če jim družba takoj ne poviša plač. Pravijo, da se je vsled 'vojne vse podraždo ti »'h « S4»dat).|:m zaslužkom IK' morejo izhajati. Izgube belgijske trgovske mornarice Iz Bruselja poročajo. — Belgijski prometni minister je sporočil v parlamentu, da je Belgija od začetka vojne od svojih 89 trgovinskih ladij s skupno tonažo 339,000 ton izgubila 12 ladij s s kupno tonažo 50,000 ton. V istem času je Belgija dobila samo o novih trgovinskih ladij s skupno tonažo 25,000 ton, v gradnji pa je še 7 ladij s skupno tonažo 40.000 ton. Film prepovedan "March of Time" film "Kanada v 'vojni" je v provinci Ontario začasno prepovedan. Kazati ga bodo smeli šele po splošnih volitvah, ki «e bodo vršile dne 26. marca. Po menju ministrskega predsednika Michella Hepbuma ni film n'č drugega kot politična propaganda za vlado Mackenzie Kinga. \DVERTISE IN GLAS NARODA pomaga Mesto Shenandoah se glede stanovanjskega problema ne sme zanašati na zvezno pomoč. SHENANDOAH, Pa., 8. marcu. — Tukajšnje mesto, ki se je začelo v ponedeljek pogrezati ter se je šestnajst blokov hiš jKJgreznilo za najst inčev, se ne sme nadati •nI zvezne vlade nobene posebne pomoči. Martin F. Breiman, uradnik Ignited Mine Worker* je b*l v Washingtonu ter skušal izp> slovati od te vladne agenture kakšno izdatnejšo pomoč. Odgovorili so mu, da sme dajati Federal Housing administracija posojila za popravila, dočim sama ni pooblaščena prevzeti popravil. Svetovali so' mu, naj se obrne na Civilian Conser-vation Corps ali pa na Rdeči križ. Tudi Federal Works A-gency bi utegnila kaj pomagati. Natančna škoda še ni ugotovljena, vendar »e sodi. da mi Ša nad en milijon dolarjev. Popravilo cest, hodnikov o!> cestah, vodovodnih in plinskih cevi bo dosti veljalo. Prebivalci so izvolili odbe "300 milijonov oseb se je podredilo diktatorjem" Bivši predsednik Hoover 'Imenuje to spremembo največjo revolucijo v zgodovini človeštva. — Obup je omogočil diktature. ki bo zahteval odškodnine premogovne družbe, ki ima pod mestom premogorov. Če družba sedanje škode ne bo popravila, bo morala že vsaj !verze skrbeti, da se kaj sličnega it.- '.K»r-ey NEW BRUNSWICK, N. J.. 8. marca. — Bivši ameriški predsednik Herbert Hoover j" govoril dijakom Rudgers uni-ter dijakinjam. Ne^. Collesre for Women in bo več pripetilo. I rekel, da je v dvanajstih deže- Po mnenju nekaterih so iz- 'lah tristo milijonov oseb pro-os^,n: kopani rovi preveč pod povr- 'stovoljno žrtvovalo demokra-šino. Tajajoči se sneg in dežev- jcijo in ž njo vred vse oblik • je sta zemljo zmehčala, v skd svobode ter se podvrglo dikta-česar ni dosti manjkalo, da se torjem. ni skoro vse mesto pogreznilo. Dejal je, da se je to zgodilo --takorekoč preko noči. Po n}e- MOSKI ZAHTEVAJO ISTE govern mnenju je to največja PRAVICE I revolucija v zgodovini člove- — Neka stara postava dovolju- !«tva. Tristo milijonov ljudi s.> je ženi .pričati proti možu, ako ga da aretirati, dočim mož nima pravice pričati proti ženi. če jo da aretirati, ker ga je pretepla. Moški zahtevajo v tem ozi-ru z ženskami popolno enakopravnost. RAZSTRELBA V MI'NICIJ-SKITOVARNI BRESCIA, Itali ja. (». m aren. — V Vuleania tovarni za smodnik jf na-tala silna eksplozija. Trideset delavcev je bilo na mestu usmrčenih. Kaj je dalo eksploziji povod, ni zna- v Se vedno ga kuhajo... Obtožnica navaja dvainosemdeset oseb, ki so brez dovoljenja kuhale žganje in niso plačale davka od nakuhane pija.ee. je odločilo za diktatorsko Tla .lo, ker so obupali nad problemom nezaposlenosti in pa v>led bankrota svojih vlad. Sile svo bodnega gospodarstva so bilo razvrvane do skrajnosti. Pojavili so se diktatorji, da li rešili narod, in narod jim ni nasprotoval. Diktatorji so obnovili produkcijo, toda zatrt ju gospodar-ke je sledilo tudi zatrt je dnliovne in politične svobode. Po Iloovrofvem mnenju bo i-mela evropska vojna najstrašnejše posledice v zgodovini človeštva. Izrazil je upanje, da se Zdr. države ne bodo vmešale v vojno ter da je njihova elovečan-ska dolžnost skrbeti za vdov * in sirote v K'ojno zapletenih narodov. PHILADELPHIA, Pa., 8. marca. — Zvezna vlada je nastopila proti trem skupinam hutlegarjev v Pennsylvaniji in dvignjenih obtožb so se zavr-šile aretacije v dveh nadaljnih slučajih. 27. februarja je navedla ob- New Jersey, ki so brez dovo-'tožnica 82 oseb. Včeraj jih i Ijenja nakuhali toliko žgan ja, j bilo prvih osem aretiranih, da bi morali »plačati od njega,Lani so tri mesece obratovali $1,410,000 davka zvezni vladi. Zvezna porota je Obtožila petnajst oseb v Dataware in Che ster okraju. Na podlagi Delavske volitve WASHINGTON, D. C., S. marca. — Delavski urad (National Labor Relations Board) je odredil, naj se dne 3. april i ali pa pozneje vrše volitve za kolektivno zastopstvo med u-službenci sedmih kompanij, ki tvorijo Consolidated Edison velik žganjekuh v bližini me- System v New York Citv. Pri sta Willi.ton v Chester okraju, jteh volitvah bo preizkušen i Nepostavno podjetje je vodil moč delavske federacije CIO neki Litvi Vitullo iz Pliiladel- ;„ neodvisni bratovščina Ed -phia. sonovih uslužbencev. Boljše čase napovedujejo .. . Ce je verjeti gospodarskim izvedencem, se bo meseca aprCla vse na bolje obrnilo. — Jeseni so tovarne napoini!e svoja skladišča, blago počasi gre. WASHINGTON, D. C.. 8. marca. — Svetovalci predsednika Roosevelta in drugi a-meriski strokovnjaki so mnenja, da bo zastoj, ki se je pojavil v nekaterih ameriških industrijah, le kratkotrajen. Meseca aprila oziroma maja se bo vse začelo obratovati na bolje. Zvezni gospodarstve n i k i pravijo: — Ko so se začele priprave za rtvropsko vojno, se je položaj v marsikateri ameriški industriji izboljšal. Tovarne so obratovale s polito oaro. Meseca decembra je • segla produkcija svoj višek. Ker tovarnarji ni-o mogli vsega sproti prodati, so se zaloge strahovito pomnožile.! Z drugimi besedami rečeno: blaga in izdelkov je bilo izredno dosti, povpraševanje po blagu je pa ponehavalo. V namenu, da se iznebe delodajalci zalog, so zmanjšali produkcijo. V kratkem bo pa med produkcijo in povpraševanjem zopet zavladalo ravnovesje. Meseca aprila se bodo začele razmere izboljševati. V zadnjih treh mesecih tekočega leta se bo produkcija povzpela na 115 t očk. BETHLEHEM, Pa., 8. marca. Eugene G. Grace, predsed-n:k Bethlehem Steel Corporation, je dane* sporočil dc-lni- i carjem in uslužbencem, da j t: j bilo izza leta 1929 lansko leto najboljše za kompanijo. Dosta-[vil je, da se ozira z velikim zaupanjem rv bodočnost. Poročilo o stanju korpora-cije je bilo poslano 110,000 delavcem, iz česar je razvidno, tl i J je imela lani korporacija -•"> tisoč mož več zaposlenih. Njihov povprečni zaslužek je znašal 91 centov na uro. Lani je imela korporaeija nad 24 milijonov dolarjev dohodkov, leta 1937 nad 31 milijonov, dočim so bili leta 1929 •njeni dohodki največji. Z naša-111 so namreč nad 42 milijonov 'dolarjev. - — w -A- , ____ nil 9IB0Cll*«ir«i Saturday, March 1 WBa fflLOVBNB (TTTOOSMV) ftSLf , BL X. 47th Year i 188KJBO JBVl LBV DAT EXCEPT C 8UNDAZ8 AND BOLIDAST8 *-—ri i < - ■ -■ - JHi»iiii«wi o® Asrwent h eelo M* t«Qi Tj* pol Ifijt MM Sfttetrttotft Itatca Ammtk0 Mr« IM® -------i^po M— «Ui Za Htm York m tho teU «7«i Trn pol m* ............. E40 Za luraitrc aa toto .. UM ®a jpo| leta SU0 B«.MI,II„ Yearly It- <«LA8 IVAKODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMfil NEDELJ t* PRAZNIKOV ^ ... iHAB NAEODA", 11« TB ITALIJA V ZAGATI Ali >e bo Italija udeležila evropske vojne? Kdaj se je ho udeležila * Xa čigavi strani .' * » To vprašanje je na dnevnem redu izza časa, ko so se zaiVle sovražnosti med Nemčijo iu zavezniki. Zdaj je pa po stalo posebno pereče, kajti Anglija in Italija sta si v lasel. zastran nemškega premoga. Namen Anglije je toil, Nemčijo v gospodarskem pogledu pov>em odrezati od ostalega sveta. Ta račun ji je prekrižala Rusija, ki se je zvezala z Nemčijo ter ji v gospodarskem pogledu izdatno »pomaga. Zato posveča Anglija tem večjo pažnjo nemški zapadni meji ter smatra za kontrabando vse, kar je namenjeno iz Nemčije ali kar je namenjeno v njo. Med kontrabandno (blago spada tudi premog. Italijanske ladje so vozile premog iz Nemčije. Angleži so jih ustavljali. Italijani so protestirali, češ, daje tako vme-šivanje v na-protju z mednarodnim pravom. Štiriindvajset ur po tistem protestu so začeli Angleži zaiplenjati italijanske tovorne parnike z nemškim premogom. Povprečnemu opazovalcu bi se zdelo, da je bil dan s tem povod krizi in da Italija planila v vojno, toda Mussolini rine najbrž v drugo smer. Pred nekaj dnevi je Virginio Gavda, ki velja za Mussolini jevega glasnika, v dolgi klobasi skoro priznal, da se Italija tako dolgo ne bo udeležila vojne, dokler se ne prepriča, v katero stran se nagibi je vojna sreča. Italija ima dosti izgubiti in le malo dobiti, če bi se takoj pridružila Nemčiji. 6 pomočjo Turčije lahko postavijo zavezniki na Balkan 750,000 mož. Zavezniki zamorejo brez posebnih težav zavzeti vsako laško kolonijo; Italiji lahko od režejo dovoz vseli potrebščin. , - Ce bi se Italija pridružila Nemčiji, bi slednja ne bila na posebno velikem dobfčku. Italija bi ne mogla več dobivati iz inozemstva blaga ter ga pošiljati Nemčiji. Vsled 'vojne na Balkanu bi Nemčiji ne bilo mogoče dobivati petrolej iz Romunske. Angleži so nedvomno vse to vpoštevali, predno so sklenili ignorirati italijanski »protest. Prav lahko je pa tudi mogoče, da bi bilo zavezniškim vojskovodjem dosti bolj povolji, če bi se Italija vmešala v vojno, kot pa da igra vlogo prekupčevalke med Nemčijo in nevtralnimi državami. . CEMU HITLER NE SME ZMAGATI "Cable letter" SE JE CAS, DA V ASA VELIKONOČNA 1 v »:* v J i POSILJATEV DOSPE V DOMOVINO PRAVOČASNO ZA PRAZNIKE, AKO SE POSLU21TE "CABLE LETTER". — Pristojbina je $1.—. PESMARICA "Gfasberie Matice" Uredil dr. Josip Oerin f Statie samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje i 103 pesnit. — Dobite jo v Knjigami Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Potniški Oddelek "Glasa Naroda" 216 W. 18th Street New York City /z Slovenije -loma v (iobi, in čakal na re-/erjo. je potika! na okno Anon Skofiea, nakar so ma odmrli. Škofi en j<* bil prsi v tako vinjen. Sedel je na dragi koli ee mize nasproti Ogoreveii in t?e začel ž njim razgovarjaii. Skofiea je zahteval žganje in izvlekel izpod suknjiča ste-iklenico 1 o t* jo postavil na mi-r.o pred Ogorevea. Ogorevee ,n\n j<* odvrnil, da nima žganja in <.la mu ga t ml*, no dolguje. Skofiea pa je dejal, da mu ga dolguje za ^okiro. Ogorevee je pojasnil Skofici, da je dal ,ekiro nekemu .Jožefu Hrvohi. Iz zadnjega govora franeoskega ministrskega pretoile znane vinskim, trgovcem po Sloveniji in je prejel častna priznanja. Vinko Bon pa je !l>il tudi eden tistih starejših jnož. ki je vsakokrat ob pravem času dokazo-vaL s svojim nastopom odločno napredno (prepričanje. Zavedal se je, da le možatost in značajnost prva vrlina, zato ni nikoli klonil, ostal je do zadnjega zve^t napredni misli. PROSVETNI DOM V POLJ-ČANAH JE ZGOREL. Dne 31. jan. t. 1. je nenadno začelo biti plat zvona. J j ju d je t-o se začeli ozirati proti cerkvi. kjer se je proti nebu dvigal gost dblalk duma. Gorel .jo prosvetni dom. Odprav zidana in z opeko krita, je bila stavba vsa v plamenih«, Prvi, ki iso opazili .sumljiv dint .so pripovedovali, da se je najprej narahlo zakadilo, nato •pa je že plamen pogledal. sko-osodo in kozarce, Nato pa se je sprav i i nad svojo mater Marijo in se-(~tro Alojzijo, ki je poročena 7. Mihaelom Adamičem, in ju začel pretepati. Oba z^krnrn Adamiča sta nm ušla in hitela klicat, soseda na pomoč. Toda nihče ni ponoči hotel vstati. Tako sta «e s>anta vrni In. Franca Bothnia rja sta našla v kuhinji, kjer je naprej razbijal posodo. Ko se je ravno lo-lii Adamičeve ]X)sode, jo ta pozval, naj vendar da mir. Toda Čdbnlaj r^e za to ni zmenil, marveč jo začel tepsti svojo sestro Alojzijo, Adamičevo ženo. Mihael Adamič ga je miril dalje, vendar brez uspeha, tftohul-ar je celo zgrabi 1 kuhinjski nož in hotel ž njim nad o-iha Adamtiea. Toda Adamiču ;retep končal. France. Nebular je nato odšel in hodil še .ves teden okroff. Proti koncu tedna se nnu je začelo blesti in ■je o^mi dan umrl za posledicami teli nidarcev. zaradi katerih je dobil vnetje možganov. O-rožniki so Adamiča aretirali. V PREPIRU GA JE USMRTIL, i i t!' Pred okrožnim sodiščem v Celju se je zagovarjal 37-Vetni posostnik Franc Ogorevee z ^tilega vrha blizu <>loboke»ga jiri Brežicah zaradi uboja. Osrorovca je zagovarjal odvetnik Ernest Kalan. France O-gorevec je po naravi miren in /dober, v vinjenosti pa postane razburljiv in snrov. Dne 23. decembra lani je Ogorevee doma kiuJial žganje in se pri tem opijanil. Ko je sedel zfvečer Peter Zgaga Tukaj jih je par o >rcu, sreči, moških, ženskah in zakonu: Pogosto naletimo v življenju na človeka tako praznega srca, da kljub vsej praznini nobeno čirstvo ne najde prostora njem. * , Z žensko je tako: čimveč src hoče osvojiti, toliko manj mora imeti srca. Prazen želodce je vedno boljši od prazne glave, najslabše je pa prazno srce, ker ga ni mogoče z ničemer napolniti. Mož ima svoje d i v svetu, žena navadi v svojem srce ponava-ima pa po- srcu svet. O moškem se lahko reče, da" je na veke zvest samo tisti ženski, ki je ni mogel osvojiti. Vsaka pametna žena skrbi, da njen mož vsak dan prvi zaspi in se zadnji predrami. Moški se takrat postara, ka tiar se mu zazdi, da se mlada dekleta zanimajo zanj. ■ j. Ženske, ki malo vedo, navadi dosti govore. po I Skofiea se je razburil. Dvignil se je izza mize in stopil proti Ogoreven. Ta je zakli-,«al svoji ženi, Julijani. naj od-j-.^, r>re vrata, in dejal, da mora »Skofiea ven. OgorevČeva žena je nato odiprla vrata, vzela ,< sel>oj otroka ki je kričal na Mostelii in ritopiln ž njim iz polio. Za njo je tako i odvila tudi lOgorevčeva mati Terezija. O-.gorevec je -topil k Skofici, Mirna vest je lahko sreča v nesreči, d oči m pekoča vest sreče ne pozna. (V bi mogel človek zbrati vse izgubljene sreče po -vetu, bi lahko -z njuni njbdaroval vse nesrečne ljudi. on sam. Na drugi strani pa je bil tudi odličen glasbenik. 2"» let je vodil zbore in orgijah Iz n j figovo hiše je vodno do-•nola pesem, zlasti še. ker 111 i)il nvuziknlen samo on, tem- več tudi vsi njegovi dragi, ž,^-.vzel z mize kuhinjski nož ter na in otroci, tki so se povzpeli SREDIŠČE ZA SLOVENSKE TppOGKAFSKE PLOŠČE. — Pišite ca. cenik. J Migam, INC. MW.tt Street New M zabodel Skofico v levo stran vratu in v levo stran prsi, pri čemer nun je nrebodel srce. Škoficn se je talkoj zgrudil in je na me- tu izdihnil. Ogoreve i-e je zagovarjal z silobranom in trdil, da je hotel Skofiea samo prestrašiti. Deial je. da ni vedel, da je s prvim sunkom Škofieo v vrat, drugi sunek pa io bil zaradi tega tako Jmočan, ker re je Skofiea v tre-miHku. ko je Ogoreve zamahnil, pognal proti njenm. O-fororevc je bil obsojen na 4 lota ječe in nI a čilo novurečnino v zneskiu 500 din Škofičevi vdovi Ani pa mora plačati 1.300 din odškodnine. PRAN TROST UMRL. V starosti let je umrl upokojeni nad uči te I j Fran ,Tro.-t, ki je skoraj 4f> !ot vzgajal mladino v Tliami, Vodicah in v Ljubljani. Pokojni Trost je bil duševno bogato obdarjena- narava. Odlikoval se je na eni strani kot učitelj, ki je znal z ljubeznijo nad vse uspešno voditi mlade rodove, dragega za dragiiu, kazal jim je poti v resnično in pravilno življenje, kakršnega je vselej hodil tudi ;na najuglednejša ino-ta umetniškega življenja. ŽRTEV VELIKEGA PLAZU PRI ZA VRČU. 'V Maribor je prispela vest o u-odi, ki je doletela viničar- 8vet je poln nasprotij: o vsakem najdenčku lahko rečemo, da ga je rodilo izgubljeno dekle. Ženska lahko odpusti svoji prijateljici najhujši greh, odi-nole, če pravi prijateljica, da je grda, ji ne bo nikdar odpustila. Najhujša klepetulja na -vetu je klepet nI jast moški. /ivei ženske so i/, pajčovino, njeno sme iz voska, njena irla-va pa i7 železa. " Vdova je podobna -veči, ki je nekoč že gorela i 11 se zato tudi mnogo hitreje užge kako-nova, še ne načeta/ Zakon je težka veriga, zato se skoro vedno najde kak tretji, ki jo zakoncema pomag'i prenašat. V zakonu lahko človek najde praiv toliko sreče, kolikor i-ma pameti v glavi. Tam, kjer je zakon trgovina, sta opeharjena oba — kupec, in prodajalec. Zakonski par lahko spoznaš ko Terezi jo Bratniševo iz Ko- tpm;.niti mal° renjaka pri Završu. Bratuše- bon ^l.inbljenemn paru. ■va je kakor običajno, kadar je napadel .sne,g, čistila od snega dohod k svoji hiši ,ki je postavljena ob strmem pobočju ibaluškovega gričevja. Sredi dela pa so jo k strmega brega .utrgal veli'k plaz, ki jo rev i 00 gasili in pokopal. Domači so Ibili v ski'l>eh, ko je ni bilo do-anov. Obšla jih je trpka slutnja, da se jo moralo nekaj zgoditi. Ko >0 zagledali v blr/.i- — V malem mestu, — je zapisal neki urednik, — je vse drugačno življenje, kot pa v velikem. (*'e ima človek t ruble, g. t vsi sosedje pomilujejo; če jih nima, mu jih pa napravijo. . , .v , . Največja angleška ladja in 211 hise ogromen kup t^nega, soL1ai, _ , , , .... , . . 1 . . sploh največja ladja na svetu, za-lutili. da io 10 zasul p az.'<4Vk, tr>r x. •*!.»» • -n J , * /'Queen Elizabeth , je sre<;no i'l-K-eli so razkopavati sneg. , , v. . . TT „ ... 1 .. ' !dospela v news-orsko pristani- KiUkor ve!uka množina snega1-- ^ isee. I Angleži so s tem dokazali »se jo valila po nt rinem bregu proti dolini, lahko razumemo ob tem, da so morali domači in sosedje tri dni razkopavati sneg, dn so prišli do trupla nesrečne viničarko, četudi je bila komaj motor in pol pod sno-goin. DARILNE POŠILJATVE i L- v T' v v Jugoslavijo 100 Dinar.---$ 2.40 200 Dinar.---$ 4.60 300 Dinar.---$ 6.70 500 Dinar.---$10.50 1000 Dinar.---$20.50 2000 Dinar.---$40.-^ ZAKADI RAZMER V EVROPI m bile nato nae n denarne peSOjatve 9 Jugoslavije začasne prekinjene. Sedaj pa amm debili nove svesa, po katecLje Bofoie mila roj ali pi vztreCi in denar rarne po* illjaftL Vendar Jn nam povišana cena, ker m ■troSkl ta pošllianje po Um potai ano{« vi^e. OpozarjapM tudi, da m m iotu mere kaka poffijalev zaradi evropskih raoorr zakasniti. ZA NUJNO POŠILJATE* POSLUŽITE SE MCABI.K ORDER", -r DOPLAČATI JE< TREBA — ZA VSAKO POŠILJATEV V JUGOSLAVIJO SLOVENIC PUBLISHING CO. :POTNI&Kl O D DE LE-K t. s: 216 West 28th Street. Net York T r Hitlerju, da 30 še vedno gospodarji morja. Tisti, ki vlada morjem, je pa, že vsaj -po »o-danjih pojmih nepremagljiv. 4'Queen ElizabeHi" se imenuje po angleški kraljici, koi ima tudi d mera največja angleška ladja "Queen Mary", svoje ime po krni j i ei-vdov i, iriatei"i sedanjega kralja. V zvezi s tem, naj omenim nekaj, kar je le malo znano a-meriški javnosti, dočim v Angliji Še vodno vosolo snšljajo o tem. Ladja ''Qneen Mary*' hi morala pravzaiprav imenovali '' Queen Victoria " in sicer po najslavnejši angleški kraljici, ki je v prejšnjem ^stoletju s svojo prezbrisano vlado dosti pripomogla, da se jc vpliv Anglije povečal, razširil in utrdil'. Zastopniki Cunardove družbe so se odpravili h kralju ter ga vprašali — Ali dovolite, ve lieanstvo, da se imenuje naša največja ladja po najslavnejši kraljici, kar jih je kila j i-meia Anglija? Imena niso Imenovali, kajti vsak angleški šolarček ve, da je bila Victorija najslavnejša angleška kraljica. Kralj -e pa obrne k sVoji ženi rekoč: — Ali slišiš, Mary, kaj pravijo? Po tebi hočejo i-menovati največjo la/ljo. iAli dovoliš 1 • . • Maiy je z veseljem dovolila. iO&Z T11tf "G iT* i r* KO D X« - ftoKffot Saturday, MarcK I $40 BLovnmi rnrooBLXvy watt ►mika wSS3®r: "" KO SE TE ZAČELA VOJNA V FINSKI ' KO f i i : ' V;) P (Zjutraj, zadnjega dne v no- Molče in v veliki naglici je za- ventfhru se je začelo deio kakor navadno. Bilo je mračno in ozračje jako hladno, ko je te-llonka t4ofpul v klet nove hiše in je začel opravljati svoj vsakdanji |*>-cl. Čez nekaj r.»-a sta se a pomočnikom una-io oddahnila Honka ac je vzravnal, postavil žago poleg sebe in je iztfiguil roko, da bi vzel cigareto, ki mu jo je pomočnik !»onmlil. Tedajci so zapiskale alarmne sirene: to je bil pre. mnljiv, zlomljen gla<. •"Xajbrz kakšna vaja" je rekel Ilonka in je vzel cigareto. ■ h*Ali je to alarm za prihod leta-J-T** je »ačiideno vprašal pomočnik. Olwi sta odrinila slutnjo, ki l-o je priplazila vanju, vendar ni trajalo dolgo, ko sta se, kakor bi se zmenila, odpravila Ičelti -zbirati najpotrebnejše za na pot i-n polagati oblačila v kovčeg. Obraz je obrnila proč Kaj možu ni bilo treba videti, da se je jokala. Ni mu hotela prizadejati še Večjih težkoč, saj je imel sam zadosti težko breuie. Y>i trije .so se odpravili na pot. k avtobusni jxietaji in ko so že nokaj časa hodili, je za-donel signal, češ, letakka nevarnost je mimo. Honki je bilo malo lažje pri .srcu. ko je hodil. V eni roki je nesel kovčeg, v drugi pa mu je počivala mala otroška ročica njegove hčerke. V mislih je imel vse iti«5to, kar človeku pride na mar. ka-dar se mora ločiti od svojcev, a kar je moiškemu nemogoče, da hi tisto yxwedal '/. besedami. Velika množiea ljudi je šla po cesti, nekateri na j )o stopnicah navzgor na dvo- kolodvor, d migi k avtobu-ni rišče in -o postavila zra.ven '-kladnice losa in opek, ki so ležale po dvorišču okoli. Delavci so zlezli z odrov, in nekje je začela regljati mrtvaška raglja. Tuljenje siren nad Mrehanji je nenadoma utihnilo, potem pa je začela igrati protiletalska baterija, i IStarejši od meščanov so fcmajevali z gla.vo, češ, saj to vendar ni mogoče! Rus je pač kakršen je, toda bi zdajle l— n:ilk, to je nemogoče! A mlajši >o stali stisnjenih zob in v njih oči >o je zapičil trd lesket. i '"Tile -o vso noč poslušali moskovska poročila po radiuM •je blejal pomočnik Tlonki, "bodočo se ji in meša, k<\ kvarijo lake traparije." fTo-/4co jc bilo začeti spet debati. Po utkazu bi .se morali takoj vsi odpraviti v skrivališče, toda nihče ni hotel resno misliti na to, kar se je zgodilo. V bližini je istala na balkonu Mara žerfska in je prav z vnemo iztopala preproge. Poleni so ise začele širiti nekakšne vent i v >kupi ni delavcev, češ, da je sovražnik vrgel na mestno letališče .bomlbo. fBomlbe! tllonlka se je hipoma spomnil. da je hčerka v šoli, in da je žena sama doma. Ko je bil iže čas kosila, je šel k delovodji in dejal: . t" Prav za prav bi moral poslati ženo in hčerko na deželo. <*'e bi zdajle po odmoru prišel prepozno na delo, potent vedite, da sem ju spravil na nvto-Ijub." (Bilo je, kakor bi imeli wi oženjeni možje isto misel, kakor Honfea. Čeprav je bilo sredi dneva, je bilo mnogo ljudi na cofcti. Na vogalih so postajali majhne gruče in se o-fciral v ndbo, in popolnoma tuji ljudje so govorili med seboj in se iJipraševali po novicah, f IHontka je sto»pal. z velikimi koraki in pogled njegovih oči je bil zmeden in iskwjoe.. Ko 3*c prišel domov, je dobil svojo hčerko na pragu, ker je bila pravfear prišla iz šole. Položil ji je roko na glavo in obšlo |ga je čudno i-n bridko oustvo, ko so se mehflji kodri dotaknili Mjeve kožfr njegove roke. j I t *e morata odpeljati na deželo," je rekel svoji ženi, 4'Ko Mm šel mimo -avtobusno postaje, je bilo omii v«sa, črna farnih ljudi, in avfoba«i so kar venomer vozili ven iz mesta in nazaj. Brea dvoma pa (boste še dobili proslor v avto-Imwu." » 6ena ga je pogledala in je fee odprla usta, kakor bi hotela nekaj pripomniti, vendar se ije iprenaagaja, zakaj Honka ni Ibil eden tistih, ki, bi bil po ne-|ootr«bnem isffafcljal besedo. postaji. Bile so matere, ki so svoje otroke vodile za roko. bili so stari možje in stare ženske resnih, zaskrbljenih obra-kov. . Vkl -nekod z jugovzhoda se ■je .bil priplazil mrk oblak nad sredii-Jče mesta. Veliko ljudi je bilo. ki so slučajno pogledali kvinku in so bili precej začudeni, da >e je oblak tako nenadoma pokaral na nebu, ko je bilo sicer jasno in.brez megle. Na strehi visoke hiše je stal vojak s puško in njegova postava se je jasno odražala r. obzorja, ki je bilo zdaj javno in čisto. "Ti že stojijo na svojih mestih," si je mislil Ilonka. iPrav-iakrat pa .so Šinila sovražna letala iz oblaka. Rezljanje strojnic in lmimenje to-'pov je utonilo v strahotnem tuljenju prvih bomb, ki so pri-frčale iz -letal. Tn snet je za-.donelo pretresljivo piskanje siren in nujd vreščeče glasove se je pomešal žvenket razbitega stekla, čigar črepinje so bliskoma pokrile hodnike in ceste. Nedaleč od Honke -e Sje dvignil proti nebu mogočen ognjen steber. Njegova žena je zavpila, a on je ni slišat Začutil je le. da se mu je mala ročica iztrgala iz roke. -be nam dokazujejo, da so ljudje jedli praženo žito, kf» m> bili še i>0|y>0lui divjaki. Žito so torej ljmlje uživali mnogo prej, kakor pil so iznašli kruh. l~živanj:* praženega žita in prdd\Tsem ovsa -e je ohranilo do dandanes v nekaterih manj prometnih krajih. Dokaz tega i-ta tudi kraja Ab in Gšu na iWurtenyberškem. kjer kuhajo za kosilo gosto soljeno kašo iz ^praiženepja ovsa, takozvani "Habermtas'Prejšnje čase, dokler na deželi še niso poznali kave, in ni bilo malih špecerijskih trgovin, ?o jedli ■taksno ka>o za obod in večerjo. Počutili so se zelo dobro, ter -o opravl jali z lahkoto najtežja dela. Že to dokazu- je, da je oves zelo redilen. (Kemična raziskovanja raznih vrst »it nam dokazuje, da oves po svoji redilnosti no žaru-1 a ju za drugimi vrstami žita po množini masti pa celo prodnjačL d'/ ovsa izdelujejo že razna hranila, a njihova poraba s« žal premalo »iri. To je pa lit ha pripisovati temu, da so ti izdHki ovsa v primeri s kruhom znatno dražji, a razen tega je mogoče iz ovsa. pripravljenega za hrano kuhati le redke kaše, ki nimajo |>o-ebno dobrega okn>a, če niso dovolj oslajene. Žito je posebno pr»»M»ročlji-vo za kuhanje kaše iz pražone-iia ovsa. }»raženem ovsti je zelo malo vode. zato nas tem Ibolj na>iti. Piažeiia zrna je treba tudi dobro žvečiti, kar ima zopet prednost ker utrjuje zobe. i >kns praženeira ovsa je nilnogo prijeinejši kakor navadna ovsena kaša. Pred prazen jem je treba oves olupiti in 3K>tem, grol>o zmleti v zdrob. tako da nastane iz enega zr- na približno pet drobcev. Ta-^ko zmleti oves jo treba pražiti le toliko, da malo porumeni, nikakor pa ne tako, da bi so sežgal. Wui temiberški kmetje si dajo oves olupiti in mleti v mlinih pražijo pa ga sami doma v železnih ponvah, kakor bi pražili kavo. Kpraženi oves shranjujejo v vrečicah, ki jih »obesijo v hladnih prostorih. V mestih bi lahko praženje ovsa prevzele pražarne kave. Dr. Klmmpo računa, da l»i p:i-Jiranili Nemjci lahko na l<-to iz-redno mnogo m;.~ti, ••«■ bi v«;.(MKJ ton masti, kar l»i bilo zelo koristno, ker l»i - tem ]»rihranili mnogo žita. ki u < M"tlaj .porabijo za kruh. pri tudi precej liuu-ti. Žal. j<- velik«, vprašanje, ali je o\«— v »•» — »ii-ci redilen in priporočljiv, da l»i jahko celo nadomestoval »na.-st, kajti med vojno >e ia li navljajo razni reformaJorji tprehranr. P pošiljatve Denarna nakazila ii-vrsujemo točno iti zanesljivo po dnevnem kurzu. V ITALIJO $ 5.90 11.50 17.00 28.00 55.00 Lir 100 " 200 " 300 " 500 " 1000 KF.lt Sfc CKNE SKDAJ UITSO MKN.JAJO SO NAVEDENE C*-NK PODVRŽENE ^VREMEMBl CiOKl ALI DOLI NUJNA NAKAZILA IZVftSU-SjKMO PO CAKLE LETTER ZA PRISTOJBINO fl.--- S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BL'RKAU) !tl W. 18lb ST., NEW VOKK M fr'-r.V s* Spisi Josip Jurčiča: T. Z VEZ P] K: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na doda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polh a ^ — Domen. — Dva prijatelja. II. ZVEZEK: Jurij Kebiia. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir — Grad Ro-jinje. — Golida. in. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema atoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tngomer. VTI. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pina tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. - Pravd? m^d bratoma. VITI. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz ne vošči ji vosti- — ripomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnja či. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade:. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. CENA VSAKE KNJIGE $1.50 Tunel (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški streji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko *rlobr>ko pod oceanom prvi vlak. Skozi vso delo ?e čuti orjaški ritem, ki mestoma knlminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ona najzanimivejših knjig svetovnojrn slovstva. 259 strani . . . $1.20 10 zvezkov...$10 Ivan Pregelj: Izbrani Spisi Bogovec Jernej (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu so dodana do-trebna pojasnila. Cena $1.50 mmm ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega, 269 strani. V tem lil. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu tvori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, *ia njegovem gradu Lanšprežu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. Cena $1.50 i ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. <432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moc živahen in zanimiv. Naročite pri: rni Olas Naroda 216 W.18th STREET NEW YORK, N. Y. ? fit-. * * •BE mm Wkmim ' V Saturday, MarcK 9, 1940 nvm (!uuuuifij biei Vaški Apostol Spisa! L. GANGIIOFER; za "Glas Naroda" priredil X. X — 78===" I*i »'< 1 oln'insko jo>t<.pae — je pobegnil in v< I ključavnico s »eboj za spomin. In nesmiselno bi bilo •ipirati vrata. Kajti tisti, ki jo bil v ječi. «r.i misul na beg. "'Dolgo ne bo," je dejal žs.ndar. "Rana, ki so mu jo c.adnjič zadali, se niu je zopet odprla. Xenclioma krvavi." <'e je bil zdravr.ik pri njeni? "'Ne, nihče so «: spomfnil nanj. In zdravnik tudi -nima r.sa za Petja," je dejal žandar, "ker mor auravnavati ramo I !nu bogatega Potokarj." Ko je župnik stopil v ječo, so se imi šibila kolena. iN a ilovnatih tleli je stala svetilka. V njeni svetlobi so vlažne stene ib!-esketale, oh Petrovi glavi je bila pa na steni črna seinaa, slična ogromni glavi orjaka, ki pači obraz. Vsled j»ia]Hjlanja goreče sveče je begala senca sem in tja. Peter je jjutel roko nekoliko dvignjeno in je ležal na leseni prični. Na (lirami, vratu in na pi>ih je imel nekaj črnega. Žandar je j i svetil. Bila je kri.. i "Peter/' je zaječi ju 1 gosipotl Felieijan. Drugega ime-;.a ni mogel >pi«\iti meko ustnic. jPeter se je komaj vidno zganil. Njegov obraz je bil s'\k i-t. Oei ,so mu ugašale. Trudoma je pogledal k gfxspo-o se nagli ko-r: ki. In ko je šel žandar z dvignjeno svetilko k vratom, je j>n Ua lin" na Romana in Bet o. ' '"Peter!" je scu jecljalo dekle in razkrililo roke. Oh po-nj«N -e je užgr.lo v njegovih očeh. Poteza bolečine se je Ali je Vam roman ugajal; V ČETRTEK BOMO ZACELI NA TEM MESTU OBJAVLJATI NOVI ROMAN Ta roman bo v gotovem delu še bolj zanimiv kakor "Vaški Apostol", ki je za Čitatelje bil tak duševni užitek, da ga ne morejo pre-hvaliti. Ako VaŠ prijatelj še ni naročen na "Glas Naroda", in ako želi citati nekaj posebnega, o-pozorite ga, da bo pričel dne 1 4. marca izhajati novi roman. Da bo bodoči roman še bolj zanimiv, ga je prevajalec prikrojil našim razmeram. Ker list tiskamo le v gotovem številu, ni nam mogoče vselej vstreči novim naročnikom in jim pošiljati zamujene številke. . . Torej ne prezrite. Prosimo, povejte prijatelju, oz. prijateljici sedaj in ji izročite spodnji na-ročilni listek. Zasigurajte si list že zdaj. Vemo, da ne boste razočarani z novim romanom. NAROČILNI LISTEK rpravništvo "Glasa Naroda" -1(J W. 17th St., New York, N. Y. Pošljite mi list "Glas Naroda" za mesece. Priložim svoto if!- List začnite pošiljati z dnem 14. marca, 1940. Tine .......................... Naslov ............ Za celo leto----$6.00 Za pol leta......$3.0U Za četrt leta____$1.50 •globoko zarezala v njegov pepelnast obraz, pa se je sprostila in se izfpremenila v saneh1! j a j. I M Ah, ja. zdaj pa vem. In vse, kar je najboljšega, je tvoje, Manče! — In ljubezen je spet tukaj — ljubezen je vzžarela — z menoj je pa končano." ; iN jogo v glas se je spremenil v krik. Omahnil je naznj. Njegova ij.est je težko zriisnila ob župniku na ilovnata tla. Zamolkel udarec, kalkoi s kladivom. "'Peter!" je kliknil gospod Felieijan umirajočemu na Uho. < "V te'hi je .-veti kes. Bog ti ho odpustil, tvoj Bog, ki je ljubezen." IV/i.žil li.u je ho>tijo med ustnice. iPeter je zr.užil — zadnjo tolažbo svojo lastno krvjo. Še enkrat je pogledal. Nato .so se zleknili njegovi tri centi v dolžiro. J n njegova snfrt je bila smehljaj. (Približala se je Lintariea, zbegana, vtsa izčrpana. IBeta je pokleknila po eg Petra. Roman je dvignil s tal njegovo n rzlo reko. t" Hvala ti. Peteiček, hvala za vse!" . ! takih mislih je g ospod Felieijan pretehtava 1 delo svojega življenja. [Videl je mrtveca in videl je svit pobara. Slikal je bolečino ntolitve in slišal je plat zvona. Težak vzdih se je iz-i-i iz njegovih pi*si. INato je položil mlademu Valdhoferju roko na ramo in trudno dejal: | I "Trideset let Roman! Trideset let- sem pridigoval nedeljo za nedeljo. Trideset let sem se ubijal z ljudmi. Zdaj jga poglej! To sem dosege!.'' I 14 * Gos pod žuipnH:," je vzkliknil Romun prestrašeno. "Več Jii mogel, dokler se mu ni nefkaj posvetilo. — Gospod župnik, nekoč mi je rekel Peter: 'Poglej, Manče' je rekel. 4kmet obde-luje polje, pa pri podi nevihta, pa mu toča vse pobi jo, in mu voda odnese vso dobro pust in posevek in vse. Pa se sq>et trudi in obdela, kajti nekaj bo vseeno zraslo.* Tako sni je povedal Peter." t Župnik je še vedno zrl v mrtvega in je prijel Romana ta roko, rekoč: i Poglej ga. Roman. Miren leži in mrzel je. Pa še Vedno pri d i gu je." Tedaj je prihitela gospodična Katarina, vsa upehana, 7 velikim zavojem pod pazduho. Boječ se, da bi se gospod žufpnik prehladil je vse privlekla: težke škornje, klobuk, volneno ovralnieo in subnjo. '"Le škornje mi daj," je rekel gospod Felieijan. "Drugo odne^i. Pojdiva, Roman. Gori. Ubogi ljudje so v stiski, bi rekel Peter. ' Pomagati nlorava gasiti." .Naglo &o je obul in ko je stal na trdnih podplatih, se je zdelo, da je njegova duša dobila ra\-notežje. ^'Pojdi fant, in vi vsi. Vsi za menoj. Med delom se bom že česa domislil za jutrišnjo pridigo." Začel je teči. Za njim roko v roki Roman in Beta. In pa njima gospodična Katarina z zavojem, obleke. "Gospod župnik!" je kričala. "Sveta Devica, prelila-dili se boste! Vzemite vendar suknjo!" In ker je župnik -ni )10tel poslušati, je začela zmerjati. "Vse zastonj! Vse zastonj! Nikdar ne bo pameten." Limarica je ostala pri smehljajočem se Petru. (K nogam mni je sedla na prično. Roke je imela sklenjene v naročju.^ Ni molila, samo. njegov smehljaj je gledala, hoteč se naučiti tega smehljaja — 7A samoten del svojega "življer.ja. n konec. NA POTU V UJETNIŠTVO Nemški vojni ujetniki so v spremstvu franeoskih vojakov na potu v ujetniŠki tabor. NOVE PRIPRAVE ZA IZPRAZNITEV PARIZA. (Pariške mestne oblasti pripravljajo spričo možnosti večjih vojaških dogodkov nnladi drugo morebitno evakuacijo šolskih otrok. Te pri- ;o prine- žensk, ]»osa«lkam pa »Ia živila. Poleti je pomaga! najstarejši ledolomiNse Mennak' oprostiti se **Maliginu" in "Sad-kn" iz ledu. ni mou^el rešiti "St-dova" ki j«- I»11 zaradi prave so v toliko težje nego i'>,"l,I>ksi I>o- jeseni. ker se }e del mladim-, Pri reševanju ^Se- •ki so jo takrat odstranili iz!'lorva" J" ,mI tudi inesta, mod tem spet vrnil. Je-r^™1^" morali konč- seni so evakuirali .30,(m otroki110 n»0-a re5evatL Na t'adili pro- da-nes hi jih morali entstraniti 200,000. kar se .sevala ne sal najmoenej- poizvedujejo. koliko otrok hi M "Jožef St.ilin" mogle družine ^me spraviti '>.r1°,ln'ti tU> toda na deželo in koliko hi jih moJYlhnr P°tisni1 ,i rale evakuirati oblasti.' Za o-!r,ljJU 4|a la<,J" a 82 troke, ki jih ImxIo družine širine.jSedov* stovoljno poslale na deželo, .-o preth-'nlene podjpore S do 10 frarikov na dan za otroka, v skladu s starostjo otrok in 'družinskimi razmerami. Ob-; 'lasti bodo skušale opraviti i' Po!eg poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem .....................in............... ■■■■■■■■■■■■■■■M. Molitvenike fllUU!»UUE v krasni vezi importirane iz starega kraja . . . Slovenski molitvenild: kviAku srca ▼ imitirano usnje vez ,.>s.. Jt » naj flue jSe usnje rez ....LSI ▼ bel ceUolold ves.........L2t KAJSKI GLASOVI platno vezano ............JM v usnje vei. (Stv. 415> ....L— v celluloid vez. 614). AM KRISTUS KRALJUJ (preko tisoč strani) sestavil dr. Ivan Vrečar..175 veCno življenje <640 Strani) sestavil UregoriJ Dečjak..lja SVETA URA (Stv. 408) 416 strani; velike črke .... L5t SVETO PISMO___________$3.— KATOLIŠKI KATEKIZEM .... M Angleški mohtveniki: (ZA MLADINO) Ker «f Heaves fino vesano .............. JI v usnje vezano ......... .79 CATHOLIC POCKET MANUAL ▼ fino usnje vezano......L" je plul /. ledenimi plošeami po-4I0I1110 kakor nekor Xanseno-va ladja '*Frani" proti Severnemu teeaju. Din* avgusta je priplul že ra S6 >topnjo everne >irine. Mfdtem je |>o- stvar koliko mo-ore tako .I,,arlji.vo P»T»™vji»,a ,a; bi se otroei ne loeili od d,u-t,,JO' kl pa 111 niti žin. Zato l»cxlo dobivale tudi vem-ira razi^kova netra matere z otroki poe je e«lu. ki je oklepal NEPROSTOVOLJNO POTOVANJE NA SEVERNI TEČAJ. Polarni raziskovalec Xan-^en je prišel na genialno zamisel, da bi postil svojo ladjo zamrzniti v polarnem ledu, ki plava počasi proti Severnemu dela. Dih pokazala v **Sedova'* velika razpoka, in se je ladja koneno oprostila ledu. Xa>i;roti ji je priplul zo-j pet Iedolomilee Možef Sta in' j in iS januarja sta se obe la-Ulji sreeali. Potem sta nadalje-.15 potovanje proti Snitzher-,'irom, kjer sta se za oži i 1 s premogom in odkoder >ta odpiu-]i v MJurmansk. Xepro-tovolj. na i»lovba <4Sedova'* je trajala 27 mesecev. Ladja ni imela nal; ŽRTEV "OKULTNE" VEDE. "Okultna veda" evete tudi v Italiji. Xje najnovejša žrtev ;'c postal južnoitalijanski milijonar po imenu Ricciar-delli. tXekenvu komaj 19 letnemu okulistu po imenu IVtrlese je tasqxdo, da je možu. ki je >veto verjel v možnost zveze z ono-strani m svetom, jiotes^iil jz žepa nie manj nego poldni^ milijon lir. Izredno razsipno življenje podjetnega mladega moža je koneno zbudilo pozornost policije v Rimu. Poizvedovanja «0 bila uspošna. V vili. kjer je stanoval Puirle-Fe s svojo prijateljico, so 1110-Lrli zapleni t iza 400.D00 lir gotovine, dragocenosti in krzna, kako tudi eelo skladiščeoro-dja njegove «-:epanske 4et 24. marca kakor letos. 23. marca so imeli Veliiko noč v letih a846 in 1856. Leta 1818 pa že 22. marca. Zadnja velikonočna nedelja 24. marca je biki leta 1799 in letošnja bo torej edina v razdobju 600 let. Bin-koštni pnaaiv u bodo »letos 12 in 18. maja, torej v dneh ledenih svetnilkov Pamkracija in Rervacija. NAROČITE STX>VENSKO - AMERI KANSKI KOLEDAR ZA 194«. — 166 STRANI ZANIMIVOSTI. STANE VAS SAMO 56 CENTOV. — V Združenih driavmh Ubko poSljeU pn t p« 9 SMRT MEISSNER PAŠE V CARIGRADU. V starosti skoraj SO let je umrl v Carigradu Meissner paša, zgradi tel j zelo važnih železniških prog na ozemlju nekdanje Turčije. Po rodu je !>il iz Tipskega. Kot mlad inženir je prišel za časa sultana Abdula Hamida v Turčijo, kjer se je proslavil z gradnjo železnice iz Damaska v sveti mesti Meko in Me-dino, tako zvano he