ft * ^ HocMobl. k. k. ttoiDiDiioxneK, 'S^^^.^^ . _____ "Wien V Gorici, 23. februarja Tedaj.VII „So5a" izhaja usak fiettrtek in velja s posto prejemana ali v Gorici na (torn poSiljana: Vse leto.....f, 4.50 Pol leta ... . . 3, 2.30 6etvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri ,.^«- tlanicah" se placnje «a navadno tristop- po vrsto: 8 kr. l:t se tiska 1 krat 7 „ ., „ „ 2 „ o ,, ;, „ ., 2 ;, Za veee crke po prostoru. SOČA Posamezne Stevilke it dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v g«> sposki ulici blizo „treh kron", __ v Trstu ? tobakarnici „Via della ca- serma GO". Narocnina in dopisi naj se blego-voljno posiljajo pod naslovoin: Viktor Dolenec v Gorici. — Kokopisi se lie vracajo; dopisi naj se blagovoljno fran-kujejo. — Dolalcem in drugim nepre-moinim sc narocuina zniia, ako Re ogla* se pri uredni&tvu. Ulasilo slovenskega politiciioga draStva goriskega za branibo narodiiih pravic. Konec Tureije se bliza. Midatov padec bode za Turiljo osodepolen; o tern nam nij sedaj niti uajiuaiij vec dvoiuiti. (V bi tudi Rusija ne bila pripravljena z ineCeiu v rnki zad-nji sinertni uclarcc uameriti na onemoglega kolosa in ee bi se Turcijo sploh saniej sebi prepuslilo. razpadla bi in poginila, kakor nam najnoveji Stauibulski do-godki prfjasno sprieujejo. Mi nicer dvoiniuio, ga nepreinisljenrga pocetja pokaiejo se htopruv po/ncji!. kakor je to sploh navadno na Turfiki'in. Zofte sc svojimi profesorji «a celu sis oboroJujejo <;ez vse more in kedar se jitn bode pozdeval priiucrcii fas, nasto-pijo na pozori^Ce. Kaj se bode poteui godiloV Dozdeva sc nam, da oni fas nij daleC. Sultan Abdul Hamid jo du&evno in tizi^no popolnem onetnogei in i\U se go-voii o novt'in sultanu, kateri inn ima slcditi na tur-Skem prvstolu. A ravuo to pojde jako tezko, kajti Turci ccpljeni so v dvc enako inogofini stianki, katc-rih jcdna hofie posaditi na prcstol baje uic sedaj blaznega brata Abdul Iiamidovega, doLim deluje druga na vse kripljv, da bi zasedel predtol sin Abdul Azzizov, Izzuf Izzediii. Nismo se uiotili, ko smo po pregnauji Midat pa§e izjaviliT da bodo njegovi privciienci mas-ievali se za svojega voditelja. Z nckako gotovostjo morcmo ret'i, da nastane po Abdul Ilamidovem od-Btranjenji v Carigradu mej obeuia strankama kervav boj, katereniu enacega bi zastonj iskali v zgodovini vajhujSih prekucij. Da utegne temu biti tako, spri^u-jejo nam porodila iz Carigrada. da je garnizija bama brez vsake discipline in tudi cepljeoa v stranke. Ali LISTEK Pripis k ,dopisom o dopisih." „Dennocb will er. gross besrlu-iden* Dass ihn Niemand hennen soli, Und den Schild des Hclden zcicbnet Kaum ein Schriftzug. rathsolvoll.'1 Gospod urednik! Kaj pravim? Boste ltpo Laka-li in poterpefiT predno se Vas poprime ta Cestilni naslov. Polhi niso prasci, in kertini ne pravijo gora. Boste lepo cakaii, pravim, pa dostojno se obna&ali, dokler Vas On, Pk i j e, k a r j e b i i\ dekretuje in imenuje u r e d u i k a! Nic rogati se! 6e tudi On ni \et. kar je bil; Vi pa tudi niste, kar ste. in tedaj ne morete ostati, kar niste, dokler po Njem ne po-etanete, kar ste. To jejeklena logika! Ogovarjam Vas torej le po zasluzenju: gospod lastnik! Aliveste, gospod lastnik, ki ste pri§li k ureduistvu kakor Poacij v Credo, ali veste: kaj je „tezak feuilieton" V Odki-mavate. To Vam je tak podlistek, ki obravnuje in razpravlja tezak predmet. Daoainji podlistek je tudi „te2ak*, ker se verti o Bte§kem* molu. 30. novembra minolega leta, zvecer je bilo, ura neznana, poterdilo je 6 kraSkih politi§kih padarjev cudodehio, po g. prof. Kulisarju iztuhtano, p»a\o pravcato „Revalesciere du Barry*. Patent je bil bed telegrafidnim pdtom objavljen presrefinemu iznajdite-^ju. Osre5eni moL ni kasnil naznaniti slov. ©b6itistvu novi lek, raztrobil ga je v Novicah. Takrat 2e je pri-klenil uCeni g. prof, vso na§o pozornost na-se. Zdaj pa, ko smo OitaJi Se y treh dopisili y Jtfovicei* g. pro- bi ne bilo bolje, ko bi sc bilo postopalo protl Tur-ciji, kakor je uasvutovala ob Casu Rusija V Tafias bi bilo miiogo laglje ustanoviti ua balkanskem poluotoku vsaj nckoliko let trajajofi wir brez muozega prelivauja kmvi in Muhaincilovi nasledniki bi bili moreda §e uiuogo let pre.stolovali v Carigradu, danos nij vec ino-g«Le dosefci uui naiuen brez velikanskili iertov in to bodo stalo Tiirfijo nje gospostvo v Evropi, Ivakor instinktiviio sluti Anglija osodepolne bli-jgajoie se dogodke na Balkauu in moreda. je to bolj uplivalo na pivobrat politike angleskega kabineta, ne-go ojbtri in mozati govori eiovekoljubnih Gladstonov v aiiglesknn purlamcntti. „I)ie Ratten verlassen das sinkiMide Wracku pravi netnfiki pregovor, kateri je uioiula tudi praktienim, scbiinim Angk^em prav do-luo znan. l'rirakovati smemo torej gotovo, da seizjavi auglfska vlada v danasnjej debati angle$kega parla-nii'uta o auglefikcj politiki v orijentalnetu vpraSanji odloCno proti Turciji in za tladene balkanske kristijaue. Nam Avstrijecin pa no ostaja sedaj druzega, ne* go vso pozornost na to oberniti, da m po reSltvi ori-jiMilalm-Ka vpraSaiija kolikor inogofie okoristimo. Kjer grc za omineiitno maturijaliio koristi, treba je pozabiti plutdiiieuu ljubezni do pogubljeuju izroienega blijluje-ga, treba je biti sobicuemu. Vsled tega nadejamo se, da bodft tudi Avstrija pri pogrebu turfikega mcrtveca sodelovala za dostojen dele^. Sicer se poroca, da bode zures Avstrija vzajeinno z Rusijo posfcopala proti Tur-I'iji, a bojiwo se vedno, da se ne poskerbi za blagor Avstrije, kakor treba, dokler stoji na kermilu deriav-ne ladije moi, kateri sovraii Slovane in ljubi Turke. To novejo avstrijsko politico v orijentalnem vpraSanji tolmucijo neinski casopisi tako-le: Rusija je uvidela, da Avstrija ne veruje toliko casa na odkritoserfinost njenih ponudeb glede turSke ded§ciae, dokler se le jedeu rusk vojak nabaja §e v Serbiji, radi tega po-klicala je Rusija vse svoje podlo^nike iz Serbije, da s tem dejansko dokaze odkritosercnost svojih ponudeb in namer. Na dalje je baje Rusija Serbijo popolnem prepustila Avstriji, cez katero bode Avstrija tudi po razpadu Tureije nekako varuStvo imela, poleg tega bi dobila Avstrija Se Bosiio in Hereegovino. Mi nimamo zares vzroka nad tem dvomiti, ker v njih je izralena politika ediuo prava po naSem prepricanji, kakor smo fesorjevo razlagauje o tej „2avbitt in njeni rabi in rabljivosti, — zdaj stoprav kesaje se spoznavamo, da uaia dosihdob g. prof, ni bil, kar je. Da je mogla tolika hie biti tako dolgopod mernikom! Ko, pa zdaj je zasvetila, se skoraj prenaenkrat, da se nam s kra-ja bliSCi, dokler se je ne privadi oplaieno oko. Verio hvaiezni smo g. prof, za biografiLne podatke, ki so nam ujegovo osebo takd zelo omilili. Dovolite, g. lastnik, da napravimo iz omenjenih stirih NoviSkih do-pisov inajhen posnetek, da znajo tudi VaSega lista citatelji oceniti zasluge nasega moiaka, degar ime se bo odslej kakor soluce svetilo med Slovenci. — Hu-doben caanik, ki je zdaj deset let napadel ucenega g. prof. Pac ga je moralo ialiti, ubozega gospoda, da se se dandanes spominja tega poredneza. Dobro, da je Se „\rag uzei" ta zlobni casuik \ Ali §e drugi Hsti so dra^ili ubo2Leka (oh, da bi Slovenci vsaj vedell, ka-tera sta tista dva, ki Se izliajata! Brrr!). In glejte, g. prof, se vendar niso afizi^uo shuj§alia, kakor pra* vijo. Ze jim ni pomanjkovalo potrebne hrane. Se bolj bi bili Slovence oradostili, da so nam naznanili, ko* liko dandanes tehtajo na novi vagi. Bog jib se dolgo redi in pasil — In tako kura^nil T&kib mo2akovsmo doslej pogveSali, ki stoje terdno, ce se tudi zemlja ru^ii. Naj pa kedo drug euako rede o sebi, kakor na§ g. profesor v svoji biografyi: Impavidum fe* rient ruinael? Narodl VidiS, to je narodna skala, ki bode terdno stala sredi viharjev. Na-njo zidaj! Dopisovati v Novice od februarija meseca 1854 do letos, to je tudi vec kakor nie. Ko bodo pozui nasi vnuki radovedni, kak6 so se obnesli somnji sv. Ajdreja v piesnjih letih, hvale^no bodo spominjali se aaiega g. profesorja, ki nam je v tem abxiru nagr^* u^e veckrat sc izrazili. Avstrija se tudi baje v tem smislu pripravlja na bodofie dogodke, kar sluti nekako tudi Turelja, katera kopiei vso svojo redno vojsko ob avstrijskej, dalmatinskej meji, kar jej pa ne bode nie pomagalo. Da se pripravlja Avstrija cel6 na voje-vite dogodke, poterjujejo nam poro&ila, da se skoz Zagreb dovu/.a na avstrijsko-ttirSUo mejo innogo novih topov, pa tudi iz Gorice odmarftiral je tukajSnji top-niearski regiment ali na HervaSko ali v Dalmacijo. Torej vse kaze, da se bli^amo za^eljcnemu rcfienju orijentalnega vpraSanja, kajti glavna dva mevodajna faktorja pri tej reiitvi pobotala sta se najb erze, desar se mi poluega serca radujemo. Mi nismo nikedar mislili, da se reiitev tega v-praSanja zavlece, kajti demu bi so bila drugafie Rusija toliko oborozevala. Kedor jo pa do sedaj ;ie dvomil, da je Tmciji zadnja ura odbila, niislefi, da se Rusija le na vldez oboro^ujo, temu naj povemo, da iina Rusija ob casu 600.000 mo^, krepkib in zdrnvih vojakov, kakor Andrassy-jev organ wPol, Co^,respondenz,, po-roi'a, na nogah, in da Se na dalje pomno2uje fitevilo svojih vojnikov, dotiin so nahaja TurCinov v Bujgariji Hiiuiih 100.000 in v Armeniji 00,000 moi5, mej kato-rimi pa razsajajo razne epidemWne bolezni, Osodepolna dvanajsta ura odbila je torej za Turcljo in za-rija reMtve in svobode izhaja u^e izza vzbodnih bri-bov nasiiu {u^uim bratom Slovanom. Dopisi. V Gorici, ^0. februarja. (Obletulca LavriCe-ve smrti). Bliza se dan obletnice LavriLeve smrti; 3. marcija bo leto, od kar nij plemenitega in gotovo najcistejSega rodoljuba ved mej nami, in spodobi se$ da se oni dan za ves slovenski narod, posebno pa za nas goriSke Slovence jako pomenljiv, spodobno spominjamo mi Slovenci onega moia, katerega bivanje mej nami je prouzrofcilo toliko dobrega in ko* ristnega za na§ narod, katerega uki so globoko vcep-Ijeni v srca na§e mladine, v srca vseh plemeniteje misle6ih rodoljubov, posebno tistih, ki so imeli sreco madi! obSirno literaturo. Koliko smemo pa stoprav pricakovati od njegal Kedar izide tista „torbicatt, all bo veselja po vsej, od petkrat pet sto iupanov tiamestovani Sloveniji! Veselja in smeha bode vse ple-salo, ko bode On, drugi Bocaccio, Slovencem drobil vse premlajanje serboritega „ueenjaskega zbora*. — Kedo je tako top, da bi dvomil 0 spravnosti in miroljubnosti tacega moza. Verujemo mu vse, kar nam 0 ten in enakih svojih lepih dcdnostih pravi v Novicah. Kaj bi se lev boril z miSkami. Narod slovenski I Ko bodo na§ g. prof. „ranjkia (Bo2ja roka nam to §e dolgo odmikajl), ko bodeS slavil njegove mnogobrojne zasluge, prireduj dotiane „besedeu 22. decembra vsacega leta. Poglej v njego-vo biografljo, res »nulla dies sina lineatf, — aii 22. december je epohalen. BV naglici* je verzen na papir velikanski BnasvetK (glede na narocene ah nenarodene casnike v goriSki fiitalnici), v naghci, Cu-jeS, in vendar takd temeljito uterjen. Sam Citaj, narod, v Novicah korenito kritiko 0 ministeryalnosti in veljavi raznih easnikov. Povej mi ob euem, ali ne cV taS med versticami doli pod fiertico, da je bil na3 g. prof, dopisnik „Volksfreund-utt? Ali zdaj, ko je pri-Sel list ob veljavo, odtegail mu je tudi On svojo du-Sevno podporo, in ubogo urednistvo mora odsihdob samo kovati dopise iz na§ih krajev. (Kaj vse naS gi prof, veddl). Vernimo se nad certico. V svoji prepo-ni2ni poni^nosti pripisuje g. prof tudi Sital. tajniku nekaj zasluge 0 izverSitvi kapitalnega Bnasveta , Mo-gofie, da je g. tajnik podpiral oni nasvet, ah dusevni otac mu je izkijucljivo g. prof, sam, kateremu trie . polna in nezdrobljiva zasluga, da so v p e rv 0 1 e-l to § naro^eui y gotiSki Oitalnwi} „Grazer Volksblatv ranjcega poznavati od blizej. Nij po$|6Sikda birm denes sopet ponavljali blaga dela ranjceg*r Lavriea-; na Gori&kem so vsa ta dela tudi priprostemu kmetu znana, pripovedala se bodo od roda do roda, kajtinij ga se bilo in tezko ga bode tako popularnega ime-na, nego je ime LavriC na Gori§kem. Prav zato pa, ker se ves narod posebno na Goriskeni zitfrajpomi-nja ranjcega, srao prepricani, da se bode povaod po GoriSkem, posebno po citamicah na primewa nacm obbajala obletnica Lavrieeve smrti. Na§ nasvet je, da bi razne citalniee napravile v ta spomfri besede z vatopnino, katera naj bi bila namenjena I*vriLevemu spominku, za katerega so nze narejene prve pripraw. Mi od na§e strani smo preskerbeli, da bode isti dan postavljen spominek s primernim napisoai n&Lavrice-vej gomili, in jako bi nas veselilo, ako bi se isti dan na oni gomili seslo veliko stevilo Slovoncev in ako bi se sopet tisti dan odmevali tuzni glasori sinov mnjke Steve na GoriSkeni mirodvoru. Prav 1st! dan, ali pa nedeljo pozneje, naj bi pa tudi GoriSka eitalnua, kot prva in najveca na GoriSkem, % dobrini izgledom svc-tila drugim fcitalnicam tcr prircdila lepo besedo v spo-min LatrUtev, Menimo, da ©grorona vecina eitalnifar-jov bode priterjevala temu predlogu in da bodo pri taki besedi sodclovale vse goriske pevske in igralnc moti. S prav takim nasvetom, boljSe refieno, prosnjo, obracamo se do vrlih visokosokev slovenskih na Du-naji in v Gradcu, r.ej katerimi ima ranjki gotovo prav mnogo spostovakev; saj slovenska mladina imela jev njem najvecega prijatelja in Jjubitelja. Hvaleznost je ena najlepsih tednosti in ce smo hvalezni uze na-vadnemu dobrotniku, koliko veca mora biti hvalez-nost do moza, ki je vse svoje moii zrtoval narodu, katerega zvesti in ponizni sin ran je bil do groba. Slovenci! Stem, da cestimo sporain tacega mo-2a, cestimo pred vsem svetom same sebe. V GoriCi, 21, febraarija. — (Ingtalacija novega iupana. —- Dvoboj.) V torek bila je v mestni veliki dvorani slovesna instalacija novega zupana Dr. Depe-ris-a. V slovesni javni seji, katere so se vdeleZili skoro v&i mestni ocetje in pa mnogi posluSalci, naznanil je vladni komisar, da je ccsar potrdil dr. Depcrisa za goriskega zupana, na kar je novi znpan prisegcl in prevzel zupanov stol, iz katerega je v daljSem govoru zahvalil se cesarju in vladncmu komisarju za toliko zaupanje, potcni pa prosil mestne svetovalce in sploh goriske obcane, da ga vsi podpirajo v tezkem poslu, ker drugace ne bi mogel dolgo casa ostati na tern mestu; priporoCal se je celo ftisnikarjem, da zmerom pravicno sodijo njego\a dela in mu pomagajo z dobi im svetom. Nastopni govor bii je primeren, takten in jako zdrzljiv, tako ga obcno sodijo. Za novim zupanom go-voril je mestni svetovalec vitez Bosizio tcr hvalil sta-Tega zupana in obeca! novemu v imenu vseh sveto-valcev, da ga bodo podpirali in zmerom slozno delali y prid mesta. S tern je bila kon&ina kratka sloves-aost. Ljudstvo je posebno opazilo, da nij poprejsnji iupan naSel nobene besede za odgovor in da je novi iupan posebno povdarjal, da bode skrbel za vedno slogo mej vlado in gorisko obL>no. Badovedni smo, kako se bo ta sloga uresnicila, kajti dosedaj so bile vedno kake navskriznosti mej prvo in mestnim sveto- ffAlte nnd Neoe Welt" in nNanenschiff". Tega Mu, narod, ne pozabi! Noviski dopis 3. febr. je tudi Vani, g. lastnik, eminentno vazen. Ali ste prezerli tisto mesto v njem, kjer Vam sije nekaj nade, da bi utegnil g. prof, po-stati dopisnik Vasemu ltstu? Upam, da steze storili, kar ste slov. narodu dolzni; morda ze stoji nad certo rpervi Njegov sostavek. Ne bodite kratkogledi, ne mislite ie od Ce^enj do visenj: ko boste Vi, commis voyagenr, sli po svojih tergovskih poslih odtod, uteg-silo bi se Yam posreciti, da On sede na uredniski stol, katerega ste Vi le bolj „per nefas" zasedali. In kedar bo On oblastno sedel na tern stolu, pojde vse lep6 gladko po poti, kajti nSocaa ne bo vec brez snredniStvaB, kakor doslej. In nasa politika vertela ie bode konsekventno okoli Njegovib patentovanih j,nadeltt. Nic ne bo gkripal politiski stroj, vse bo voljno teklo, kakor z oljem namazano. V listu bo vladala wbrezstrastnosttt, ndostojnosta in „taktnosta. Erava zabela pa mn bodo sakademicne opazke", On bo komdtno sedel pri okna, pa govorii je tje v svet, in svet bo zijal in Cudom se Cudil. nHumbuga se bode plasno skril, BznaCajnost* le bo cvetela. In ko se bomo vsi poslusno po Njem ravnali, ne bo nobene *svojati* veC v dezeli. Vsi bomo trobili v en rog, to bo hreSCanje. In dunajski Jeriho se bo tresel pri stras&em vre§Ln. In zidovi se mu posujejo. In mi bomo Slava kiicali novemu Jozni! Qui potest capere, cam At! capiat/ Veter. (Balje in konec.) To se lehko prigqdi tudi v prostem zraku, kajti razna mesta zemlje in ziaj?a? ki jo obdaja, so t(k valstvom. Eedo bo nek popustil, prva ali novi zupan? Vederemo S Pi-ava Iju^ka slovesnost pa jc bila Se lev torek zvefer. Mestna godba, na strani nosilci vosLenih ba-kelj, mestni pompirji, mestni prapor in 3 ital. dru-Stva s zastavami, za temi velika mnoiica ljudstva: vse to je bil slovesen sprevod po celera mestu, ki se je nstavil prcd zupanovim stanovaliSCem, kder je god-ba vec casa godla in so se kricali obligatni ^Evviva*, ki pa nijso bili posebno mocni in gosti. Sploh pa moramo reti, da je bfla velika agitacija od strani zdaj v mestu gospodujoce stranke zarad te slovesnosti, in opazili smo, da se je vsa reL bolj demonstrativno vr-Sila, kakor v poprejsnjib casib. S kratka. imamo. prav za prav, imajo ga; dobro naj jim tekae I Nam Slo-vontcm. tudi ko bi hotel, ne sme biti praviten, vsled Lesar nas je pustila mrzie vsa ta ceremonija. Zmerom, pravhno, da smo v stok-tjo napredka; skoro vsi stanovi se trudijo napredovati; le plemstvo drii se 5e nekaterib predsodkov, ki se nic prav ne strinjajo se zdravim umom. V nedeljo opoludne bil je v goriski vojaski bolnisiiici dvoboj mej baronoma R. in T.; prvi je zasebnik, drogi vojak. Povod je bil nekila malo bcsedovanje v n« ki g<>*tiini; gotovo jt». da nij bilo painetiuga uzroka ^e k prepiru ne. Mladi baron R. dt>bil je eno se sabljo po tvljastih, da bo nosil znamnje duela svoje zive dni in lehko bi se mu bila pripctila Se hujSa. a nek sekundant. njegov ^tric. ga jo nekda obvaroval osodopolnega mabljeja. Vitezom so dueli ponos in naS mladi vitez brez deriifevjes tern gotovo sprejel krst viteztva tor bode odslej se vec veljal pri lepem spolu. SHSi se namrer. da vitezi toliko vec veljajo pri daman in sploh pri aristokratih, ce nosijo na zivotu mnogo znamenj duela. Tudi In-dijanca veljavo sodijo po tetoviranju — in s tem jc vse reeeno. ____ \?. Tolmina, 19. feb. (Izv. dop.). — Ze v zad-njem dopisu pod tem naslovom bilo je omenjeno, da so tukajsnji Ijmlje navadno vcsoli in ilobre volje. Kje pa nij tako V Lctos imamo kaj prij« tuo zimo, viita si-cer ma! , a kar ga je, je izvrstno. Ako se ^res frprc-hajai. \a naSega trga, vidiS ob poti v gnnicu lopodi-sece cvetlice, ktere ti prijetcn duh oddajajo in te mi-kajo jib vtcrgati. Tici zacunjajo tudi veselojSc skak-Ijati v grmicu mij zeleniin smrccjcm. Ako pogledaS v tig, vidil bodeS, ila je tudi tu-kaj vse zivo. Gostiinice (katerth v Tultninit ne manj-ka) so vse natlaLene. Pretckli pust si blisal na trch krajih godbo — kjer sc je radovala naSa mladost—a tudi Se priletni moz in zenica se nijsta podala domu, predno nijsta poskusila pri plesu hitrost svojih nog. Nasa Litalnica je bila tudi sklenila dati dva plesa—a vrinile so se neljube nevSeCnosti, vsled katerih se je moral opustiti drugt. Pervi pies je bil pa kaj lep, Skoda le, da se ga je vdelezilo le malo lepcga spola. Edine dve gospodicni ste bili pri tem plesu. Zahva-liti se moramo pa nasim gospcm, da so nas razvese-Jjevale skoro do dne. Sploh se mora reci, da tukaj pri nas so nekatcre druzine preveC samosvojc. SUsalo se je pred omenjenim pksoin, ako pride ta i ta—jaz ne pridem. Pustite Vi gospodje Vase velike znameni-tosti—saj nijste glave v Tolminu. I menim, ako pod-pira poglavitno osebje v Tolminu take veseiicc, mora-lo bi se jili tudi tako imenovano srednje osebje vde- gorkejSa tarn mrzlejSa in prav zarad tega nastanejo najveekrat vetrovi, ki so sedaj slabsi sedaj tnocnejsi, ter se za to vetiici, vetri ali viharji zovejo. Tudi od pozara se razgieje zrak in tam castaja veter. ako je popreje tu tudi prav mirno bilo. — Kedor je bil na obalih morja ali vecjih jezer, temu bode znano, da tam veje veter eez dan od morja na kopno, a po noci iz kopnega na morje. To je prav tako, ko kadar zrak popihuje mej sobanii, ki niste enako gorki; kajti Cez dan segreje solnce popreje in silneje kopno kot vodo, zato se zrak na kopneni, kakor v gorkej sobi, vzdiguje na kvisko in na to nad vodo: oni hladneji zrak pa, ki je nad vodo, popihuje pri tleh na kopno. Mi cutimo samo oni prepih, ki je pri tleh, ker le ta popihuje na nas, na hise, drevesa itd.; pri tleh veje veter cez dan iz vode na kopno, zato ga le v tej named iutimo. Po noci se vse predrugaci, kajti kakor solnce kopno lazje in hitreje ra/greje nego vodo. tako se tudi kopno hitreje ohladi, kadar solnce zaide; voda ostaja pa vec" casa gorka. Kakor se pa cez dan zrak mocneje razgreje nad gorko zemljo, tako se po noei hitreje razhladi, zato je vse tako, kakor smo rekli. Mislimo si sedaj dve katerikoli sosedni okolici, katerih je edna gorkejsa od druge, in zapazili bode-mo, da pise od zgorej veter iz gorkejse okolice v hladnej§o, a isti cas popihuje zrak zdolej iz hladneje v gorkejso. To je, ako tudi ne edini, saj glavni vzrok vetra. Ako ste me dobro razumeli, ne boste vefi vero-yali, da se vzdiguje vihar, kadar se kedo obesi. Kaj ima bozji zrak z obesencem opraviti ? Mislite znabiti da zli duhovi odnasajo duso ? Da, zli duhovi I Zli du-hovi so zli ljudje, ki vas spodbujajo in vabyo na zlo: zli duhovi so strastne in hudobne ielje, katerim se ae^ace upreti ter yas k hudobijam nape^njejo, da leziti in opustiti ono staro samstvo. Sevi poslej nij manjkalo neopravidljivih izgovorov^Da nij bila mcstna godba, n. pr. kvintet ali septet, je finanii-no stanje bilo vzrok. Pies se septetom iz Gorice stane Tolmince 100—150 f. Kedo jih bode zloftl — kedo ? Mar nail zmerzli gospodiCi ? So premerzli — pre-merzli 1 — Menim, da so se bali, da bi jim trombon nsesa raztrgal, kajti ze njih zunanjost ka2e, da so moCno delikatne osebe. Tem spodobnejSe pa se je praznoval pri nas zadnji dan pusta; stermi, predragi bralec, ako zve$, da je bil v Tolminu .,korso.tt — Le malo dnevov pred zadnjim pusta sprozi nas gospod glavar misel, naj bi se napravil zadnji dan pusta po mescansko korso. Vsi gg. nradniki in udje na.se dtalnice so zaCeli se truditi, da se stvar lepo izpelje. Vse kofiije in mnogo navadnih vozov naSib in Voldanskih posestnikov bili so narodeni za tisti dan, bilo jih je okoli tridesnt*). Na obcinskem zemljiS^u pred cerkvijo so biliuvrsteni vo-zovi in toCno ob pol treh je pok treh moznarjev naznanil zacetek. Osebje posede v vozove in hajd skoz Tolmin. — Na pervcm vozu je bila godba, ktero »» nekteri domaci fantje vkup spravili; njih kapelnik je bil nmogozuan star fant, imrnovan po doma6> „Ku-SCer.tt Njega obleka in pripravnost bila je izvrstna, kar je vzbudilo mej obcinstvom veliko smeha. Za tem vozom se je vrstila dolga vrsta druzih, uapoljrnih z gg. uradniki, nasimi krasoticami itd. itd. Ljudstva nij manjkalo tisti dan v Tolminu, kajti vse, kar so je le gibati zamoglo, priSlo je gledat. Iz Tolmina smo Sli vsi v bliznjo vas Voice. Mej potom ze sn jt» pora-bilo toliko zrnja, da se je morale v Volcah rajza pre-skerbeti, kar je sicer malo nespodobno vsled slabc letine. Gospodifrie in gospe fo imele gotovo drugi dan dovelj dela, predno so ocistile svoje lase, V Volcah so vganjalc lepo napravljene maSkare razliLne burke — drng'i gospodje pa so se okrepCali z kozarcem dobre-ga i-ina. Na opomin trompete, se vzdigne vse druStvo sopet proti Tolminu. Ze od dalefi vgledali smo veliko mnozico Ijndi v Tolminu, ktera je prifiakovala nas pri bod. PriSedSi v na§ terg, se pcljemo Se enkratgor in dol in zopet do mesta, kjor smo iz&li. — Od tukaj gre vsa druzba pe§ v Devetakovo dvorano, kjer se je radovnl gospod. kakor rokodelec, mladi kakor tudi stari do jutra. Sciinj pa pride fas mini — v postu se, ne ple-Se in ne pije tako, kakor v mastuein pustn. Torej kako bi vendar nase gospnde vsaj enkrnt oveselili V Jaz menim, da najprimernejSa veselica v postu je „bcse-da s tombolo." — To se bode lehko zgodilo — naj bi le g. Devetak malo bolj previden bil in nam dovo-lil i prepnstil dvorano za tako kratkocasne in poducne veselica. Povsod se odmevajo mile slovanske pesni — povsod podukapolni govori — vesele Saloigre in mic-ne deklamaiije, zakaj bi Tolmin sedaj zaostajal? Na noge, cvrsti sinovi majke Slave — na noge ! Vse za narod, dom in cesarja! Omenjene nevseinosti pri citaliiicnem plesu so provzroeile tudi v naSi f italnici marsikako bpremembo. Odstopila sta iz odbora dva odbornika in celo pred-srdnik. To se mi zdi le neka prenaglica, kajti ako clovek edno ali drugo prestane, naj pomisli 2akaj? *) Saj ste s tem osramotili Gorico, kajti tukaj jih jc bilo kljubu ranoge aristokracije in drtizih bogatagev komaj 20. gresite, ne misled na bozje zapovedi. Bog kaznuje prestopke bozjih zapovedi, ker on je najpravidnejsi sodnik, vendar k temu nij treba, da zli duhovi greS-ne duse po viharjih prenasajo. To so le bezumne do-mislije in takih je dosti med vami, zato bi rad, da bi mislili na pametnejse reci. Veter piSe od jako razliCnih strani, a glavni so oni po stririh delih sveta. Oni, ki pise od one strani, kjer solnce izhaja, zove se vzhodui veter; oni, ki veje od one strani, kjer solnce zahaja, zove se zahodui (zapadni) veter; oni, ki veje od one strani, kjer solnce stoji o poludne, zove se jug, a oni iz nasprotne strani sever (burja). Ako ne veje ne prav iz vzhoda ne iz zahoda, ne iz juga, ne iz severja, nego nekako v sredi izmed te ali one strani sveta, zove se severo-vzhodni, juzno-vzhodni, severo-zahodui, juzno-zahodni vtter. A med hisami, gorami in gozdovi so meri ve-trov Se razlicnejse, ker se zrak tam ubiva kakor voda ob bregovih. Kedor hoce torej na zastavici spo-zuati od katere strani veter veje, mora zastavico na visoko mesto postaviti, ako hoce natanko vetrovo mer spoznati. Prav koristno je take zastavice postov^ti, ker to ne stane mnogo, a po tem se lehko poizve, bode li dezevno ali lepo vreine. V nasem kraju*) pada navadno dez\ kadar veje veter iz juga ali severo-zahod-ne strani, hpo vreme pa je, kadar veje od severo-vz-hodne in severne strani. Veter ne veje zmerom od ene in iste strani zgorej in zdolej, kajti veckrat vidinio., kako idejo o-blaki prav proti oni strani, iz katere veter veje; veter. veje n. pr. iz zahoda, a oblake podi vzhodui veter.— Ako se dva protivna vetra snideta ali po strani eden na druzega udarita, nastane vihar. V viharju se vrti zrak hitro v krogq ter dela vrtinec, kakorSeu v vodi •JVOflrfd. Pig, Gospodje! Priporocaui Vam veco ljubezen do na&ega naroda. Vendar pa vso to niL ne de. Na krnrilu ima-ino zopet nascga gospod Dr. Ivana 21. Premerstein-a. Vkljubu svojih mnogih opravil zrtvuje se ze zopet (dc-seto leto kot prcdsednik) za narod. Srce so mi ve-selja smehlja, tcmvec ker sem ze drugi dan po volit-vi slisal glas od nekoga, da zVli, naj bi cltalnica na-pravila v kratkem busedo. Naj bi se njegova misel uresnit'Ha. Bog ga zivi! T. \l dolenjega Krasa I '• svecana. (RevSCiua — narodna posojiluica—pust.) Povsod se slisi toiiti, da je uboztvo z vsakim dnevora vece, da nij zasluz-ka. da nij dela, posebno tnkaj pri nas je pa uboztvo skoro do verhunca pri&lo. Kmetj«i tifie v stra&anskih dolgovih, posebno pa Kostaujci in Opacjeseki iu Se dnigi. Da je uboztvo po vsem Primorskem veliko, nij dvomiti, torej hocem v obee govoiiti o uboztvu Poglejmo okoli nas in pomislimo, kedo jo zakrivil, da se je v nasi derzavi, posebno mej kiuoti, ubo/.tvo ta-ko tkorcniuilo. Kdo drugi, nigo — slaba vlada nasih derzavnih nnanc. Da bi Vain hotel, dragi vivduik, po-pisati stermenje in frulcnje m'kU'rih nasih knu'tov, ko sem jim Lital predzadnjo „S(k:ou o avstt ijanskih fiiia.ii- | cab, bi mi gotovo priinaujkalo papirja. Lu to naj o-menim, da nasi roozaki nijso mogli razuincti, da se more tako slabo gospodariti. in kako da diuzi uuizje, kakor po^tiici, k temu niokijo, da se deuar, kterega kmetje tezko placujejo, tako. inaloiuariio in ncuniuo, rckel l)i skoro, zametuje. I Kako se tiavki pobtrajo, je tudi znano. Co vi- I sold davki ubo/ega kincta na tla ne verzojo, vvr2ejo J ga stroSki, ktere sodnije brez usinilenja prouzioc'e. Glavni uzrok, da se je revscina tako vkorenicl-la mej km» ti. je tudi ta-le. Manj prumozui kmetj* naniree so odvisui od bogatinov, kterim manj ali vec dolgujejo. Bogatini tirjajo velike obresti, ako jib pro-j-ijo kniutjt- denarja na posodo; ubogi knict. kten ne ve drugaOe si pomagati, mora placevati take olnesti, kakorMie bogatin z«di. Govori se, da ubogi Unci tur&iro po 0 f. star placujejo, ker ceneji je ue vdobe na upanje. Oui ljudje morujo biti brez vspga serca; I tako vavnanjeJB zivinsko, ne pa flovi'&ko. Kako pa bi se dalo v okom piiti revscini, bolje poiuagati kinetu? I Ako bi Be ustanovilo narodna po.wjduica. Posiyiluiea j posojevala bi denar po primeirib ol)iVhtili. Ijndje bi ni poiuagali v k»iptiji, v sili, itd. Ne trebalo bi jim o-deiubom v roke »e dati iu tako bi he zboljsalo blago-stanje tibozega kuieta. I Pohestuiki in mozje, kteri imate veljavo iu be-sedo, posvetujte se, kako bi he osnovak narodna po-sojilniea; ne bodite sebUSni in ue glejte le, da je vas ^.ep polen. potcm je vsc dobro; pred ocmi imejteobfi-ni blagor, spominjajte se raiyeega oceta; pomislite, kder je blag stanje, napreduje kuneija iu obeituija, tarn cvete kmctijstvo, omika se §iri; in vas se bodo z veseljcm spominjali potomci. Pusta srno pri nas prav painetno praznovali; nobenega eloveka nijsi videl pijam'ga, da, Se v ker6-ini videti nij bilo zive duse. Gotovo smo Krasevci pa-raetneje obhajali pusta, nego vi Gorieanje. Tudi Kra-sevec nij preveC zmeren, pa letos ga je Siba stepla, primoran je biti trezen in pameten, ker nima Se to-]ikoT da bi gladni druiini moke vkupil. KraSevec. OOJUUML'. JU^4U^a"!ljaJLIXJIIUUU!>JUi.* LI-IJ. J JLM!>i in ^*X L,L ,-UIMUJ J'XJl nastano, kadar s kolcem ali iim druzini po njl kro^i-mo. Taki s t o 1 p i (slopi, stebri) vrte«;ega se zraka v-zdigujejo se seboj v vi^ino prab, pesek, listje i.t.d. Stolpi se vitijo ali na enem in istem mestu, ali v kolobarju okoli in okoli, ali idejo zmerom naprej; to vrtenje traja nekoliko iasa, potem padajo na tla vse one stvari, ki so bile v zrak vzdigujene. Bezumnezi pravijo, da r viharju earovniee (eoprnice) plesejo, a iz do sedaj reeeuega se lehko razvidi, da vihar le iz tega nastaja, da se dva protivna vetra soideta, kar pa* nima s coprnicami nic cpraviti. Taki viharji ue skodujejo nic, ako so majbeui, marivec nas zabavajo; ako so pa mocnejsi in vecji, morejo tudi vecja drevc-sa izruti. Posebno na morju so taki viharji nevarni, ker vzdignjejo vodo ter zalivajo ia oSkodujejo lao^je. Oi vetra pride dobro iu zlo, kakor od mnugih druzih stvari na svetu. Vetrovi so dostikrat tako mod-ni, da drcvlje lomijo, gozde in hise uuifiujejo; tudi se je 2e dogodilo, da je silen vihar zvonike poruSil. A najsiluej&i so na prostem polju iu na morju, kjer ni-majo nikakih zaprek. Majheni vetrovi iu vetrici nam dona§ajo razlicne koristi. Uazhladijo zrak, kar je v korist ljudem, zivalim in rastlinam, susijo viago ali tnokroto, prenaSajo in raznasajo majheno seme od e-nega mesta na drugo, in tako se zarastejo mesta, ki bo bila vselej gola. Posebno obitnikom dona§ajo veli-ke koristi, kajti oui obracajo inline ter so koristui mlinarjem kakor voda, in dokler niso Ijndje umeli la-dij s parom naprej goniti, ni bilo mogoce be* vetra nikako ali pa ie prav z veliko tezavo po morju bro* diti. Iz hrvatskega poslovenil v Iz Mavhinjega, 20. feb. (izv. dop.). s k 0 6 k 0 in 2ivko, dva sjfcara Kra§ka zajca. Pogo-v 0 r.) Skofiko in Zivko, dva modia zajca, se snideta meuda v nedeljo pred Nabrezino na Krasu ne n a Bre^iui, ter se zacueta na soinei pred ogrado ta-ko-le pogovarjati : Sko Cko: CujeS, Zivko, ali si vse kostizdra-ve odnesel ? Letos je bilo straSno lovenje... Zivko: Hvala Bogu, tudi stara ko2a je §e ce-la. Pa tvoja? — Sko6k 0: Nu, mene je Se zdrave-ga, Pa, Ijubi moj Zivko, zdaj po straSni lovski dobi, ko praznujemo mi zajci svoje po^itnice, kaj vendar | poeenjaS in kako si ia^ krati§ V — %\ vko: Caso- ' pise beicm in politikujem. — Sko6ko (Cude se): Glejte ga, ufienjakal Kdo si je mislil, da si taka glava 1 Nu pa, boter ^ivko, kaj stojt vendar v faso-pisih ? — Zivko (migaje z u§esi): Hin, kompare, ko bi ti hotel le nekaj praviti, bi se morala noC in dan greti tnkaj na solnci nemara tje do sodnjega due. Le toliko ti povem, da se ljudem zaftenja meSa-ti v glavi. Glej, da le od naftih sosedov govorimje-li so si pai'iti svoja poStena stara imena tako, da ni na konja ue na osla. — S k 0 6 k 0. Kaj mi praviS, ljubi boter! — ftivko. Da, da. Havuo prej sem bral v rSoeiu,da je bila beseda s plesom na Bre-2ini 11. t. in. SkoCko (Intro). V NabrrfHui, bo-ceS refi. — ft i vk 0: Kaj Se! N a B r e i i n i stoji natisnjeno.—v Skofiko (Cud6 se). Da te tri bate-ri! bi rekel Htajarec. Kje pa je ta kraj, na tern ali na onem svetu? ft ivko: Ugaui, ljubi moj.— Skoc-ko: VoS, le malo sem po svetu bodil. Na Breii-n i! Nemara je to kje na Hotentotskem, kali? — ft i v k 0 : Ne! - S k 0 6 k 0: Ali na Samojedskem?— Zivko: Kaj §e! Skocko: Morda priv Meksikanar-jih ali kjer ljudi zro ? —- S k 0 6 k 0 : fte vidini, da ni^ ne opravis, ali ravno toliko ko zaba pri lesniku.— ftivko: Skratka. V Nabreiini se je pisalo do zdaj, odkar pa svet napreduje, pifio : N a B r e l i n i — SkoCko (zazene glasou smell) Habababahabahahal Na Brczini. llahaba 1 — ftivko (tiSci si uSesa). Gr-lo in pljufia iinaS dobra. Ako bi ljudje zvedoli, Se te najniejo za kakega pevca ali deklamatorja, ker tacili je sedaj neki siluo treba, Prayjjo, da so se nekteil Oitalui.ski pevci in deklunmtorji U celo dol do koinaj slisljivcga fti'putanja i/.grlili. Ti bi bil tedaj v tein, kar se tice krepkosti glasti, brez dvoiube eiuiucntua akvi/.irija iu talco bi laiiko se kje kako sltigho dobil ko pevajoOi suplent.v~~ BkoCko: Pojdi, pojdi, rc-vlmi zajcek bo.... ftivko: 0 nikar bi se ti ne bilo bati pri ljudeli. Tudi med njimi je vefi zajcev iu poskocuili plasunov, sanio da bodijo po dveh nogah. Vendar zadosti. Ti se smejes pisavi: Na Bre2i~ n i. Pravilno bi bilo: Na brefcinl Vi§, to je vse prav; ali v drugih razmerah, pojmskih in besed-skih odvtenostih bi se n. pr. vendar moral0 reLi: pri Nabreiini, Kabreiinec, nabreiinski itd. Pa tudi ne glede na to, ona novotarija, da-si sama na sebi kor-rektna, je brez sadu in koristi, da celo Skodljiva, ker I moti, in doma^a oblastnija bi se imela ti prenaredbi energiino vpreti zavoljo edinosti. Ceravno vem namreC, da je pisava „Na bre^ini" prava, vendar bi nasvetoval, naj bi se pri stari, katero sta 5as in 1 raba posvetila, ostalo. Torej v Nabre2ini kakor dozdaj, v Podgori, v Podmelcu, v Podturnu. Ako pa misli pisec dosefii s tern lovorov venec, naj ! pise, kakor mu ljubo. Vse novarije, ceravno v sebi j prave, niso vselej dobre in priporocjjive. Pa kaj mene to briga, naj dela svet, kar bote. Toda pstl pstl I kologa Skocko, ali ne vidis tarn Cloveka z zelenim klobukom in z zclenimi obSivi ? NesreLna kost, to je loved — SkoLko. Kaj naina Skoditi more? Lovska doba je minila, pa tudi pukse nima pri sebi. — ftivko: Kdo pozna vse ljudi? Pa tudi kaj bi mi pomagal sam „Jupiter haec improbaturus", ce mi lovec tudi zvuu dobe koiub za-smodi in prevrta z revolverjem. Sicer prideva vefi-krat za to ogradico ter se bova 0 raznih ime-nitnih reieh pomeukovala. Aid v skok 1 Politidni pregled. V Gorici 22. febr. nica, Poljaki, Rutenci, mnogi iz nap^ednja§kega, kluba in drugi. PraSai bode marsiMo, kako to mogofie, da so vlado zapustili nja privrtoci? „Manus manum lavatft pravi latinsti pregovor; katerega pa, viada ne prinoznava. Opozicije, sq v6, nij vodilo pri glasovanji to naMo. Najvaznejsi do^odek v notranjem fia je, kakor nam danasnja porofiila prinasajo, dpvtfgw p 0 r a z u m 1 j e n j e mej nasim ministerstvom in zacasnim madjarskimo ban kin em vprafianjl. Nemogo6e stvari so pri nas mogofce postale.. jfel N je pypustilo na§e ministerstvo, nekoliko ma-f djarsko in sprava bila je dover§ena. Fg mm §c znan modus, katcri se je ustvaril mej Cis^ in Translitavskim, vendar dvomiti nij7 da bode-mo odslcj imeli jcdno; avstr^sko in jedno raa-djarsko direkcijo, fie smemo verjeti izjavam dur. nnjskih listov. Obe direkciji bode pa nadzoro?al nek viSi svet 15 udov, kateri sesestavi na sle-deti nacin: Osem sovctnikov izvoljjo delnidarji, po dva vsaka direkcija, potem prideta zravei Se oboja direktorja in bankin guvcraer. Madjar*. iska direkcija bode dotirana s pedcse(?imi milijonl goldinarjev. K tej stvari poroca se §e iz Dunaj% da sorazni ustavoverni klubi uie delegirali svoje zastopnike k dogovarjanjem z naSim minister-stvom 0 tern notranjem vpraSanji. NaSim Sita* teljem so gotovo ge v spominu izjave nagili dua-listov, da ne privolijo v nikak dualixem banke. A danes so najberze ugtavoverci uie druzega prepricanja in vpraSanje reSi se najberze tako> kakor zeli naSe ministerstvo. In zakaj ? Ker se drugace stori koijee derzavnozborski gloriji, Cesar se pa ravno na§i ustavaki uajbolj boj^, ker bi temu znnle Cez vse ncpovoljne spremembe sle^ diti. Nam bi bilo prav ljubo, da bi so v tern naSem mcncnjl motili. * Uze je prceej 6asa miimio, kar smo poro? t;ali 0 zbirauji ruske vojske proti Turcyi. Danei, ko je rusk a vojska muogo pomnozena, be* (*emo nasim tttatcljem zopet na kratkem seSte-vilkami pokazati, da je narastla uze na 600.000 nioz. Oukraj Kavkaza nabaja 80 115.000, na obalih Iomega morja mej Kercem in Akermanom 100.000 vojnikov; okoli KiSeneva in ob ruskp,-moldavskej meji tivboruje 200.000 moL} kateri se smatrajo kot juzna vojska; na dalje je rep serve 75.000 moz in 10.000 Kozakov. Za doi polnovanje nabaja se ge zadej reservni kor 100.000 moz. Poleg tega, poroca se, zbirajo in oboro^ujejo se se stiri vojni kori. Menda se I vendar vse to ne pripravlja zakratek 6as, kali? Mirovna pogajanja mej Tur^ijo in 9'ertyip verlo napredujejo. PodaljSalo se je ?opet pre-mirje za 14 dnij, v teku katerih se nadejajo mir sklopiti. Sicer nij §e gotovo, da se pomirite Serbija in Turcija, ker §e nij gotovo, ali odobri bodoca serbska skupscina po zastopnikih skle-njen mir. Mogofie je, da sev ocigled blizajoCim se vojevitim dogodkom mej Rusijo in TurcJjo vse razbije. Poroca se, da se Turcija jako pri* jazno vede napram Serbiji ter da jej prepusti Mali Zvornik in nekoliko sveta ob Ibarji. To je pad znamenje bojazni. Tudi Cernagora kaze se spravljivo, kajti tudi ona je poslala zastopnike na mirovna pogajanja v Oarigrad. I Le redko kedaj nam je govoriti 0 zjedi* njenih derzavah amerikanskili. Predsedtiikti Grantu potekla je doba in zasest^ \?i )f\l iinel uie davno nov predsednik republikawki pre^tol, a stoprav sedaj bliza se vpraSanje, ali pride n« prestol demokrat ali repubUkanetc, sv^i yesitvi. Najberze pride na to mesto kandidat iepttMi? kancev, Hayes, ter se bodo morala demokrati potola^iti do prihodnje dobe, z nado da tacas zmagajo «igurno s6 svojim kandidatom Tiideno^ Razne vesti. Cesar je potrdil barona Hektor Ritterja w predsednika in A. PavietnSa za podpr^dseduifeft ;tr.-govske zbornice goriSke. Oesar je podaril f. 300 hospicu za SkjeoJter lozne otroke v Gradu. — Opominjamo na§e yudi, da v omenjeni kospk .se apwsjaamj^ m-gwisM-deftela* ni brez razioCka naroduosti, "i ?enec stoofaloznega otroka, obrne naj se do ravnatelj-stva onega zavoda v Gorici. Naj §e oinenimo, da se je v Gradu ule marsikak ncsrecen §krofulozen otrok ozdravil in da ga nij skoro boljSega sredstva za take bolezni aego morska kopelj. Pravi ustanovnik te ko-pelji za uboge je g. Dr. pi. Bizzaro, odvetnik v Gorki, ki se Se zmerom trudi za oni vazni zavod. Napad in tatvina. V pondeljek so nekateri vojaki napadli nekega kmeta in so niu hoteli vzeti malo grosev, katere je imel pri sebi. To se je godilo pri rudeci hisi, v kateri prodaja tobak neka ienska, ki je to zapazila in zacela kricati na vso moc ter s krikom prepodila one vojake. — V torek pa so ta-tje gospej F. iz BaroniSca vkradli 21 kokosi in na zmnskem trgu je prav tisto noc zmanjkalo nekemu kmetu 12 kokosi. Vatotto k besedi, ktero napravi Goriska cital-nicft 25. februarja se sledeiim programom: 1. aPu§ka na Win*, raozki zbor, besede zlo2il D. Rakovac, uglas-bil V. Lisinski. 2. „V spanjiut glediScina igra. 3. Fan-taisie elegante po napevih opere „Faust" za glasovir na 4 roke uglasbil I. Leybach. 4. Deklaraacija. 5. „Bodi zdrava doraovinaa, Cveterospev, bcsede J. Raz-lagove, uglasbil B. Ipavic. 6. „Garibaldi% glediScina igra. 7. Lovca slovo od gozda, moiki zbor, zlozil F. Mendelsohn-Bartholdy. 8, Tombola, ktere cisti doho-dek je namenjen za napravo novegagledi&cinegaodra. Zacetek ob 7 uri. PorotniM. V cetrtek so bili izziehani sleLeLi porotniki, ki bodo sodili v prih. pomladanski sesiji, ki bode zatela 9. marcija t. L: M. Falzari iz Kormina, G. Fabris iz Kormina, Zanella Peter iz Sv. Petra, Bolaffio S. iz Gorice, Licen dr. Jos. Iz Gorico, Boscbi Ant iz Kormina, Corgnolan L. iz Gorice, Nigris R. iz Vilesa, Nanut Janez iz Stamlreza, Olivo F. iz Verse, Nordis F. iz Ronchi, grof Karol Coronini iz Gorice, Martinelli F. iz Gorice, Dreossi J. iz Cervinjana, Hmeljak France iz Lokavca, Kocijancic Karol iz Ka-nala, Hebat France iz Rene, Kocijantic Andrej iz Podgore, Daniel Godina iz AjdovScine, A. Naglos iz Konnina, Lazzar G. iz Gorice, Faifer Jozef iz Gorice, Gosolo F. iz Fogliana, A. Venier iz Cervinjana, Ven-turini F. iz Gorice, Ostan Isidor iz Serpenice, Klan-cic Anton iz Podgore, Naglos G. iz Konnina, Princie Anton Stefanov iz Cerovega, Louvier J., Delmestri F., Leban Leopold, Cullot M., Clementin L., Blarzjno K., Dr. pi. Egger, vsi u Gorice. Naraeatniki: Zei St., Cohn Ed., Koinel Gregor, Kocijancic Konstantin, dr. Dellabona, Keck F., Morpurgo A., Seppenhofer A. in Rossi F., vsi iz Gorice. Opera v Gorici. V saboto zacne v goriSkem gledi§Li opera; prva se bode pela opera Lukrecija Borgia. Kakor se sliSi, je osebje dobro, posebno pa primadonna. Opera bode trajala ves post in se bodo predstavljali menda 4 komadi. Interesantno iz viSih krogov. Zapazilo se je, da je nov zupan, akopram dosedaj nacelnik libe-xalne stranke, precej po in§talaciji napravil prvo vi-zito nasemu nadSkcfu. Nova sluiba, nova pamet, elo-Tek ca vi5i stopinji zeli poravnati vsako diferenco, je rekel nek star pa skusen moz. Ona dva aristokrata, ki sta se duelirala, nazna-nila je nekda politicna gosposka drz. pravdnistvu, ka-tero bode postopalo proti njima. Tako je prav; ena in ista sodnija je za vse drzavljane Drez razlocka. Iz Barke na Krasa se nam pi§e dne 16. t. m. 3. prih. m. bo leto, od kar je umrl nepozabljivi dr. Lavric. Citalnice goriSkei Izkazite za obletnito umr-iemu naSemu dr. Lavricu od\ A. do 2. spodobno Cast, kajti on je bil mej Slovene! to, kar je disto zlatomej ostalimi kovinami. PoSIjite v Elizij slovesne pozdrave nasemu Aristidu in Sokrata na§e mladine 1 Svet naj znade, da Slovenci imajo sree na pravem mestu, da znajo cestiti svoje prave mozel Iz trza§ke okolice se nam pi§e: Rojanska citalnica bode obhajala obletnico LavriCeve smrti na primeren nadin. Napravila bode najbrze u^e v nedeljo, 4. prih. meseca, besedo z ustopnino, katera bo name-njena LavnCevemn spominku. Ce bo ta spominek resniSno t Ajdov§eini, bo mnogo v Trstu SiveCih ro-doljubov fe Vipavskega darovalo tudi vede svote. NaSIi so poStenjaki sledeCe re5i: Pred 1 mesecem na zivinskem trgu 1 moSnjo (takvin), notri nekatere bankovce in nekoliko drobiza; pred dvema mesecema na senskem trgu eno zlato uro. Te reCi dobi lehko lastnik nazaj, ce se oglasi pri policijskem oddelku gori§kega glavarstva. Iz AjdovL5uie se nam pi§e, da je bil na pn-stni torek tarn korso, katerega se je vdelezilo 34 voz (kmalo se enkrat toliko, kakor v Gorici) in mnoge krasne (ne skandalozne, kakor y Gorici) maske.— Zvecer je bil pies v druStvu Edinost, katerega se je YdeleSilo Cez 100 osob, mej katerimi mnogo lepih in elegantnih krasotic. Za lepo zabavo gre posebna hvala g. A. Casagrandu. Ajdovci in Tolminci nas bodejo pre-kosili nas Goricane. Znani Con Karlos pepotoje zdaj, ko se je jenjal vojskovati, po vsem svetu; obiskal je bil Mek-siko in severno Ameriko, po tem je bil na Franco-skem, Angleikem in v Avstriji, zadnji cas bil je v Atenah, v Carigradn, v BukareStu, Petrogradu in obiskal je celo ruski glavni kvartir v Kisenevn. Skoro povsod, posebno pa v KiSenevu, bil je jako odlikovan. Zdaj se vine sopet v Paris k svojini. Mo2 nima mi-ru nikder, mora biti posebne narave. Domaca nmetnost, TukajSnji pasar, g. T. S1 a b a n j a, je izdelal za samostansko cerkev oo. ka-pucinov v Trstu posebno lepo, 32 palcev visoko mon-stranco ali ostensorij iz srebra. Tehta okolo 4 kilo. Stajalo nosi podobe stirih evangclistov en relief, rav-no tako orodje Kristusovega trplenja med primeraimi ornamenti. Dr2alo je roki prav primerno izdelano in se raz§irja v zgornji del ostensorija, ki obstoji iz dvojnih iarkov, daljsih in krajiih (pozlaienih), pred njirai so grozdi in listje vinske trte prav okusno sple-teni in obdajajo prostor, v katerem je lunula, ali po-sodica za hostijo. Steklo, ki ta prostor zaklepa, je obrobljen z zlatim vencem iz grozdov in pSeniCnih klasov. Na straneh kiistodije klevita na oblakih ken:-bina, pod njo stoji podoba Marija Device rlminacula-ta", vrh liustodije pa podoba nebeSkega Ocetav oblakih. Za sklep je na vrhu gr§ki kriz. Delo je skoz in skoz tako izpeljano, da spricuje natancuost pa tudi umetnost'mojstra, posebno podobe en relief; ornamen-tika in sostava posameznih delov je vse hvale vredna. Monstranca stane od 900 do 1000 gold, in trzaSki kapucini jo dobijo od blagoduSnih darovateljev po ve-cem zastonj. To delo pa ob enem spriCuje, da eer-kvena obkrbnistva valiko bolj pametno ravnajo, ako si take reCi pri domafiih ljudeh omislijo, kakor pa, ce je naroCujejo iz — fabrik. Duhovske spremembe. C. g. S t e f a n M a r i-n i 6, vikar v Cerovem, je postal vikar v Podgori. — C. g. J o i e f P a v 1 e t i c, kaplan v Solkanu, gre za vikarja v Cerovo in na njegovo mesto pride L g. J o & e f G o d n i L. Mesec (luna) inrkne dne 27. t. m. Koj po petih zvecer se prikaie mesec dne 27. t. in. izza hribov; ob S est.Hi in 23 minutah zatne u^e od spo-dej otemnevati; kmalo po sedmih urah ga u2e ne bode niL vec videti in tenia tenia bode pokrivala ua-so zemljo. Stoprav po osmih in po! prika^e se nam zopet bledi mesec in kouec bode luninega niraka. Iz Vol6 se nam pise: Nikoli bi ne bilipricako-vali, da nam napravijo Tolminci in nekateri Mostarji toliko Sale in veselja, kakor so ga nam pustni torek. Koj po treh popoludne prijezdari mladenic v drago-narski opravi v YolLe In naznani ljndstvu, da se pe-Ije za njim velikansk, maskeriran korzo, kakorinega ni bilo Se nikoli na Tolminskem, in res kar naeukrat zaCne voz za vozom prihajati, da je bilo v Voleah vse polno. Ka prvem vozu se pripelje godba, na eelu z vodjom gospodom „Ku§cer-jein'{, kateri je dobro svojo iialogo izveisil. Zahvaljujemo se vsem inse na-dejamo, da nas se veckrat razvesel6. Trzno sporocilo firme Jos. Pipaxi et C. y Trstu 20 febr. 1877. NaS trg je §e zmerom jako mlacen in njj se prav nobenega znamenja bliznjega zbopanja. Se zmerom kazi kupCijo ona blodna poli-tika, ki se toliko dasa noce odloeiti ne za jasno, ne za nevihto, in vsled katere so kurzi tako nestanovit-ni, da nij mogoda zdrava §peknlacija. Tezko je biti trgovcem, te je od enega samega polit. telegrama od-visna ali velika zguba, ali v dobrem slucaji mali do bicek. Naj bi u2e zacelo treskati, boljse bi bilo, ne-go pa to negotovo stanje, ki tlaci kot mora vsako gospodarstvo; najvec pa trpijo v sedanjih okoiifdinah srednji ljudje in pa delavei, sploh nizje Jjudstvo, ki mora zbog pomanjkanja zasloika ali roke krizem dr-zati in v boljsem slugaji trdo delati za piclo placo. Kava — fina Ceylon in Malabar plant se vz-drzuje pri nezaslisano visokih cenah ; novega blaga te baze dohaja prav malo, vsled cesar se impcrterji drze stanovitno visokih cen, mej tem ko kupovalci, nadjaje se uizjih ponudeb, izostajajo z narocUi. Rio in druge nizje kave so bile tudi posko&le primerno finim kavam, a zadnji cas so sopet padle za 2 do 3% in vkljub temu pa vpraSanje po nizjih kavah nij po-stalo zivahnejse. Tendenca za kavo je nedolocena, akopram trde v tem vesCi trgovci, da se kavi cene ne bodo kaj posebno znizale. Kava Ceylon plant velja danes v Trstu na po-staji najfinejsa gl. 160—162, fina gl. 154—158 in srednja gl. 148—150, Malabar najfinejsa gl. 156—162, fina gl. 144—148. Rio najfinejsa gl. 112—114, fina gl. 110, dobra srednja gl. 107, srednja gl. 103—105, nizja gl. 101—102, najuizja gl 98-100. Bahia gl. 95—100, St. Domingo gld. 110—120, Java gld. 120 —130. 01 je oljkino—fine in najfinejSe sorte vsled mocnega dovazevanja in pomanjkanja kupcev zanemar-jeno, mej tem ko je mocno poprasevanje po navadnih jedilnih sortah, ki se pladujejo po vedno viSih cenah, posebno zato, ker se mnogo toga blaga izvazuje na Angle2ko. — Oijkino olje navadno jedilno velja danes kastnik, izdavatelj jn uredoik; VIKTOR DOLENEC.: — Tiskar; MAILING v Gorici, gl. 51-52, fineje gl. 52, najfinejSe gl. 531/2—54V^, najfinej§e namizno francozko gl. 71, Genove2ko g. 69, Sadje—razun grozdiea (uva passa), ki je po-skoCilo in se vzdrz*uje pri vi§ih cenah, kupnje se zdaj bolj po ceni, nego pred 1 mesecem, akopram je mo-goce, da cene kaj poskocijo zarad veeV potrebe za velikonodne praznike. Danes veljajo rozine I gl. 32—30, II gl. 30, Eleme gl. 268 Cisme rudede gl. 24, Samos rudece gl. 18, Grozdifie Zante I'g. 25% H gl- MV& pomerance sicilske, (en zaboj 1000 kom.), gl. 61/2—7I/2, limoni (en zaboj) gl. 7—8, Fige Calamatav vencih gl, 16— 17, iialmatinske gl. 14, pulje§ke gl. 15, Smirna Sultan I gl. 34—40, roiici pulje§ki I gl. 10l/2—11, iz Cipra in Kandpgl.i'l/2^-^--------------------------------- Mast—tudi zanemarjena; presifeva mast zmerom po stanovitni ceni, mej tem ko se je cena ipe-ha nekoliko vmaknila in najbr^e je zdaj jako ugoden moment za nakup tega blaga: Speh prve vrste amer. v zabojih po 16—18 bahov gl. 641/2—65, II. vrste po 19_2i bohov gl. 62l/g—63 ; svinska mast v ©rig. sodih, Bancroft I. gl 711/2* Wilcocks amerik. gld. 671/*; loj dalmatinski gl. 52, trzaiki gl. 54, ruski gld. "54. 11 i I—-la§ke sorte zmerom tarn, kder so bile pred mesecom; angle^ki (Rangoon) pa je nekaj pora-stel in se dobro vzdrzuje; italijanski ri4 velja od gl. 23 do gl. 26 po kakovosti; Rangoon pa od gl. 17l/4 do gl. 18l/4 z vreio vred. Petrolij—je letos dosegel svojo uajvi.^o ceno, katera se bode te^ko kedaj povrnila; cene tega blaga znizale so se polagoma za 50% in iz Ameiike do-hajajo poroiila o nadaljnem padanju cen, kar je nekatere importerje spodbudilo, da so si narofiili potreb-no blago za bliznjo sezono, drugl importerji pa «aka-jo, ker ne zaupajo nid knpCijt z blagom, ki je lansko leto toliko ljudij stra§no motilo,* za «daj je najbrle dobro, da vsak kupi, kar proti potrebuje tega blaga. Petrolij pens, v sodih ^elja danes gl. 211/g—22, v zabojih gl. 28l/.>—29. 1) o in a L x p r i d e 1 k i-so zraven petrolija naj-bolj odjenjali v ceni; fefol se se zmerom mocno po-nuja, a kupcev nij razun po jako nizki ceni. Ali jim bode cena v bli^ryih mesecih kaj poskoCila, to je od-visno od popragevanj in morda od politifine spremembe. Lepo niaslo gre Se izpod rok, slabSe pa tudi po nizki ceni skoro neprodajljivo. Felo 1 (Cocks) pisan okrogel velja od gl. 103/4 do gl. 11, bel dolg gl. 101/2- bel okrogel (bokiui) gl. 10, mandelj (pisan dolgljat) gl. l0l/2, svitlo rudefi gl 9% temno rudefi gl. 9-9»/4, rumen gl Qlfa kanar-6ek (rumen okr>gel) gl Hi/4—HVa* zelen dolgljat gl. 10—101/4, zelen kratek gl. Ol/g, «>eSan gl. 8l/g—83/4. Maslo v sodih lepo in disto gl 85—87. Konoplje gl 18—22, proso gl 11—12, oves crni gl 8.50—9. Vse cene razumejo se za 100 KA Omenjena firma kupuje vse domace pridelke proti tocnemu platitu precej po prejemu blaga in jih jemlje tudi v zameno za drugo blago, ali pa v komisijo, kakor Mi poliljavec inkerje letos veliko pomanjkanje fi-ve2a po dezeli, bode omenjena firma proti solidni garanciji dajala tudi koruzo na upanje po zmerni ceni raznim letos silno potrebnim sloven-skim srenjam. ___________¦ Darovaleem za Lav rice v spominek! Ker v kratkem odrinem iz Gorice, povabljam 8 tem vse one rodoljube, ki so kaj darovali za LavriCev spominek, da pridejo v cetrtek 8. marcija ob 2 uri popoludne v zdolnjo sobo (restavracijo) Citalnice, da jim poloiim radun in da se bode odlodilo vse potrebno zarad spominka. Ob enem pa prosim, da rodoynbje nadaljujejo z nabiranjem doneskov za spominek in da posebno eitaluice kaj store v ta namen. VIKTOR DOLESEC. Kazpis utiteljskih sluzel). V solskem okraji goriske okolice razpistl-jeti se s tem sluibl uditelja enorazrednic Y iol-skih obcinah. HI. placiine verste r Steverjanu in Y 2abljah. Bohodki teh slu^eb so gl. 400 letne plade, katera se bode povik§ala po §. 30. dez\ §ol. postave 10. marcija 1870, in stanovanje v na-ravi ali letna odskodnina gl. 120. Prosilci naj vMijo svoje prosnje, previdene z dokazom u5ite^jske sposobnosti? najdalje do 28. marcija t. I. pri krajnih sol. svetih t St. Ferjanu in v Krizi. Prosilci, ki ne sluzijo v tem okraji, naj prosijo po njem predstavljenih sol. oblastih. C. K. OKRAJNI SOLSKI SVET. v Gorici, 14. febr. 1877.