HZ. Stevillta.
V Llnbllail, i ćetrtrt, Z». jnnija 1915.
XLV1U. IbIo.

.Slovenski Narod*  velja ▼ Mubl}aml
na dom  dostavljen:                            v upravništvu prejcmatir
ćelo leto naprej   .   .   .   .    K 24 —     ćelo leu, naprej        .   -        K 22'—
fol ieti       „       .....12*-      pol leta       m      .  .   •   -    . U —
četrt l«ta     „       •   •   •   •    .    6*—     četrt l€ta      r       ,   .   .   ♦    m   550
ga metec     m       »   •   •   .    .   2*—      na mesec     .       -        •   •    •    1'tO
Doplt! na} se frankirajo. T                   - rrtčafo.
t   :3al*tvoi Kualtova allca 4t 5 (v pritikju levoj t#UU» *L 34.
Iifcaja vaak 4am ivatar fivzaatf I neđelfa In praznike.
Inserali veljajo:   peterustopna  petit  vrsta  za enkr.it  po   16 vin., za   dvakrat
p-> 14 vin., za trikrat ali   večitrat   po 1? vin    Parte in zahvala vrsta 20 viru
Poslano vrsta 30 vin.  Pri  večjih insercijah  po dogovoru.
Upiavniitvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije- inseratJ Lt(L to je administrativne stvari
——.   Poaamasaa atavilka valja 10 vinarfav-                   ■
H* piMUtoa natočila brez istodohne vposlaUe n.r.> Tnine ie ne oziro.
BHar«4*a tiskana" Uicloa aft. *I.
.Slovenski Narod"  TS^a po pcšfc!:
Avstro-Ogrsko:                                      za Nemčljo:
ćelo leto skupi] naprej     .   K 25*—     ćelo leto naprej        .   .   .   l\ «d* —
pol leta       „         „     •   .    . 13—        za Amerik0 in vse dfui?c ^^
na mesec                m      .    ,     .    230     ćelo leto naprej    .    .    .    .    K <fi&*-»-
Vpr.išanjem ejlede inseratov se na" priloži za odgovor dopisnica aM zaista. Cpravni.'tvo (spodaj, dvcrižče levo), SLnaflova aMsa £t, 5, $©*c&>« & SĆL

PODROBNO    POROCILO  O   OD-
LOCILNEM  BOJU   ZA  LVOV.  —
RUSKE   ARMADE   SE   UMIKA.IO
NAPREJ.
Dunaj, 23. junija. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša:
Rusko  bojlšče.
Severozapadna in zapadna fronta Ivovskega pasu sta bili v crti ruske obrambne pozicije Zolkiew-Mikolajow zasedeni od močnih ruskih sil.
Dne 22. juniia ob 5. zjutraj so vzeli dunajski domobranci utrdbo Pzesna na cesti Janov - Lvov v na-skoku.
Od severozapada sem so prodrle ob istem času naše čete Čez visine vz5iodno od potoka Mlvncnvka ter so v jurišu zavzele nekatere oko-pe pred visino Lvsa gora. Tekom dopoldneva smo v nadaljnem prodiranju proti mestu osvojili v krvavem boju ostale utrdbe in trdniavske naprave severozapadne in zapadne fronte.
Tako smo rusko fronto /nova predrli ter prisilili sovražnika, ki je fmel zonet težke izgube, da se je umaknil.
Naše čete so prodrle v zasledo-vaniu do samih višin vrhoćno in se-verovzhodno od mesta ter so prekoračile južno od Lvova cesto, ki drži v M?kolaiow.
Od prebivalstva oduševljeno pozdravljan, .ie vkorakal general kava-leriie Boehrn - firmo!!? s četanii druge armade pooo!dne ob 4. v Lvov.
Tuđi pri Zo!kiewu in vzhodno od Rawe Ruske se Rusi umikajo.
Posamezne nasprotnikove šunke cb Tanewu smo zavrniH.
Danes ponoći se Je priče! so-vražnik umikati med Sanom in Viflo ter v gorovju pri Kielcah. za-vezniške čete mu povsodi sledljo.
Ob Dnjestru 3e splošni položaj neizpremenien.
Name*tn?k  načelnika   generalnega Uaba pl. H o f e r t fml.
NEMSKE   ĆETE   SO   DOSPELE
DO      CRTE       ŽOLTANCE - TU-
RINKA.
Berolin, _3. junija. (Kor. urad.) Uradno raz^lašajo:
Vzhodno   bojišče« Ničesar novega. Jugo vzhodno   r/oj i š č e.
Avstrijsko-ogrske čete so vzele včeraj popoidan Lvov v na^koku ter nato ponoći pozicijo ob ^zezereku med Dniestrom pri MHvoiajowu in Lvovom.
Dalje proti sevem smo v za-sJedovaniu dospeli do crte vzhodno od krajev Lvov-Zoltarsce-Turinka (severo-zapadno od  2olkiewa).
Vrhovno armadno vodstvo.
NAŠI  V  LVOVU.
Armadni poveljmk general Bohin-Ennoili }e sredi /ojaških ko-lon prišel s svojim štabom ob 4. po-poldne v Lvov. Notranje mesto je bilo vse v zastavah in prebivalstvo je povelir.ika pozdravilo z največjirn navdusenjem. V imenu mestne reprezentacije je Profesor Clamtacz po-zdravil povelinika in izrazil >eselje, da je Lvov zopet pri Avstriji. Armadni poveljnik je izrazil svoie zadovoljstvo, da je njegova armada zopet za-vzela Lvov, in zakiical: > Slava ce-sarju!« Občinstvo ie z navduseniem pelo cesarsko pesem. \Tsestransko se je pokazala presrčna radrvst prebi-valstva. da je po krvavi, a sijajni zrrngi Lvov zopet pridobljen cesar-ju in državi.
Lvov neposkodovan.
Zanesljiva poročiia iz zavzetega Lvova zagotavljajo, da je ostalo mesto navzlic dej^tvu, da se je vršila bitka v njega neposrednji blizini, po-polnoma nepoškodovano.
Bavarski krali v Ga!ici?i.
Iz Monakovega poročaio. da se poda kralj Ludvik prihodnje dni na gališko bojišče.
Po zavzetju Lvova.
Berolin, 2o. juniia. (Kor. urad.) >-Berliner Zeitung am Mittag« označuje zavzet;e Lvova    kot    politično
kronanje žcnijalnega strategičnega nacrta, ki si ga ie izmislil generalno-stabni šef pl. Conrad, ki ga je podpi-ral'pi. Falkenbavn z globokim ume-vanjem ter ki sta ga izpcijala vojsko-vodje zavezniških čet nadvojvoda Fridcrik in Mackcnsen s skupnim delovanjem tako slavno, kaker svet še ni dožive 1.
Z Punaja poročaio z dne 23. junija: >Ncues \Viener Tagblatt« poro-ča: Poročilo o zopetnem zavzetju Lvova se je takoj, ko je dospelo, predložilo cesarju. Poročilo je napravilo globok vtisk na vladarja. — Kakor se sliši. so vse priprave v teku, da se te dogodke iavi na posebno slavnosten način.
»Nowa Reforma« poroča: Včeraj Je odpotoval iz Krakova večji od-delek državne polici'e s policijskim poveijnikom in urednik?, ki so pre-vzcli *aUoi po vhv,i.!u Tiašlh čet v Lvov, službo. Tuđi vsi lvovski že-lezničarv  so že odnnt^vali.
Nevtralna   diplomacija   in   zavzetje Lvova.
Dunaj>ke nevtralne diplomate je zavzctie Lvova zelo rressnctilo m vsestraiisko priznavaio, da je to ve-likanske važnosti. Eden dunajskib nevtralnili diplomatov ie ^ekel, da tuđi vsak laiik razume velikanski po-men zavzetja Lvova in da bo ta uspeh gotovo mnogo prlpomogel, da se pojasnijo in rešiio razna diploma-tična vprašanja. Razbitie ruske armade ie hud udarce za gotova priza-devanja nasprotne diplomacije. Osvobodenje Galicije bo dobro vpli-valo tuđi na Balkan. Tuđi drug ne-vtralen diplomat je priznal. da bo znvzctie Lvova mogočno učinkovnlo na Balkan. Najbolj bo, po mnenju tega diplomata, učinkoval padec Lvova na Italijo. Njihovim tridentinskim brezuspešnim napadom na avstrij-ske utrdbe se bo zdaj pridružil moral ičen glavohol. Nemško časoj>is]|e o osvojitvi Lvova.
Berolin, 2?>. junija. (Kor. urad.) »Norddeutschc  Allgemeine  Ztg.«  pi-
še o osvojitvi Lvova: Po dolgih me-secih tujega gospodstva se blcsti svoboda glavnega mesta Galicije. Liki bučečemu orkanu so zavezni-ške nernške in avstro-ogrske če^c poineile pred seboi sovražnika. Z vsemi sredstvi novodohne trdniavske umetnosti je sovražnik izprcmc-nil mesto v trdniavo, uvrščeno crto za crto in posejano z nspreglcd-nimi niasami čet. Smatrali so jih on in njegovi zavezniki kot neprcnr g-ljiv jez. Z Galicijo so ravniili kakor z rusko deželo ter jo z d:ileč vidnimi in občutliivimi znnki nasilnosti podvrgli »umetnosti vladanja-, ki pusča vsled svoje brezobzirnosti povsod globoke udarce, kj?r se je mogla nc-moteno razviti. Toda ko je prišel čas, je napočil dan, ki naj napravi prvo vrzel v rusko trdniavo na gal.ških tleh. Od tedaj ie šio neprenehoma naprej. Udarce je sledil udarcu. En člen umetno zgrajenih ruskih pozicij za drugim je padel. Przemysl je bil osvojen. in zdaj je Lvov v posesti zavezniških armad. Vso velikost či-nov, ki so se bili izvršili pod ženi-ainim vodstvom in na vsled obeudo-vanja vredne požrtvovalnosti in vstrajnosti Čet, nioremo mi, ki smo ostali doma, še Ie slutiti, ne pa popo-lioma oceniti. Ko bodo znane vse posameznosti mogočnega boja. ki se vrši od pričetka n:aia na galiških tleb, se fjo razvilj. slika očarujočc moči. Potemvse bo pokazalo, kaj je storilo nadkriljujoče vodstvo v te-zavnem položaju, tedaj bosta stala junaštvo in požrtvovalnost čet v še svetlejši luči; tedaj bo neomajljiva zvestoba orožia Nemčije in Avstro-Ogrske zopet in še boli blestela pred svetom. Tuđi je zavezr.iško bratstvo prestalo resno preskušnio na način, ki se ne more naclkriliti. Narodi Nemčije in Avstro-Ogrske so, kakor nikdar prči, navdn.bnjcni ču-stva skupnostL Ta duh ]ih bo tuđi nadalje vodil od zmage do zmage v boju, ki ga ne biiejo samo za lastno svobodo in bodočnost, marvec v res-nici za evropsko izobrazbo in moralo.
RUSKI  GFNHULNI  ŠTAB  SE JAVNO    OPRAVIČUJE.
London, 23. junija. (Kor. urnd.) »Dailv MaiL- poroča iz Petrograda: Na javnih poslopjih so nabiti lepaki ruskega generahicga štaba, ki po-zivljajo narod, da naj bo popolnoma miren. Razglas poudarja, da podaja-jo ie oficitelna poročiia pravo sliko položaja, in da razširjajo govorice o katastrofi nrmade Ie bojažljivi in pa
zlobni ljudje. Generalštab trdi. da se položaj, v kolikor se tiče preskrbe z municijo, od dne do dne boljša in da ima Rusija še velikanske rezerve mlađega moštva na razpclago. Generalštab pa opozaria. da bo preteklo precej časa, predno bo mogla Rusija pričeti s krepko ofenzivo. Koneno pravi razglas. da ie imela Rusija med vs'jini zavezniki dosedai največje izgube in da je snlob najbolj trpela.
POSLEDICE ZAVZETJA LVOVA.
Dunai, 21. juniia. (Koresp. urad.)
Veseije pri vhodu naših čet ie ie bilo nepopisno.
Zavzetie ruskih postoiank pri Lvovu po armacii Boelim - trmolilia se označuje kot predretje, čegar učir.k! na ćelo ostalo fronto se za kažeio.
Ri:ri se pripravljalo, da se hodo umakr.iii t*idi iz hribovitega ozemlja pr? Kielcah, zahodno cd Visle.
NAPRfJ   ZA   SOVRA2NIKOM.
Brez odloga slede zavezniške čete urnikajočim se ruskim anrui-dam. 11. armada je dospcla že do crte Žoltance - Turinka, torej na pol pota do nrihodnje ruske obrambne crte ob Bugu. Silni pritisk Macken-senovih armad na crti Lvov - Krasne ogroža umikanje sovraznih sil med omenjeno crto in r.ied Ou-naicem.
\Tzhodno od Ra\ve Ruske se Rusi še nekoliko drže. Toda tud? tam bo pos*al njihov položaj morda skoro prekaren in naše uradno porocilo že naznania njihovo umikanje,ki se vrsi najbrže v smeri na Uhno\v in  Relc.
Ce'a ruska fronta v Galiciji je raztrgana. Ruska armada je razpad-la v posameziie skupine, med katere so se kakor klini zabi!e zavezniške čete.
Južno od železnice Lvov-Krasna mornjo kriti ruske čete v hribovju okoli Mikolajo\va umikaitie ruskih armad. ki so stale ob Dnjestru do Zura\vna, ker bi sicer prišle te armade med dva ognja: od zapada jih ogroža generni Bohm - Ermotli, od juga general Linsingen.
Med Ra\vo Rusko in Tane\vom ie položaj neizpremenjen. Rusi so roskusiT ob Tane\vu parkrat udariti, pa 5O bili zavrnicni. Sicer pa se Rusi že umikajo iz kota med Sanom in. Visio in zapuščajo tuđi že okolico Kielc.
Velikanske posledice bitke pri Lvcvu se kažeio sele v svojih prvih obrisih.
LISTEK.
V aeroplanu.
Spisal Rado M u r n i k,
(Dalje.)
»Moj Pegaz je eden najlepsih legalnih strojev in se odlikuje z vsemi vrlinami, ne da bi imel napake starej-ših sestav. Hitrejši je nego Nieupor-tov enokrilnik. obenem pa mnogo bolj stabiien nego Etrich - Rumpler-jev »Goloh«. Lahko se da prevažati, ker se da razložiti v posamezne dele. Pristati more na vsakem polju, tuđi na razorani zemlji, in se more takoj zopet dvigniti v visave. Krila SO mu jako prozna; to je zelo važno zaradi nepričakovanih viharnih sunkov. ZiC ima vsega skupaj Ie osem in vozni podstavek je tako preprost. da se mu zrak ne more preveč upirati. Pegaz leti nenavadno mirno, gladko in ena-kornerno, kakor po ledu. Tehta stiri-sto kilogramov. Njegov bencinski motor s 130 konjskimi silami se more zasukati po dvatisočkrat vsako minuto. Bencin je v tako moćnih poso-dah~ da ne more eksplodirati V eni
uri more moj Pegaz preleteti po sto-šestdeset kilometrov. Reže jo torej dvakrat tako hitro kakor brzovlak.
Mimo gozdiča »o zavijeva med prostrane travnike. Rosa se bliska na kratki travi. V bližnji cerkvi zvoni; nad gozdovi se vznašajo lahne meglice.
Ljudje gledajo gospoda Oblaka kakor bajevito bitje. Nekatcri fotografi že čakajo s svojimi aparati. Av-tomobil se ustavi in midva skočiva na travnata tla.
Tu počiva Pegaz, čudoviti stroj, premagovalec zrakov. S svojimi raz-prostrtimi krili in repom, visinskim krmilom. je podoben velikanskemu rjavkastemu pticu. V jutranjem soln-cu se svetijo drogi, žice. vrvi in lahko obokani vijak, podoben velikanskemu biškotu. Ta propeler, gnan od motorja, se vsesava v zrak in vle-če aeroplan za sabo. Vozno stojalo počiva na majhnih kolesih z jako močnimi pnevmatiki.
Zrakoplovec pozorno pregleduje razne priprave. Od vseh strani pritiska irmožica k lesenemu plotu in iz-teguje vratove; od vseh strani lete opazke.
»Kaj pa je treba vse te komedije? Ali ni na tleh še dosti prostora? Poglejte naokoli!«         , , ..... .. _..
»Kdo ve. ali se vrneta živa in zdrava na zemljo? V par minutah lahko treščita z razbitima lobanjama na tla!«
»Samo kakšen vijak naj odneha ali kakšen žebljiček. pa bo narobe.«
»Kajpa. to so^presneto kočljive in natančne reci. Ce se mož Ie malo zmoti in potegne napačno krmilo, se mora prevrniti vse skupa! «
»Treba je vendar mnogo pog!i-ma za popotovanje po zraku. Jaz bi na vsak način naredil prei testamet.«
»Clovek mora biti zdo prismo-jen. če sili v zrak, ko mu ni treba.«
»Prevzctnost je to, sama prc-vzetnost!«
»Še na vaškem zvoniku se mi zavrti v glavi.«
»Posebno,   kadar si v rožicab.«
»Ali verjamete, da moreta kvi-šku? Po tistih debelih kolesih?«
»Ne bodite no tako neumni!«
Mebanik je pomagal aviatiku. Vse ji bilo urejeno in pripravljeno. Oblekla sva kožuhe in si privezala kučme; na njih so bili pritrjeni močni naočniki. čuden mraz me je izprele-tel, ko sem stopil prvikrat na zrakoplov.
Polovico motorja zakriva ščit od duraluminija. da ne škropi olje na pilota. Zraven bencinovih posod vi-
dim aeronavtične in meterologične instrumente; mehanik ]e prcskrbel hrane, vode in olja za stroj. Pred pilotovim sedežem je vodilno kolo navpičnega navora; ta navor je kakor noga v kolenu, premičen na vse strtni ter ravna stranski krmili in rep.
Scdetn in mehanik me pripne z jako moćnim pašom na naslanjalo, da ne bi odlctcl, akotudi bi se hitro leteći aroplan nagnil na desno ali na levo, kvišku ali navzdol. Muči me silno neprijetno čustvo. Taki neizre-čeno mučni občutki pretresajo men-da ubogega grešnika, ko ga prevezu-jcjo na desko strašne giljot:ne.
Kaj mi je bilo tega treba? Vražja radovednost!
Zakaj se nisem upal priznati: > Bojim se ... Domov bi rad. Strah me je vožnje po zraku!« Zakaj nisem zinil nobene besedice?
Smejal bi se mi gospod Oblak in mi ocital, zakaj si nisem premislil prej. Ali bi se rogali in grohotali ljudje! Najhuje bi mi zabavljali tišti, ki se sami za ves svet ne bi upali na zrakoplov.
Gospod Oblak sedi mirno pred mano na pilotskem sedežu, tako mirno, kakor doma na zofi. Pogleda me veselo.     Nasraehnem se v zadregi*
Zdaj bi še utegnil z nevarnega mono-plana ' varno kavarno ali gostil-nico...
»Veseli me, da ste tako koraj-žni in mirni. Ali sedite dobro?
»Prav dobro, gospod Oblak!« Moj glas se mi zdi nekoliko hripav.
> Pozor!« Zdaj prime navorno kolo. Množica utihne. Vsi obrazi se zresnijo. Zdi se mi, da me dve mladi dami v blizini gledata sočutno, po-milovalno.                                        , .
>^Kvišku!«
Mehanik se premakne, nekaj za-ropoče. Tiho podrči Pegaz na proznih pnevmatikih in že se ponosno dvigne v zrak. Motor brni in ropo-ta, njegova moč pretresa ves aero-p'an. Zdi se, da je Pegaz živo bitje, ki trepeta od veselja, da bo merilo visočino, daljavo.
»Živio! Živio-o-o-« kliče navdu-sena množica. Vse oči se z največjo j pozornostio upiraio v aeroplan; na stotine daljnogiedov meri na hrabre-ga pilota. Kakor očarani zro gledalci za oriaškim ptićem, ki kroži tako lahko in varno med njimi. Prav pod nama slišim staro mamko: »Jej jej! Ča-rovnika sta. Hudiču sta zapisana!, Kmalu bo konec sveta!«
(Konec   prihodnjiC.)                  .:
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD-, anc 24. junija  1915.
142. štev.
Nova ruska   \   rambna   crta.
»Secolo« pon * u da pripravljajo Rusi sedaj novo i rambno crto ob 3ugu, ker je mogo.' , da kreneta av-etrijska in nemška rmada po za-vzetju Lvova proti   Varšavi.
Slabi japonski in a;    riški topovi.
»Koln. Zeitg.« por Ča o galiških bitkah: Od japonskih opov, ki jih uporabljajo Rusi v Ga! -iji, jih mno-*jo ni več porabnih. Ce\ so popoka-le. Ravno v odločilni bii i se je pokazala manivrednost japt iskega materijala. Najnevarnejša je bila ame-riška municija, ki ni izpo'rila v njo stavljenih zahtev. Japonske granate in šrapneli nišo eksplodirali. Z vsako uro se je zmešnjava pri vtčiih ar-madnih skupinah povećala. Povelj-niki so izgubili vsak pregled nad svojimi Četami ter so naenkrat imeli druge polke in druge častnike pod svojim povelistvom. Tretja bitka pri Lvovu s svojimi zmešnjavami je napravila v ruskih vrstah pravcati kaos.
Gališki   ruski  porazi in dardanelska akcija.
Iz 2 e n e v e poročajo: Francoski listi razpravljajo o posledicah ruskih porazov v Galiciji za položaj ina ostalih bojiščih, ter se zlasti boje, !da se bo akcija pred Dardar.elami sedaj se bolj zavlekla. V Sebasto-polu je bila pripravljena armada 200.000 mož, ki bi naj bila udarila na Carigrad. To armado so poklicali Rusi v Galicijo, kjer je bila sedaj skoro popolnoma uničena. Zavezniki torej ne smejo v boju za Carigrad več upati na rusko pomoč.
Francoski listi menijo tuđi, da bo general Radko Pimitriiev postavljen pred vojno sodišče. Koncem ju-lija hocejo Rusi baie postaviti nove armade: do takrot bodo imeli do vol j municije na razpolago.
Francoski, italijanski in angleški listi zagotavijajo preplašeni javnosti, da Rusija za nobeno ceno ne bo od-nehala ter da je na drugo zimsko vojno pripravljena.
Evakuacija Varšave.
Iz Petrograda poročajo 23. iu-nija v Kodanj: Predvčeraišnjim opoldne se je pričela evakuacija var-šavskega civilnega prebivalstva. Na povelje velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča je varšavski policijski predsednik. generalmajor Mever, naznanil. da smejo v Varšavi ostati le državni uradniki, nadalje le one osebe. ki pripadajo armadi. armadni upravi, med temi tuđi voiaški doba-vitelji. Najprvo bodo spravili iz me-sta ioo.000 civilistov. ki morajo tekom 24 ur zapustiti Varšavo.
RAZPOLOŽEN.IE   V   RUSIJI.
»Neue Ziiricher Zeitung« priob-Čuje poročilo nekega švicarskega trgovca, ki se je ravnokar vrnil iz Rusije.
Trgovec pouđarja, da je sovra-Štvo proti Nemcem strahovito naraslo. Seveda ga višji krogi sistematično goje, tako da je ruski narod danes res prepričan, da se bije proti Nemcem za človeštvo in kulturo. — Vojna se bo končala, toda sovra-štvo bo ostalo.
Položaj nemških vojnih vjetni-kov ic žalosten. V Sibiriji postopajo 7 lijimi kakor z zločinci, mnogo jih je umrlo. S s^ovanskimi Avstrijci pa ravnalo dobro.
»Žiiricher Post« objavlja zopet izjave nekega ruskega »liberalnega« diplomata, ki se je nedavno mudil v Bukarešti. Ta je izjavil, da so v Rusiji na padec Lvova pripravljeni. Pričakujejo sedaj nemško invazijo v Podolijo in Besarabijo. V redakciji »Ruskega Slova« so dejali uredniki omenjenemu diplomatu: Vojna je za nas izgubljena. Neki vojaški zdrav-nik mu je povedal. da je najboljša ruska armada razbita. Kar prihaja sedaj na bojišče. to Je neizvežban materijal brez artiljerije in municije. »Rusija nima več dobrih vojakov, ni-ma častnikov, nima orožja.« Velike ruske poraze so zakrivila tuđi ne-soglasja v ruskem generalnem štabu. Vicešef generalnoga štaba, Drago-mirov se iz sovraštva do generala Dimitrijeva ni hotel ozirati na njega neprestana poročila, da zbirajo Nemci ogromne čete na gališki fronti in ni hotel ustreči njegovim prosnjam za ojačenje.
V  Rusiji se borita Nemcem prijazna dvoma   stranka in slavofilska struja, ki ji načeluie Nikola} Nikola-jevič, katerega vpliv je še vedno velik. Dvoma stranka se hoČe spora-zumeti z NemČijo.
V  Moskvi pričakujejo carja,   ki bo v Kremlu proglasit, da je domovina v nevarnosti. Ta proklamacija bo pa samo povod,    da se pritegne tuđi Finlandce k vojaški službi.
Nastonu Italije ne pripisujejo ruski krogi nikakega pomena. Pač pa posvečaio mnogo več interesa polo-isšn sa Bajkaau. .    — -. >
»Abendzeitung« irve indirektno iz Petrograda: Petrograska »Ga-zetta* poroča, da bo general Ruskij imenovan za nasleđnika generalisi-ma Nikolaja. Dospel je v Petrograd ter odpotoval takoj v Carskoie Selo k car ju.
»Tidende« poroča iz Petrograda: Ruska vlada je dovolila, raz-pravljati o bodočih pogojih za mir. Stranka kadetov je za prihodnjo ne-deljo sklicala štiri ljudska zborova-nja v Petrogradu z dnevnim redom: Kakšen mir srne skleniti Rusija, ko bo premagala sovražnike?
Z Dunaja poročajo: Poročila, da so izbruhnili vsled neuspehov ruske armade v Galiciji v Petrogradu veliki nemiri in so se vršile demonstracije, se trdovratno ponavljajo. Zlasti demonstracije pred palačo velikega kneza Nikolajeviča so bile zelo burne. Pričakuie se sklicanje dume in kronskega sveta, kateremu se bo pritegnilo več članov vojnega sveta. Justični minister in njegovi pomoč-niki so predlagali, da naj se imenuje
za glavno mesto kako drugo mesto kakor Petrograd.
Sazonov — čarykov.
»Svenska Dagbladet« poroča, da je odstop ruskega ministra notranjih del Maklakova simptom velikega boja v ruskih vodilnih krogih. Ta boj se predvsem suce okrog vprašanja, ali naj ostane, ali naj neha vpliv velikega kneza Niolaja Nikolajeviča. — Maklakov je bi! glavna opora velikega kneza in cilj njegovih nasprotni-kov jef doseči novo ministrstvo. V Petrogradu kroži tuđi govorica, da odstopi minister zunanjih del Sazonov in da postane njegov namestnik nekdanji poslanik v Carigradu Ča-rvkov.
Pet socijalističkih posjancev odprav-Ijenih v Sibirijo.
Petrograd, 23. junija. (Kor. ur.) »Rječ< poroča dne 17. t. m., da so odpravili pet k prognnnstvu onsoie-nih socijalističnih poslancev dume po odgonu v Sibirijo.
V pruem meseeu uojne nišo dosegli Italijani niKakesa uspeha.
POLOŽAJ   NA    ITALIJANSKI FRONTI.
Dunaj. 23. junija. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša:
Italijansko   bojišče.
V pretečenem prvem mesecu vojne nišo dosegli Italijani nikakega uspeha.
INaše Čete na jugozapadu drže kakor na začetku voine svoje pozicije ob meji ali b!«zu nje. Na fronti ob Soči, v utrjenem obmejnem prostoru Bovec - Naborlet, ob krnskem grebenu in na vseh tirolskih frontah so se vsi sovražni prcdiralni poskusi s težkimi izgubami ponesrečili.
Namestnik  načelnika  generalnesa štaba pl. H 6 f e r, fral.
* Resnica o boiih pri Plavah.
Dunaj, 2-^. junija. (Koresp. urad.) Iz vojnotiskovnega stana poročajo: Italijanski glavni stan razširja o do-sedanjih bojih pri Plavah peročila, ki nišo le samo ob sebi neresnična, marveč hocejo ćelo ponesrečenim napadalnim poskusom dati navidez-no podobo zmagevitih afer. Po osem-dnevnih boiih, v katerih je ime! so-vražnik izvanredno mnogo izgub, so pozicije pri Piavah trdno v naši po-sesti, so in nišo bile na nobenem mestu predrte. Od premočnega arti-Ijerijskega ognja podpiran, je spravil sovražnik dne 1<\ junija in v noči na
10.  junij kakih šest stotnij na avstrij-sko obrežje. Protinapad.   ki smo ga takoj izvršili, smo morali zaradi lju-tega       sovražnega       artiljerijskega ognja ustaviti ter ga preložiti, kadar se zmrači. Nasprotnik se je pa umak-nil na zahodno obrežje, ne da bi se sploh skušal upirati. Dne 12. junija je sovražna infanteriia zepet   prekoračila Sočo in je pričela napadati visino 383, kamor je hil tuđi    koncentriran ogeni kakih ^0 sovražnih topov. Sovražnik je prišel do naših pozicij, bii pa je v ljutih bližinjskih bojih tako poražen, da se je večina umakni-la zopet na zahodnje obrežje. Le slabi oddelki so se mogli v kritih me-stih  na  tostranskem    obrežju  vzdr-žati. Okoli   1000 padlih  Italijanov je ostalo v ozkem napadalnem prostoru. Trije zopetni napadi v noči na 14. junij so bili lahko odbiti. One 14. junija zvečer je sovražnik po štiriurni artiljerijski  predpripravi  zopet  izvr-šil napad, ki pa je bii krvavo odbit. Dne 15. junijR so od 4. zjutraj ljuto in neprenehoma streljali    proti    našim pozicijam s poljsko in tezko artiljerijo ter norabili pri tern ogromno municije. V naslednji noči so naperili tri infanterijske na nade proti visini 383, ki so se razbili ob odporu    hrabrih Dalmatincev. Isti rezultat je imel napad, izvršen dne 16. junija s silnimi moemi, čeprav je tndi ta dan od jn-tranje   zore   delovala   artiljerija.    V noči in dopnldne 17. junica so napad-li  z močnimi   infanterilskimi  četrrni. Sovražnik: brigadi Ravenna in For-
11,  ojačeni z mobilno milico, je imel najtežie  izgube.  Vjetniki  so  izpove-dali, da je kralj sam zapovedal,    da se mora visina pri Plavah zavzeti za vsako ceno. Do opoldne dne 17. junija so bili boji odločeni. Sovražnik se je utrdil pred našimi pozicijami in ni podvzel nobeneca resnejšega napada več.    Poročilo, da so vplenili Italijani eno avstrijsko strojno puško, je izmišljeno; pač pa smo mi vplenili dve italijanski strojni puški. Res-nične so le navedbe glavnega stana o težkih izgubah Italijanov. Ne glede na zelo verjetne izpovedi različnih vjetnikov, je ležalo v okoli V2 kilo-
3000 nepokopanih mrtvih Italijanov. \ se naše izgube na mrtvih, ranjenih in pogrešanih niti primeroma nišo tako velike. V bojih pri Plavah so se morale ncisc čete bojevati tndi s pi-janimi nasprotniki, kar je bilo pri vjetnikih in ranjenih vojakih italijan-skega pehotnega polka št. 38 ne-dvomno dognano. Tuđi so se našle na bojišču steklenice z ostanki žga-nja. Končno so imeli nasprotniki ne-iasen poiem o ženevski konvenciji. Ranjence, ki so obležali v težavnem terenu, so italijanski vojaki na besti-jalen način zaklali. Na zahodnjem obrežju so vozili municijski vozo-zovi za sovražne motorske baterije pod varstvom >Rdečega križa«, na drugi strani je poslal nasprotnik po nekem boju brez vsega oddelek zdravnikov in mostvo tik pred naše pozicije, da noberejo mrtvece. — Pozneje je prišel neki poroenik, ki se je izdal za parlamenterja in je hotel ne da bi mogel pokazati kako polnomočje ali legitimacijo, pred fronto govoriti o odstranitvi mrtve-cev Take naivne poskuse, prespijo-nirati naše pozic^e. smo resili s tem, da smo dricne esebe v'eli. Priznanje za hrabre boievnike pri Plavah ni izostalo: Njegova c. in kr. Viso-kost. najpresvitlejši najT'rŠji poveli-nik, ie noslal dne 18. junija sledečo brzojavko poveliniku ortdotnega obrambne^ra odjeka: ^Armada je ponosna na hrabre ^ete pri Plavah. Le tako nanref! — Feldmaršal nadvojvoda Friderik.*
Boji pri Plavah.
TvKolnische Zeitung- noroča, da se med italijanskim prebivnlstvom širijo izvanredno visoke številke o italijanskih iz^uhah pri Plavah. Pri-povcdi]if"jo si, da so bih" pri doseda-njih naskokih na visine okoli Pbv triie italijanski polki popolnoma uni-čeni.
Zopetni    zrakoplovni napad na Trst.
»Orazer Volksblatt« poroča z dne 22. t. m.: Včeraj ponoći ob pol 12. so zopet 7aslišali neroplan nnd Trstom. Sovražni zrnkoplovec si je zdai izbral kot čili železn;ške naprave. Vendar pa bombe, ki jih je vrgel, nišo povzročile nobene škode.
Gorica.
Vojni poročevalec lista ^Neues Wiener Journal« si je o^lcdai 22. t. m. fronto zapadno od Gorice. Mesto se nahaja v miru. Italijani so najbrže uvideli brezpladnost svoietra početja, da naše fronte ne mo-rejo predreti. Napad njihovih brignd Re in Pistoja je bii kliub maloštevilnosti naših čet v času od 27. maja do 11. junija odbit. Izgube Italijanov so strašne. Južno bojišče je za na^e čete nekak kraj počitka. V najspred-nejših strelskhi jarkih vlada veselo zaupanje.
Kako se Italiiani bijelo.
Na to vprašanje odsovarja vojni dopisnik Berliner Tagblatta^, ki je opazoval boje na tirolski meji.
Italijanske artiljerije ni posebno visoko ceniti. Italijnnski alpmi nišo vztrajni. Streljajo pač silno radi in delajo povsodi velik špektakc!. toda čim zaslišijo sovražnikove strele. se takoj umaknejo. Z municijo tratuo, ne zadeneio pa ne posehno. Pritožu-jejo se tuđi, da nimajo dovoli hrane.
Položaj  ob  Italijlansk]  me}!.
Iz Monakovega poročajo z dne 23. junija: Posebni poročevalec lista »Abendzeitung« poroča o svojem po-tovanju od Tirana do Cotnskega jezera. Zastraženje italijanske meje jQ iako pomanjkljivo. Od kake orga-
nizacije se sploh ne more govorki. Vse kar zamore nositi orožje, se po-šlje v fronto. Vsi vlaki so polni ra-njencev. Vojaki, ki pridejo iz Stilf-skega sedla, se bridko pritožujejo o pomanjkanju živil. Boji v ^orovju so bili jako bogati izgub. talijanski Čast-niki so opremljeni z zelo slabimi kar-tami, kar je tem čudnejše, ker so razvijali Italijani že v mirnih časih tu jako živahno špijonažo. Vsi vojaki livalijo izborno streljanje naše artiljerije in infanterije, med tjni, ko ita-lijanski topovi večkrat kratkomalo odpovedo. Prebivalstvo je razburje-no, ko izve o strašnih naporih, ki jih morajo prenašati italijanski vojaki v gorovju.
Francoske pravljice.
»Temps« piše pri svojem razmo-trivanju vojaskega položaja o italijanskih operacijah: Čudimo se, da se Italijani ne vržejo z vso močjo na Trentin, ki jim leži tako pri srcu. Toda to bi bila zelo klavrna strategija. S tem, da se obračajo čez vzhod od Soče, hocejo pač zasesti Trst, ki jim bo istotako pripadel, kakor Trentin. Cilj njihovega pohoda pa je Ogrska. V tej smeri se bodo srečali s četami, ki jih bo sovražnik poslal nasproti iz vzhoda. Italijani veđo, da samo s tem lahko pomagajo i>obiti skupnega sovražnika, če se obrnejo proti Uu-naju in na Ogrsko (!).
»Skoraj nevenetno.«
Dunaiski poročevalec bcrolin-ske »Tagliciie Rundschau<' poroča svojemu listu cd izborno podučene strani slcdeče informacije, ki da se glase skora] neverietno: Italija, ki je že dozdaj uvidela nepremagljive tež-koče, doseći v rednem boju cilj svojega csvojevanja, je poskusila svojo rešitev z novo politično sleparijo. S pomočjo nekega posredovalca je stavila predio^, naj se avstro-ogrska armada umakne z onega ozemlja, ki ste ga pred izbruhom vojne centralni državi pobudili Italiji. Italija bi se potem zavezala omejiti se na to, da bi vojaško zasedla to rzemije in bi rnzentega ne storila nobenih nadalj-m'h sovražnih korakov proti Avstro-Ojrrski in Nemčiji, marveč bi bila Italija po končani vojni pripravljena, priklopiti se novi trozvezi z obema centralnima državama. To je pa res >.skoraj neveretno!*
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
Ker ne morejo italijanski listi ničesar poročati o uspehih armade, nriobčtneio dol^e ditirambe o iuna-skem duhu r.rmade in kralja. »Tribuna^ piše kralju pravcate s^avospeve; voja^tvo ga ima tako rado, da bi sa od same navdusenosti najraje zadu-šilo, kralj je mitični pastir svoje črede. starorimski »pontiiex Roma-nusv, v katerega so uprte oči tisoče-rih iunakov z uprav religijozno po-božnostio. Znani vojni dopisnik Bar-zini slavi zopet plemenitost italijan-skeea vojaka, katerega narav je tako čudovita, da se italijanski vojaki, čim se raznoči granata, ne skrijeio, temveč da vriskajoče planeio nanio!
Italiiansko uradno poročilo se izgnvnrja na slabo vreme, češ. v de^iu in megli ne moremo prav na-prej.
Italija in Nemč'ija.
Haag. 23. junija. (»Pest. LlovdO Pariški >^Figaro« raznravlja o nemško - italijanskih odnošajih ter pravi, da ne more ra/umeti, zakai Nemcija Itnliji ne napove vojne. AH je morda res, da se ie neka balkanska država zavezala. Italro podpirati, če bi jo Nemčija napadla?
italiiansKl iniarn
Politične aspiracije italijanskega nacijonalizma so se sele v zadnjih dveh desetletjih minolega stoletia razvile v imperijalizem. Najprej so Italijani obrnili svoje poglede na Tunis, ki je procvital ravno vsled naseljevania Italijanov, a Francozi so prehiteli Italijane in se polastili Tunisa. Razvoj narodnega gospodarstva snloh in zlasti gornjeitalijanske industrije, je vplival, da se je Italija ozrla po drugih kolonijah. Leta 1S55. je zasedla Massano, leta 1890. je ustanovila kolonijo Eritreio in leta 1894. se je polastila dežel Somali. Ti uspehi so bili doseženi brez posebnih težav, so pa močno podžgali kolonijalne težnje Italije. Iz njih se je rodilo hrepenenje po »večji Italiji« po ustanovitvi pravega imperija. Prve kolonijalne pridobitve nišo imele v gospodarskem oziru nikakih pravih uspehov, a to je Italijane le podži-galo, da so poskušali svojo posest še razširiti. Iz Eritreje so nameravali zavojevati vVo Abesinijo, toda strahoviti poraz v bitki pri Adui v letu 1896. je razpršil te nacrte. Italijani so sprevideli. da se morajo najprei gospodarsko dobro pripraviti, če ho-čejo s kolonijami kaj doseči. Od tedaj je zavladalo v Italiji tuđi drugačno naziranje o izseljevanju. Prej so Ita-
lijani izseljevanje svojih ljudi prav simpatično gledali, saj so izseljenci vsi denar domov pošiljali. A spoznali so takrat, da izseljevanje v južno Anieriko Italiji ne koristi. Industri-jalno Italijani nišo mogli v južni Ame-riki nič pridobiti, ker nišo bili v stanu, izpodriniti anglesko in nemško industrijo, izmed izseljencev jih je pa vse več trajno ostalo v južni Ameri-ki. Ti nišo več pošiljali denarja domov, ti se nišo več zmtnili za svoje vojaške dolžnosti in so se njihovi otroci raznarodili, dočim so Italijani dolgo mislili, da bodo njihovi izseljenci Argentinijo v par desetletjih poitalijančili.
Obraniti Italijane Italiji — to je bii prvi vzrok, da so se jako vneti socijalisti potegovali za italijanski impcrijalizem. Najmarkantneiša za-stopnika italijanskega imperijalizma sta bila med časopisi vedno milanski »Corriere della sera,« in florentinski tednik »Unita«. To gibanje ie pro-vzročilo okupacijo Tripolitanije. So-cijalistični voditelj Labriola je raz-Lclasil, da bo Tripolitanija »idealna kolonija iialijanskega proletarijata«, dočim je šel »Corriere della sera« še dlje in je razglasil dne 24. februarja VA2: »Tripolitanija ni še naš končni cilj, ampak sele izhodišče za daljnje razširienje.«
Kakor ni katastrofa pri Adui ustavila italijanskih imperijalističnih ležer.j. tako jih tuđi nišo ustavile ne financijelne žrtve za tripolitansko vojno, ne bridko spoznanje.da Tripolitanija nima pravega pomena za italijanske kolonizacijske nacrte. Italija je z velikimi žrtvami zasedla in utrdila otok Rodus in si pridobila že-lezniško koncesijo iz Adalije (ki leži nasproti Rodosu) v notranjost Alale Azije, da tako dobi gospodarsko nad-vlado nad vilajetom Adana.
Zametkom sedanje vojne je dobilo italijansko imperijalistično griba-nje novo moč. Pridobitev Tunisa, Korsike in Niče je pač Italijane mi-kala, a na tisto stran se nišo upali v prvi vrsti pač iz strahu pred Anglijo, a morda se jim je tuđi dozdevalo, da se Italija laglje razširi na stroške Avstrije in si pridobi na Balkanu tisto gospodarsko in politično veljavo, ki jo ima Avstrija.
Če je tuđi razumljivo, da Italija v imperijalističnih prizadevanjih nf hotela zaostajati za drugimi država-mi, je vendar čudno, da ni znala spoznati, da njene gospodarske razme-re nišo primerne njenim imperijali-stičnim zahtevam. Elementi, ki pri-čeio pri kolonizaciji v poštev, so na Italijanskem malo vredni, večinoma so to analfabetje, ki se ne dajo naseliti tako. kn kor Nemci v Braziliii ali Rutenci v Kanadi, ampak hočeio le deiati za dnino. Tuđi nimata trgovina ter industrija na Italijanskem zadost? Kapitala, da bi mogla oploditi kolonije. A tuđi organizacijskega talenta nimajo Italijani. To se je pokazalo v Eritreji. [talijanski kolonisti se tarp nišo vzdržali, blagostanje se tam v 25 letib ni nič izbolišalo, tako da nima italijanska industrija nič pra-vega. dobička od te kolonije. Danes Italiia ne ve. kaj bi z Fritreio, in ne ve. kaj bi z Libijo. Italljanski imperi-falizem nima ekonomične podlace in bo sedanja vojna Italije zanesliivo pokopala italijanske imperijalističm težnje in Italijo za dolga leta oslabila.
ZAPADNO BOJIŠCE.
ŽIVAHNEJŠI   BOJI   NA   ZAPADNA FRONTI.
Berolin, 23. junija. (Kor. urad^ Uradno razglasilo.
Zapadno b o i i š č e.
Včeraj smo obstreljevali trdnja vo Diinkirchen ter zbtrališča sovraž* nih čet pri Berques, Honschoote Furnes in Cassel.
Pri Givenchy in Neuville smo so vražne napade zadiišili.
Južno od Soucheze smo v boji v jarkih dobro napredovali.
Nove prodiraine p°skuse Fran-cozov na višinah ob Masi smo vs< zavrnili z znatnimi izgubami za sa vražnika.
V Vogezih srao v jurišu zavzel neko visino pri Bansdesapt, za kate-ro smo se že mesece borili. Sovraž-ni poskusi, jo zopet osvojiti, so ostaj brezuspešni*
Vrhovno annađno vo^-'vo.
Angleške izgube.
London, 24. junija. (Kor. urad.) Zadnji seznam izgub vsebuje imen? 55 častnikov in 2456 mož.
DELO    NEMŠKIH    PODMORSKIH COLNOV.
London, 23. junija. (Kor. urad.) Reuterievo poročilo. Lloyd poroča n Fraserburga v grofiji Aberdeen: Angleški parnik »Carisbrook«, ki k
142. Ste*
,SLOVfc,NSKJ NAKUU-, anc 24   junija   1915.
Stran 3.
bi! natovorjen s pšenico, je bil v visini Kinnairda od nekega nernškega podmorskega čolna torpediran in potopljen. Posadka se je resila v Fra-serburgh.
Skrivnostno brodov'ie?
»Morgenbladet« v Kristijaniji poroča, da je parnik »St. Crus«, ki je prišel iz Stavangerja, videl v Sever-nem morju 40 angleških vojnih ladij takega tipa, kakršnega doslej ni se bilo.
An?Isž! priieH bivšega nemškega državnega tajnika Dernburga.
»Frankfurter Zeitung« poroča iz Bergena: Parnik »Bergen«, s kate-rim se je vozil bivši nemski državni tajnik Dernburg, so angleške vojne ladje prepeliale v Kirk\vall. Državni tajnik Dernburg se je, kakor znano, odpeljal iz Amerike v Evropo le pod pogojem, da mu je Anglija izrecno zajamčila svobodni prevoz. Če ga bodo pa zdaj pridržali, tedaj bo to nezaslišana krsitev mednarodnega prava.
Tiidijski   delavci   v   angleških rauni-cijskih tovarnah.
ILondon, 23. junija. Državni tajnik za indijske zadeve Chamber-lain je v zbornici naznanil, da se vr-šijo pogajanja v svrho vporabe indijskih delavcev v angleški municijski industriji.
*              *
*
Razdor   v   nentški   socijalni  demokraciji.
Iz Berolina poročajo: Nem-ški socijalni demokraciji grozi prin-cipijelen razdor radi mirovnega vpm sanja.
Socijalistični voditelji Haase, Bernstein in Kautskv objavljajo v ^Leipziger Volksstimme< oklic: »Ura kliče«. y katerem se izrekajo za skorajšnji mir in proti vsaki osvojilni poiitiki. Na ta okh'c ocgovarjajo elani strankinega predsednistva in so-cijalnodemokratične državnozborske frakcije v glavnem glasilu nemške socijalne demokracije »Vorvvartsu« 2 oštrim člankom, ki poudarja, da kliče ura predvsem na obrambo in-teresov lastne države in Iastnega naroda, in da ni najmanjšega povoda za tak pronuncijamento, kakor so ga izdali sodrtigi Haase in tovariši. Po-stopanje imenovanih ogroža kar naj-bolj složnost in solidarnost socijalno-demokratične stranke. (»P. LI.«)
BALKANSKO BOJIŠČE.
SRBI V DRAČU.
Berolinska »Tagliche Rundschau« izve iz Haaga: Pariški listi priobčujejo poročilo, da so Srbi za-sedli Drač. Esad paša je nobegnil v Italijo. Drugi srbski oddelki v Sever-ni Albaniji prođi rajo v smeri proti Skadru.
Boj za Carigrad.
Tursko uradno poročilo.
Carigrad, 23. junija. (Kor. urad.) Glavni stan iavlja: Na kavkaski fronti so proti Oltvju prodirajoče čete vrgle sovražno desno krilo proti vzjiodu. se polastile važnih sovražnih pozicij in napravile mnogo plena. — Ruski vjetniki pripoveduje^o, da jem-!je]o Rusi že 50!etne može k vojakom in da se novi rekruti in prebi-valstvo v vec krajih upirajo vojni. Na dardanelski fronti je sovražnik napravi! več napadov na našo južno skupino pri Sedil Bahni, pa je bil vselej s krvavimi izgubami vržen v stare pozicije.
Novi napadi sovražnikov na Dardanele.
Carigrad, 22. junija. (Kor. urad.) Po sigurnih poroči-ih, je podvzel sovražnik včerai v odseku Sedil Bahra ofenzivni sunek proti turškemu des-nemu rilu. Boti so trajali cei dan do polnoči. Vsi napadi so bili z velikhni izgiihami  za sovražnika odbiti.
Nernški podmorski čolni pri Darda-ne!ah.
Iz Bazla poročajo z dne 23. junija: Po poročilih iz Aten je več tiemskih podmorskih čolnov dospelo v Marmarsko morje.
I/gube sovražnikov pri Dardanelah.
Iz Carigrada poročajo z dne 23. juniia: Pri Angležih, vjetih pri Sedil Bahru, so se našla pisma na njihove sorodnike. v katerih se vojaki prito-žujejo o brezuspesnosti dosedanjih bojev. V vseh pismih se smatra to akcijo v Dardanelah kot popolnoma ponesrečeno ter se zlasti poudarja velike izgube in težave v stretskih iarkih. Istotako pa se hvali v teh pismih hrabrost turskih čet in sigurnost turske artiljerije. Odkar so nastopUi nemski podmorski čolni, se je počastila Angležev malodušnost. Tuđi vučenje nekega zrakoplova }e zelo
slabo vplivalo na Angleže, ker so si mnogo obetali od poizvedovalne službe tega zrakoplova.
Francoska   križarka je obstreljevala grski otok.
Carigrad, 23. junija. (Kor, urad.) Po privatnih poročilih je neka tran-coska križarka bombardirala od Cnkov okupiran otok Castellorizo ob maloazijski obali. Križarka je od-dala kakih 20 strelov na tamošnji samostan.
Turski uspehi v Kavkazu.
Carigrad, 22. junija. (Kor. urad.)
Po poročilih iz Erzeruma so imele turske čete v zadnjih dnevih proti Rusom uspeh. Sovražnik je imel velike izgube iv sp nahaja na begu brez reda; Turki ga zasledujejo. Ruski vjetniki pripovedujejo da vlada v ruski armadi velika beda in Iakota ter da so izbruhnili v Bakuju, Moskvi in Stavropolu nemiri.
Iz neutralnih držav.
Bolgariia in Rornunija.
»Kolmsche Zeitung« poroča iz Sofije: Vesti, da se vrše med Bolga-rijo in Romunijo nova pogajanja, so
neresnične.
m            •
Atentat v Sofiji.
Sodna obravnava zaradi atentata v kazino v Sofiji se začne 26. t. m. in bo trajala dolgo, ker je tako obto-žencev kakor prič jako mnogo. Glavni obtoženec je Vikentij Anastazov, uradnik najvišjega računskega dvora. Njemu ni le dokazano, da je pro-vzročil in vodil bombni atentat v kazino, ampak da je pripravlja! tuđi atentat na življenje kralja Ferdinanda, na sobranje in na več privatnih oseb. Z atentatom na kazino je hotel Anastazov kompromirati policijo, da bi sam postal mestni prefekt. Hudo-delcema, ki sta vrg!a bombe v kazino, je Anastazov obljubil 10.000 franko v. Eden obtožencev je svoj čas dal umoriti svojega lastnega očeta, da bi ga prej podedoval; ostali obto-ženci so komaj soli odrasli dečki.
PAPEŽ    O    VOJNIH    DOGODKffl.
Pariz, 22. juniia. (Koresp. urad.) »Libertć* objavlja pogovor papeža s svojim sotrudnikom Latapiejem. — Papež je najprvo omenjal svojo intervencijo v prospeh miru in je ob-žaloval, da ne more ničesar storit; da pospeši konec vojne. Obsoja vsako krivico, kjerkoli se zgodi, ven-dar bi pa ne bilo umestno. pa tuđi ne koristno, vpletati avtoriteto papeže-vo v spor vojnih strank. Na vpraša-nje, ali je potrebno, preiskati, je - li bila nevtraliteta Belgije prekršena, je odgovoril papež: »To je bilo pod pontifikatom Pija X.« Nemci in Av-strijci so za\Tačali vse obdolžbe, ki so bile paperjene proti njim. obenem pa sami obtožujejo. Skot kremonski zatrjuje, da je italijanska armada vzela osemnajst avstrijskih dujiov-nikov s seboj kot talce, avstrijski škofje zatrjujejo. da je ruska armada vzeia katol. duhovnike kot talce s seboj. Nemci izjavljajo, da je prebi-valstvo Lowaina streljalo na njihove čete in da so imeli mornarji opazo-valne postale na stolpih katedrale v Reimsu. Na drugi strani so izjavili zastopniki mnogih kongregacij v Belgiji, da nišo imeli v svoiih kon-gregacijah niti enega slučaja nasilnosti. Ni se prišla ura, da bi se mogla razbrati resnica iz vseh na-sprotujočih si trditev. Latapie je po-tem govoril o aretiranem kardinalu Mercieriu in o torpediranju »Lusita-nije,«. Papež je odsrovoril: »JMercier ni bil nikdar aretiran. Dobil sem od generalnega guvernerja v Belgiji pismo, v katerem zagotavlja, da bo v bodoče z največjo eneržijo zatiral in zasledoval vse nasilnosti proti cerkvi in božjim služabnikom. Ne poznam groznejšega čina, nego je potopitev »Lusitanije«. Toda. ali mislite, da so blokado, ki nai milijonc nedolžnih izroči lakoti, narekovala človeska čustvra?« Papež bo morda po vojni izda! silabus, v katerem bodo zbrane doktrine cerkve glede vojnih običajev in s katerim se bodo uredile pravice in dolžnosti vojsku-j'očih se sil.
Lupano, 22. junija. (Kor. urad.) Poročilo, ki ga je priobčila pariška v>L\hert€«, ohsega, kakor je razvidno fz italijanskih reprodukcij, se slede-če značil. izjave: Vojna Italije spravlja v nevarnost interese svete stolice in postavlja papeža v nesiguren položaj. Italijanska vlada kaže sicer nekaj dobre volje in odnosaji svete stolice k vladi so se zboljšali, toda vse se še ne vrši v nopolno zado-vofjnost papeževo. Papež ne more občevati z onimi, ki so mu zvesti. Italijanska vlada je sicer ponudila za zastopnike pri papežu poverjenih držav občevanje s šiframi, toda pod njeno kontrolo. To je bik> Drencvar-
no. Papež je to odklonil. Navzlic obljubi, da sine brez cenzure korespondirati, je dobil vendarle papežev državni tajnik pismo od neneškcg;i patrijarha, čegar pečat je bil odlom-ljen. Ravnotako je dobil vatikanski tribunal za spokorjence več privatnih pišem, ki so bila odprta. Zveze papeža z državami, ki so v sovra-štvu z Italijo, so praktično pretrgane, njihovi zastopniki so zapustili Italijo. Garancije in sredstva papeževa so oslabljena. Rim je ognjišče, ki se ga neprenehoma neti. Kako bo narod sprejel poraz, kako se bo obnašal, če zmaga Italija? Papež se čuti danes manj zaščitenega. Bodočnost je tem-na. Ura, da bi se pospešil mir, še ni prišla, kakor se zdi papežu. Vendar pa jo mrzlično pričakuje in bo spre-iel prvo roko, ki fe mu bo nudila. — ^Corriere della sera<^ želi energičen dementi teh izjavr papeževih in za-hteva, nai se podajo nasprotne izjave, ker bi mogle sicer nastopiti zelo obžalovanja  vredne  konsekvence.
Amsterdam, 22. juniia. Spanski skofi so poslali papežu pismo, v ka-ternn ga vabijo, naj se presili z^ čas vojne na Špansko.
^pansko ministrstvo odstopilo.
Madrid, 23. juniia. (Kor. urad.) Ministrstvo Pato je odstopilo, ker se mu ni posrećilo posojilo.
RdoJ bo konce oolne?
Listi poročajo: Jules Guesde^ minister brez portfelja, je pred kratkim obiskal na pol razdeiano mesto Bćthune, kjer je zdaj mnogo sto ljudi iz Dunquerquea in iz Utrechta. — Kakor njegov tovariš, minister no-tranjih del Jules Maloy,je moral tuđi Guesde odgovoriti na vprašanje: Kdaj bo konec vojne? Malov je ta-krat rekel, da vlada ne misli na kako zavojevalno vojno. Guesde na je sedaj rckel: Tako jaz, kakor moji tovariši uvažujrmo možnost hitrega častnega miru, ki nam bo dal jamstva proti vsakemu novemu napadu in bo dal celemu svetu gotovost, da ne priđe zopet do take vojne, kakor je bila sedanja. Lahko vas zagoto-vim: Najkasneje v treh mesecih se odloči usoda Evrope, najkasneje koncern septembra borno videli jasno. Dim topov se bo razpršil vsled zapovedujoče zahteve: mir. — Mnogi franeoski listi so to izjavo pozdravili z veseljem in rekli, da Francija drage zimske vojre ne prenese. Drugi listi pa zopet napadajo socijalistič-ne ministre.
Vesti o miru.
Milanski korespondent lista »Neue Ziiricher Zeitung« izve od nekega, v vatikanskih krogih dobro znanega zastopmka, da bodo v krat-kem dospele v Svico razne politične osebe četverozveze in centralnih držav, da se bodo neobvezno pomenile o temeljib mirovne konference. Ta sestanek se bo izvrsil na inicijativo Wilsona. — >-Frankfurter Zeitung-prinasa iz Berlina brzojavko, ki energično dementira to vest.
Zediniene  države  severoameriške kot posredevalke za mir.
Reuterjev urad javlja iz Filadel-fije: Zastopnik ameriških trgovskih zbornic Edvard Filena je izjavil na seji mirovne lige, kateri je predse-doval bivši prezident Zedinjenih držav. Taft, da bodo že v prihodnjih tednih Zediniene države v položaju, priti na jasno, kako se naj v Evropi sklene mir. Če se Zedinjene države zavzamejo za pravice svojih držav-Ijanov na morju, bo to pomagalo, do-seči svetu zdrav mir. Reuterjev biro dostavlja, da je s to mirovno akcijo zadovoljen tuđi president Wilson.
»Morning Post« javlja iz Wa-shingtona, da je hil za dne 19. junija sklican v Ne\v York shod zastopni-kov organiziranih delavcev, ki jih je tri miliione. Bivši državni tajnik za zunanje zadeve. Brvan. je bil dolo-čen za govornika na tem shodu. — Brvan je imel nameti, pojasniti, da je dolžnost Zedinjenih držav, ponuditi vojskujočim se državam svoje po-sredovanie in da je potreben kongres nevtralnih držav, da se vojni naredi konec.
Prvi poset...
V obmejnem mestu živimo, še tisto malo, kar nas je, in ker na sebi ni to nič hudega, smo kolikor mogoče dobre volje in se radi po naše zabavimo, ko se nas po dvakrat. trikrat na teden zbere lepa družba domačih ljudi. In tako smo jo tuđi zadnjič po-tegnili malo čez predpisano uro so-lidnosti in smo drugi večer gledali, da se spravimo čim prei pod odeio. Ob 10. smo bili že vsak pod svojo streho, pogreznjeni v razmeram pri-merno srloboko s^r^io
Kar naenkrat ... bu - u - u - um Alarm? Ćlove-k pričakuje še onih par predpisanih strelov, mogočnih in svečanih, kakor je bil prvi. Toda mesto tega se vzdigne od vseh strani peklcnsko prasketanje . . . Pek-pek - pek - pek . . . to so puške . . . In traja dve, tri minute. »Kaj je to, za božjo voljo ?« »Cakaj, da vidimo !,v Tuđi, — da se izrazim vojasko
—  lastni udje so nekako trdi in sapa nekoliko zastaja . . . V tem hipu za-drdra spodaj nekje v mestu »mrtva-fka raglja«, za njo še druga, tretja,
—  vmes neprestano peketanje pušk. Zdaj je pa že čas, da si človek stvar bliže    ogleda.     Vstanem,    stopim    k oknu in privzdignem šaluziie. Krasen pogled! . . . Sto in sto svetlih širokih prainenov se vzpenja na kvisku    in sto in sto žarečih peg tava po oblačnim nebu . . . spodaj po ćeli crni ravnini pa prasketa in poka . . . »Aha, aeroplan!« . . . Kljub vsemu vražjemu šumu čuješ tuđi že ono zamolklo drdranje visoko tam gori med oblaki nekje . . . zdaj bliže, zdaj dalje . . . Ona crna lisci tam gori tik nad prvim gričem, bi rekcl, da je on ... Toda ne, lisa stoji in oči iščejo zaman . . . Iščejo pa mirno in samo še radoved-ne, — vsak drugi občutek je izginil,
—  letalec Še ni naihujše, kar se lahko dogodi . . . Pač to še podzavestno ču-tiš. da plava tam gori vendarle mrt-vaški ptič . . . smrt sama ... Pa — ali ni še tisoč drugih hiš in stotisoč drugih glav;  zakaj bi moralo pasti ravno na tvojo? . . . Nedaleč, doli nekje v eni prvih trdnjav je zagrmel težek strel, za njim še eden    in    še eden . . .   Strojne prške se zaderejo še hitreje, da se iz    tega    plehkega drdranja komaj še raziočujejo nekoliko bolj trdi in jedri    poki    ročnih pušk . . . Električni prameni pa be-gajo in  tavaio vedno bolj nervozno, kakor da jih jezi. da ne morejo ničesar pokazati       . Mogoče je pa .vse skupaj    le    zmešnjava,    razburjenje hrez vzroka? . . . Kakor v odgovor, je strašen polom tik pod nami.    Ni dvoma, — to je bila bomba ...    In kakor da se je dvignila ćela ogrože-na planjava proti drznemu izzivu, se pokanje, ragjanje in grmenje še podvoji . . . In iz vsega švigne pet, šest. deset kakor nit    tankih    živordečih stebel in visoko gori    med    oblaki, skoro vsi na enem mestu, sredi ble-dorumenih pramenov    vzevete    na njih pet. šest,    deset    krvavordečih cvetov in ugasne. Pa je že pet, šest, deset drugih na njih mestu . . . Kakor mak sredi zrelega žita se zde 4 . . In nad    njimi. visoko nad mirni,    sredi med oblaki, pošastno razsvetljenimi, samo za hip, morda da, morda ne, crna ptica . . . ne, bolj crna smodka. Tam si torej. vražji stric! . • . Toda ne, samo zdelo se je tako . , . zopet ni ničesar, zopet le zbegano tekanje belih peg sem in tja, druga čez drugo, druga pod drugo, kakor da  že same iščejo in ne slušajo vec gospo-darjev globoko tam doli, ki jih drže na povodcih . . . In ker ni tu ničesar. se prse, beže na vse strani in iščejo, iščejo . . .
V tem hipu se vzdigne daleč tam zunaj nekje novo zamolklo streljanje, in kakor na en sam ukaz in kakor odrezano, prestane ono v mestu sa-mem. In v tem hipu ugasne na mah vseh stotero zračnih pramenov . . . Le še tam v daljavi. a vedno dalje in dalje, se razlega pocasnejše in po-časnejše grmenie . . .
Končano! . . . §lo je za enkrat vsaj za nas mimo . . . »Nocoj jih ne bo več.« . . . Ura v sosednji sobi bije počasi in svečano enajst . . . Nekoliko hladno je postalo ob odprtem oknu. postelja je pa še vedno nriiet-no topla . . . Fantck je ves zadivljen in bi rad stvar še razpravljal: posebno ga tuđi skrbi, kako se bo jutri iezila sestrica, da je nismo zbudili... Toda. mi smo trudni in mu velimo, naj se priporoČi angelčku - varhu in zaspi . . . Še Časih se začuje iz silne daljine zamolkel strel. še enkrat vpraša deček, kaj bo, Če se sovražnik še nocoj vme . . . »Tiho, mamica že spi! Če se sovražniki vrnejo, nas že — pokličejo.« odgovarjam v pol-snu . . .
ljubljanski občinslri svet.
Ljubljana, 23. junija.
Podžupan gosp. dr. Karei T r i 1-1 e r otvori kmalu po 6. zvečer sejo občinskega sveta, konstatira sklepč-nost, naznani, da so opravicili svojo odsotnost občtnski svetniki z%- B e-1 i Č. P a v Š e k in Š t e f e, — opro-ščen je tndi župan gosp. dr. Ivan Tavčar vsled zadnje nezgode. — ter imenuje za overovatelja zapisnika občinska svetnika ZS- Smoleta in S e r j a k a.
Nato nadaljuie podžupan gosp. dr. Karei Triller:
Slavni ohčinski svet!
Snoči ob pozni uri se jle blisko-ma razširila radostna vest, da so na-
vito prodirajoče funaške čete zavze-le z naskokotn starodavni Lvov» Osvobojena je torej zopet po trdlh devetih mesecih gališka prestolica lo vseskozi je opravlćeno upanje, da bo v najkraišem času ce!a severoza-padna meja monarhije popolnoma očišćena sovražnikovega vpada. S tem pa bo Ftorjen, ako Bo^ da, velik in morda odloči len korak do končnegj cilja, do tistega toli zaže« ijeneKa zmafconosnega, častnega in trajnega miru, ki naj prinese blagof monarhiji in vsem njenim   narodom*
Ponosno ?e zaplapolala po naši beli Ljubljani v znak našega patri-jotičnega veselja in navdušen.ia nad sijainim uspehom naše hrabre artna-de častitl.iiva cesarska zastava, dre-vi pa bodo oznanievali in tolmačHH sijajno razsvetljeni domovi ta naša curila.
Slavni občinski svet prosim pri-voijenja, da snrem odposlati pismeno brzojavno čestitko na naslov Njega cesarske Visokosti gospoda maršala nadvojvode Friderika, s prošnjo, da blagoizvoli sporočiti junaškim če* tam naše naiiskrenejše pozdrave. —* Živcla armada!
(Občinski svetniki. ki so stoje poslušali izvajanja podžupana gosp. dr. Karla T r i 11 e r i a, so se odzvali njegovemu klicu.)
Podžupan gosp. dr. Karei Tril-I e r naznani nato, da je došla najviš-ja zahvala za vdanostno izjavo v zadnji seji občinskega sveta, izraženi povodom vojne napovedi Italije.
Došlo je nadalje to - le laskavo pismo, ki je jemljemo z velikim po-< nosom na znanje:                               _/4
C. in kr. pehotni polk št. 17.        ^ Na  b o j i š Č u. 6. jun. 1915.
Velecenienl gospod župan!
Ob dospetku novih vrlih Kranj-cev k domaćemu polku na bejišče, si usojam Vam in glavnemu mestu lepe kranjske dežele v imenu pripadni-kov polka pošiljati najpresrcnejše čestitke in me veseli, da lahko vno-vič za gotovim, da so »17<- sijajno iz-polnili težavno svojo dolžnost za ce-sarja in domovino.
Ta polk prištevamo najboljšim naše armade.
Novi sovražnik vsem vzbuja želio, da bi smeli braniti domačo grudo in hrepeneče pričakuiemo trenotka, ko nam bo znabiti dano. dobT* ga pred naše bajonete.
Z velespoŠtovanjem   x   **
Hugon pl. Ventour s. r.
podpolkovnik
polko\ni povelinik.
Rudolf  Mobius s. r.
stotnik
t. č. polkovni adjutant.
Uvažujoč pomnožene potrebe monarhije, zlasti vsled zavratnega napada Italijo, je župan v soglasju s finančnim odsekom, odredil, da se pritegnejo 7a vojno posojilo tuđi v shrambi mestne občine se nahajajo-čc ustanove in finančni odsek je so-glasno sklenil, da naj se na račun teh zakladov podpiše 400.000 kron vojnega posojila, kar se je naznanilo tuđi že deželni vladi kot nadzorstve-ni oblasti, ki bo ta sklep brez dvoma odobrila.
Došel je dopis deželne vlade, ki konstatira sijajni uspeh prostovoljne patrijotične zbirke kovin v Ljubljani. Zahvala gre v tem oziru pred vsem darovalcem, potem nabirateljem in magistratnemu svetniku gosp. Lahu, kot organizatorju.
Deželna vlada naznanja maso v spomin zamrlemu cesarju Ferdinandu dne 3. julija, župnijski urad v Tr-novem naznanja svoj patrocinij dne 27. juniia in se zahvaljuje za udelež-bo ob Sv. Rešnjem Tetesu. Gospod Matko A r k o je daroval za sirote povodom smrti majorja Cerani-č a 10 kron.
Mestni fizikat poroča o zdrav-stvenem stanju v Ljubljani za čas od 26. maja do 20. juniia 1915.
Med mestnim domaćim civilnim prebivalstvom tuđi v dobi od 2(S. maja do 20. junija ni nastopila nikaka resnejša nalezljiva bolezen v večjem številu. Za škrlatico sta obolela dva otroka, z? dffterijo 8 otrok. od vseh teh ni umri nobeden. Ena ženska je obolela za otrpnenjem tiln^ka (meningitis cerebrospinalis), tuđi ta že okreva. Drugih nalezljivih bolrzni ni bilo naznanjenih. Vsi omenjeni sluča-ji — (razven 2 difterij), so se zdravili v deželni bolnišnici. — Iz drugih ob-čin prinešenih je bilo v deželno bol-nišnico: cn slučaj škrlatice, en slučaj davice, ki je umri in štirje sluča-ji trebušnega legarja. Tzmed vojaštva je bilo priglašenih 58 slučajev tre-bušnega legarja, od katerih jih je umrlo 6. Vsi ti so bili že bolni pripe-ljani v Ljubliano. — Za kolero so oboleli 4 vojaki, oziroma so bolni došli v Ljubliano. in sicer so od teh umrli trije. eden pa je ozdravil.
Aprovizacijska akcija se dogledno in marljivo nadaHuie. Ji s*«tt
'Stran 4.
.DLUVEN5K1  NAKUU*,  Une ^4. junija   l^ld.
142. nev.
zadnji seji je storil aprovizacijskt od-]sek zelo važen sklep glede dobave fita in moke. Me sto rabi na leto ka-kih 500 vagonov žita in moke in tnestna občina ima pravico, da se v prvi vrsti pritegne, kadar se bo re-iilo vprašanje aprovizacije. Zato je Btorila tuđi že korake pri deželni Vladi, da naj skrbi za aprovizacijo mesta izključno le apro\ izaciiski odsek mestne cbčine. I-dirio na ta način je upati, da bo dobilo mesto primerno množino užitnega kruha, ki ne bo predrag, ker bo mesto proda-lalo živila, ne da bi iskalo lastne koristi. Podžupan gosp. dr. Karei T r i 11 e r izjavi, da je v tem oziru Intervenira! pri vladi in dobil vtisk. da je pričakovati s te strani priporo-EHa in poapore.
Nato odgovarja podžupan gosp. dr. Karei T r i 1! e r na nekatere interpelacije ter naznani, kaj se je ukreniio glede ^kropljenja Ceste na ; Južni kolodvor. Tuđi so se postavile 'v đrevored ob tri cesti 3 klopi. — •Došla je statistična knjiga o Pragi. ;ki se dobi v mestnem arhivu v vpo-:gled.
Nato si izprosi podžupan gosp. dr. Karei T r i 11 e r besedo k pred-logu ex praesidto.
Slavni občinski svet!
f Ore za to, da izkaže mestna oblina primerno priznanje odlienemu someščanu. kl slavi dne 4. juHja t. 1. *$vojo 701ctnico.
Gospod dvorni svetnik v pok.
FRAN   LEVEC
Si Je iztekel za ves nas narod tako nevenljivih zaslug, da je slovenska Jprestolica dolžna, izkazati mu ob tijegovem slavju svojo hvaiožnost s tem, da mu podeli za njegove velike fcasluge
Častno  meščanstvo.
Utemeljiti hočem ta svoj pređ-(og s tem - le kratkim pregledom njegovega življenja in delovanja:
Rojen dne 4. juliia 1846 na Ježići. Bi val pozneje v Radomlju in Pod Rožnikom. Studira! v Ljubljani. Maturiral ondi z oJliko leta 1S67. Modroslovec na Dunaju do 1871. leta, Domač vzgojiteli. Suplent v Gorici do 1S74. leta. potom na realki v Ljubljani, ravnotam od leta 1S77. do ,1901. c. kr. profesor. Od leta 1S86. c. kr. okrajni šolski nadzornik. Od leta 1901. c. kr. učiteljiščni ravnatelj v Ljubljani, od leta 1903. c. kr. deželni šolski nadzornik, od leta 1913. .dvorni svetnik in vitez železne kro-ne III. razreda; od februarja Ietos .stalno umirovljen.
} Dvorni svetnik Levec je na gla-yu pedagoga, jezikoslovca, literarr.e-fca zgodovinarja, estetika, kritika, stilista, biografa in urednika.
Levec — pedagog.
Kot učitelj slovenskega jezika in literature je umei kot malokdo za predmet vnemati in je dos^zal velike uspehe. Vnemal je s svojo živo be.se-do in % svojim mikavim pripovedo-vanjem za materni Jezik, za domačo kulturo in za ugled domovine. Osnova! si je velik krog vernih učencev. Kot nadzornik je bil v teoriji in prak-ski nedosegljiv strokovnjak. vzfasti na polju ljudskega šo-lstva. Šestnajst let c. kr. okr. Sol. nadzornik in dva-najst let c. kr. deželni Šolski nadzornik je Levec razvil plod ovi to de?o-vanje na polju šolske vzgoje in s svojim spretnim in veščim peresom temeljito reformira! kranjsko ljudsko šolstvo.                                  •
Levec — fezikoslovec.
Natančno poznanje slovenskoga fezika rn njegove praktične vporabe vsposobila sta dvornega svetnika za praktičnega jezikoslovca prve vrste. S »Slovenskim pravopisjem« je za-snoval navodila o pravopisu slovenskega jezika in Ž njim zasnoval pra-^Dpisna pravila, ki so fiksirana v epohalnem PleterŠnikovem sloven-sko-nemškem slovarju.
Levec — Ht©rarnl zgodovhiar, este-tfe, kritik, biograf in urednik.
Zc v zgodnji mladosti so mu te-danji slovenski slovstveni veljaki ivcepili veselje #o knjižne zgodovine, Marn itd. Stopil je v stik s slovenskim! pisatelji še kot gimnazijec «(Umek, Levstik, Jurčič, dr. Celestin), 4alje kot modroslovcc (Stritar, Ogri-nec itd.). Kot domaći vzgojitelj je veliko prepotovai ui si ondi pridobil fin ofous za umetnost in estetski čut. V parici se je seznanil z Erjavcem, ilr. Lavričem in S. Gregorčičem ter imel mnogo izbornih in poslušnih učencev.
Svoje slovstveno dek>van]# je pričet kot mladinski pesnfk in objavi nekaj pesmi, ki so bile uglasbcnc.
Sodeloval je pri Stritarjevem »Dunajskem Zvonu« v vezani in nevezani besedi.
Izkazal $e je kot izboren bro^ra! in poda! javnosti: Vodnika, Stanica, čopa, Prešama, Levttifc*, S. Jenka, Bleiweisa, Jurčiča, Erjavca, Kersnf-ka, Valfevca, itd NJegpvi životopisi
skih debat. Čitajo se s svojo živahno dikcijo in iahkiin pripovedovanjem kot mikavna knjiga.
Levec se je p**kuzai tuđi jćlKo spremega urednika in izdaja-t e I j a, za kar je imel v obilni meri vsa potrebna svojstva. V Gorici je dve leti uredoval »Sočo«. Leta IN51. je postal urednik »Ljubljunskega Zvona-, kar je ostal deset let. Kat urednik je okrog »Ljubljanskega Zvona* zbral najbalj^e pesnike, pri-poveduvalce, noveliste, znanstvenike, strokovnjakc itd. »Ljubljanski Zvon*, ki ga je Levec nad vse spretno uredoval, je Štel nad 200 sotrudni-kov. \r njem je objavi! Levec nebroj živijenjepisov in veliko drugih času primernih sesiavkov in samostojnih raznrav.
Kot fzdajutelj je slovenskemu občinstvu podal: Erjavca (2 izv.), Jurciča (11 z\O, Levstika (5 zv.), \ aljavca itd.
Kot literarni zgodovinar in književnik je stopil v krog prvega slo-venskega literarnega društva ^Slo-venske Matice^, kateri je bil 25 let odbornik, štiri leta drugi, šest let prvi podpredsedr.ik in 15 let pređsed-nik. Pod njegovim predsedstvom se je »Slove!iskaJVlatica« krepko razvijala. Razumel je kot malnkdo, poiska-ti, kar spaja, in izločati, kar razdvaja. »Slovenske Matice« ni le vodil, marveč je v njej tuđi živahno sođelo-val kot pi>atelj in urednik (Knezova knjižica itd.),
Napisal je mnogo eseijv in raz-prav po raznih »Zborniklb« in v raz-novrstnih strokov. in tuđi političnih časopisih. Vsi njegovi spisi znneijo izbornega stilista, kateremn teče jezik gladko. Njegov stil Je Iahko razumljiv,  vsakemu  prikupljiv.
Kot oznanjevalec in ocenjevalec prvih slovenskih knjig se je pokaza! vedno za finega estetika in ^ravič-nega, razumnega kritika.
Kot zgodovinar in arheolog je sodeloval tndi rri »Muzeiskem društvu*, katerernu je bil mnogo let zaslužen načelnik in od katerega se je Ietos poslovi! kot njegov častni član.
Kot sotrudnik »Revue Oester-reich-Ungarn in \Vort und Rrld« je spisa! sestavek ^Zar O?schichte Krains^ in objavil tuđi več znanstvenih sestavkov v rcalčnih programih.
Navedeni podatki. ki niti iz daleka nišo se zadostni, naj vsaj nekoliko označijo Levčevo mnogostran-sko.vplivno in neutrudljivo delovan3e na različnih poljih slovenske javnosti.
Možu, k? je polog tega žrtvoval domovini dva sinova, gre to najvišie priznanje, ki je mare podeliti mestna občina.
Soglasno sprejeto.
Zapisnik zadnje seje se odobri.
Za personalni in pravni odsek poroča o dopisu upravnega ravnateljstva Me.stne hranilnice glede jamstva mestne občine za preskrb-ninske pravice hranilničnih uradni-kov in U5lužbcncev g^spod občinski svetnik dr. Novak. Zađeva je for-malnega značaja ter se izreče, da šega obveznost mestne občine tuđi na vse pravice do preskrb. ki so nastale iz službenega razmerja hranilničnih  uradnlkov in uslužbencev.
Za finančni ods^k poroča o ra-čunsVern sklepu mestnega zaklada za leto 1914 gaspod občinski svetnik Hudovernik. Mestni zaklad iz-kazuje: rednih stroskov 1,1^6.765 K 94 v, izrednih stroskov 1,«17.044 K, 21 v, prehajalnih ^troSkov 609.100 K 97 v. Končni hlagajnični prebitek znaša 53.489 K 87 v. Aktiva koncem leta 1914. znašajo S,4fi3.5SQ K 86 v, pasiva pa 8,055.016 K 49 v, čisto premoženje torej 408.573 K 37 v.
Isti poročevalec poroča v imenu finančnega odseka o računskom sklepu mestnega ubožnega zaklada za leto 1914. Potrcbščina tega zaklada je znašala 155.251 K 68 v, aktiva so znašala 768.306 K 24 v, pasiva 4600 K 82 v, čisto premoženja znaša torej 763.705 K 42 v.
O račnnskem sklepu zatklada meščanske imc^vinc za leto 1914. poroča v imenu finančnega odseka tuđi g. občinski svetnik Hudovernik. Končni blagajnični prebitek tega zaklada znaša 51.595 kroti 21 v, stroskov, 16.378 K 36 v probitka.
Isti poročevalec poroča v imenu finančnega odseka o računskem sklepu ustanovnega zaklada za leto 1914. Končni blagajnični zaostanek irkazuje 11.184 K 14 vin. Pri efektivni vrednosti 527.691 K 65 vin.
O računskem sklepu amortizacii-skega zaklada mestnega loterijskega posojila za leto 1914 poroča zopet g. občinski svetnik Hudovernik. Posojilo i^kasuj« v svoji bilancf 1,873.608 K 07 vin. aktiv.
Za stavbni odsek poroča gosp. občinski svetnik dr. Novak o prilivu dr. M. Pirea kot kuratorja Josipa Streharja proti odloku mestnega magistrata glede raznih zdravstvenih predpisov ▼ hiši št. 22 na Tržaški cesti. Zadeva pri te} hiš? se fe viekla že več let in se ]e kurator uoirdl napmviti oocikovalnico. settt
pa se upira priklopiti hišo h kanalu. V interesu snage in reda na Tržaški cesti je, da se ta nedostatek odpra-vi, da se pa rosestniku ne naloži preveliko breme, sklene občinski svet, da se mora priklopitev izvršiti do 15. avgusta 1915.
Gosp. občinski svetnik L i k o -zar poroča o sklepih odbora za gospodarsko uadzorstvo meščanske imovine glede podelitve meščanskih iH'jdpor. Štirim prosilcem se podeli dnevna podpora po 40 vin., dvema prosik crna se zviša podpora na 40 vin.
Uosp. občinski svetnik Hudovernik poroča o klavničnega ravnateljstva poročilu o računskem sklepu mestne klavniee za leto 1914. Pri dohodkih 52.782 K 76 vin. znaša prebitek 52b5 K 11 vin.
Upravnega odbora mestnega pogrebnega zavoda poročilo o računu dnhička in i/gube ter o računu bilance mestnega pogrebnega zavoda za prvo poslovno dobo od 1. avgusta 1914 do 31. decembra 1914, poroča uosp. občinski svetnik M a 11 y. Zavod izkazuje čistega dobička (>70s K 85 vin.
Poročilo upravnega odbora mestnega vodovoda in mestne elek-trarne za leto 1014, podaja gosp. občinski svetnik P 1 a n i n š e k. Pri uspehu 358.933 K 30 vin., izkazuje elektrarna 21.642 K 16 vin. dobička.
() računskem sklepu mestnega vodovoda poroča isti poročevalec. Vodovod izkaznie 330.482 K )7 vin. doho-Jkov in ima 42.677 K 09 vin. prebitka.
O Friderika Starka prošnji za odpis večje porabe vode v hiši Pra-žakova ulica št. 10. poroča zopet g. občinski svetnik P 1 a n i n š* e k. Ker ie bila voda faktično norabljena, se nrosnji za odpis ne more ugoditi: Tercziii Trtnikovi pa se odpiše za večjo porabo vode polovica.
Uolno zcssdanle
nrcalsKosa scbori
Zagreb, 2.\ junija. (Kor. urad.) Pri razpravi o zakonski osnovi glede finančne nagodbe z Ogrsko, je opozarial predsednik dr. Magdić na izjave vseh strank, da hočejo vse svoje strankarske interese zapostaviti skupnemu cilju, to je, zmagi našega orožja. Obsojal je zato govore državnopravne opozicije, ki bi bili mogli, dasirnvno nišo izvirali iz zlob-nega namena, kaliti v tem resnem času vtisk prve seje, katero ie pre-šinjal duh največjega in najiskrenej-šega patrijntizma.
Poslanec Stjepan Radić je ute-meljevai svoj protipređfog, dr. naj se finančna nagodba odstavi z dnevne-ea reda ter je zahteval ravnopravnost hrvatskega sabora z ogrskim državnim zborom. Z ozirom na velike žrtve hrvatskega naroda, ie treba 7ahtevati finančno samostojnost kraljevine.
V imenu većine je govori! dr. Mazuranić za predlogo ter pozivljal opozicijo, nai v interesu narodne složnosti odtegne svoi   protipredlo^.
Med govorom posla nca Mazu ranica znnušča poslanec Radić dvorano s klicem: »Zamašiti nam hočejo usta!"
Poslanec Panmić (?) ie precital nato izinvo stranke prava, ki otklanja nredlogo iz programatičnih vzroknv.
OfA-ornik Starčevićcve stranke iziavlja. da tuđi njegova strarka ori-klanla nredlogo ter da se nadnljnje debate ne bo udelezila.
Sfbor sprcime nato zo.ko-nsko osnovo o finančni nagodbi y' rrvem in dnipem branju.
Prihodnja seja jutri.
Odgovor Rcke na interpelacijo v hrvatskem saboru.
^Riječki Novi List« poroča: Riječka gradska delegacija držala je sjednicu, i tu je ustao dr. A d e 1 s f e 1 d i ovako progovorio: »Iz budimpeštanskih listova doznao sam, da je u zagrebačkom saboru pala interpelacija o Riieei, kolom se, medju ostalim, zahtijevao raspust gradskog zastupstva, kao što je to uslijedilo u nekojim mjestima Dal-maciie i iražilo, da se službeno ime grada Fiume prozove hrvatskim imenom Rijeka. Ovoj interpelaciji bila je očita svrha, da se istakne i dokaže, da je Rijeka hrvatska zemlja. Naprotiv onim manifestacijama, koje stoje u očitoj protimbi s jedno-pravnim položajem grada Rijeke, pravom, koje na neprijeporni način izbija iz provizorija, siguran sam i stalan, da ću tumačiti mišljenje grad-janstva, ako izjavim, da Rijeka kao posebno tijelo sjedinjeno sa svetom krunom ugarskom, hoće ostati sjedinjena s Ujartkom u nerazrtfeSl-voj svezi. Grad, boreči se za svo! talijanski jezik i vlastitu auto-n<*aij& više je puta bio u sukobu s
vladom, ali ie uvijek ostao vjeran kraljevini Ugarskoj, siguran i stalan, da samo izravno ujedinjen s krunom sv. Stjepana može uzdržati svoje prerogative i postiči onaj ekonomski razvitak, na koji je grad bio pozvan. Ja dakle pozivam delegaciju, koja je zamijenila zastupstvo, da se priključi ovim mojim izvodima, oviastivši načelnika, da, kad sada podje u Budimpeštu, bude kod središnje vlade tumačem osjećaja, uvjerivši je o vjernosti grada prema ugarskoj državi.« Ovaj predlog dr. Adelsfelda Jednoglasno je primljen.
Kaj bliska se v Jasnem, kaj votlo đoni Pred nami na levi, na pravi? Od sela do sela v okrogu vrši Kot jeka v zaprti dobravi. Orožje se sveti, vojaški je šum, Nabira se čudo okrašenih trum.
Vitezi cenjeni!
Kam ste namenjeni,
Kaj vam zaiiga v obrazu pogum?
Mi čvrsti   Slovenci smo,   gremo na
boj Za pravdo, za dom, za cesarja,
Zakonu domaćemu vitežki rcj, Protivnemu groza viharja. Obraze bojari nam hrabrosti blesk, Desnica, če vdari, razruŠi kot tresk.
Ude trum lorimo,
Grade naskočimo,
Tabor pred nami drobi se kot peš'k.
3.
Podravske,  posavske  planjave so nas
Iz krepkega jedra rodile,
Neplašba, svoboda, premaga tačas
So tri rojenice nam bile.
Železo nam prva je dihnila v dlan,
Svoboda domovja naročila bran,
Zmaga le gledala,
Nekaj povedala,
Slišali boste, že bliža se dan.
4.
Naj  bo ga kot listja sovražnika broj, Kot trave po gorah slovenskih, Srdito razkačcn pripelji ga v boj Sam vojvoda brezden peklenskih. Če trdega snopja skrbi te nasad. Mlatiče slovenske povabi na mlat;
Radostno vrisnejo,
Krepko pritisnejo,
Udrijo srčno, ne štejejo klad.
5.
Nabita je risan'ca, oster je meč, Obilno v kartušu je blaga, V junaškem  je srcu  poguma še več, Na vraga, o bratje, na vraga! Stoletni raztrgati v migleju  hrast, Nevihti je dana gotova oblast;
Hujše mi planemo, UrnejŠe zmanemo, V prah  io spremenimo vražjo pošast!
I. Koseski.
—  Prestolona^lednik v Inomostu.
Korespondenčni urad javlja, da je prišel prestolonasicdnik nadvojvoda Karol Franc Jožef dne 23. v Ino-niost, kjer ga je vse prebivalstvo z velikim navdusenjem sprejelo.
—    Proslava   zavzetja Lvova v Liubllani.    Ljubljana je v zastavah. Suoči    je    bil  mirozov  salezijanske godbe. Hiše so bile lepo razsvetljene in nekatere tuđi še posere okrašene. Godbi so sledili prostovoljni    strelci in mnogo občinstva in v jasno noč so grmeli niogočni klici, izrazujoči veliko in splošno navdušenic zaradi zma^ gc    in    zavzetja galiskega stolnega mesta.
—  Gorka. Iz vojne ga poročeval-skega stana  se  poroča:      V mestu vlada popoln mir. Italijam* so menda ztj  sprcvideli,    da    nimajo    upanja, proclrcti našo fronto. Napadi brigad Re in Pistoja od 27. maja do 11. junija so naše čete, če tuđi jili je bilo znatno manj, vse odbile. I/gube Ita-lijanov so strasne.    V prvili strelskih jarkih  vlada najveseljše  zaup:vnje.
—  400 mifiionov    kron do sedaj izplačanih podpor. Kako znatne svote  se   dajcjo  roclbinam    v    vojasko službovanje         vpoklicanih         mož, kaže dejstvo,    da se je v celem tem rodbinam  izplačalo  od  pričetka vojne pa do srede maja tega leta samo v Avstriji nad 400 milijonov kron.
—   »Lejja Nazionale.«  Pred par dnevi smo javili, da je primorsko ce-sarsko namestništvo razpustilo primorske podružnice »Lege«.      Kakor poročajo dalmatinski listi,    so sedaj razpuŠčene tuđi dalmatinske podružnice tega društva ter njihove knjige in premoženje konfiscirano.
—  Dr. Rybaf, o katerem smo javili, da se nahaja v Radincih na Šta-jerskem, je  bi!  te  dni premeščen  v Kranjsko  Oriro  na  Gorenjskem.
—  Iz ruskena vletnlštTa   se   ie oglasi! 20!etni    kliučavničarski    pomoćnik Leopoid DemSar z Gline. UieiV bil 22. sušca. Do žc4cz»kx ap
hodili 9 dni, po železnici so se pa vo-žili skozi puščave in sneg 12 dni. Sedaj se nahaja v centralni \ziji v mestu Ashabat. To je M; ,n perzijske me je in Kaspiškega jezera. Piše. da ima dovolj jesti, pa nič dela. Sloven-ccv je tam 72. Z njim je bil ujet tuđi neki četovodja Kernc z Gline, ki se ne nahaja tam. Stanujejo skuhaj v baraki. Popisnico je otlposlal dne 27. aprila in pravi, da je bilo takrat tam vse v ro/.ah. Zdrav je in pozdravlja vse Glinčanc.
—    Usnjarskl F"r^el pred najviš-jiifi sodiščein.      l.'snjarji so s\oj čas napravili kartel in sicer v obliki zadruge. Na podlagi revizijskega zakona sta dnnaisko trirovsko srKlišče in višje deželno soclišče razveljavila iz-vršilne določbe te zadruge, čes,    da omejujejo  gospodarsko  samostojnost članov, ker jim nabgajo dolžnost. da niorajo vse  svoje  izdelke    prodajati zadrugi.    Proti tei razsodbi vloženo revizijo je najviše socliš-"'^ odbilo.
—    Cenzura    poštnih pošiJiatev. Od 2r>. iiiiiiia 1U15 dnlie so vse pošt-ne posiljatve, ki prideio    na    Kranj-skcin k oddsji ali predaji, podvržene cenzuri.      To se d:ije z naslednjiiTii uka^iii obče na znanje:  1. Pisma in dennrna pisma se niorajo odprta od-dajati na pošto; 2. na vsakem pismu ali  denarneni  pismu,    kakor tuđi na vsaki  poštni  dopisnici    moraio    biti razločno saznamo vani    ime    in    pri-irnek in natančna adresu stanovanja dotienega  odposiljatelja;   pominiklji-vo opremljena pisma se ne razpoši-Ijajo:    3. strogo je prepovedano komu pikati o vojaškHi predmetih,    če so tuđi navidezno nedolzne vsebine, kakor:    o dohodu in odhodu častni-kov, o izvršeni nastanitvi    vojakov itd. Razširievalcem takih novic preti strogo kaznjevanje  tuđi  takrat, kadar te novice nimajo nobenega liu-dobnega namena;  4. ovoji se mora-jo odprto oddaiati, tako, da se poštni, oziroma cenzurni uradnik more ta-koj o vsebini prepričati.     Te ovoje zapro stranke v njegovi navzočnosti. Ovoiem in denarnim pismom se ni-kakor ne smejo    pridevati    pismena naznanila. 5. Odrezki poštnih sprem-nic in poštnih nakaznic ne smejo ob-segati nobenih pismenih naznanil. V interesu hitre razpo.šiljatve    poštnih posiliatev, kakor tuđi zategadelj, da se stranke obvarujejo šk^de in kaz-novanja, se nnjno priporoca izpolnje-vanje predstojećih  predpisov.
—  Ukaz c. kr. trgovskga   minl-strstva,    sporazumno s poljedelskim in notranjim ministrstvom z dne V), juni ja 1915, št. 16C drž. zak.,    glede doižnosti naznanila poljedelskili stro-jcv. Obrtniki in trgovci so dolžni neposredno poljedefskeni!!  ministru do 2S. t. m. naznaniti poljedelskc stroje, katere imajo v zalogi,    doma ali kje drugje spravljene, kakor tuđi one, katere imaja še v delti in imajo biti iz-gotovljeni  pred  žetviio,  mlačvo    in košnjo.    Naznaniti so:    vsi za žetev, kašnjo    in sušenje    mrve,    vezanje, mlačev, čišćenje in sortiranje potrebni stroji;  nadalje tuđi vsi lokomobili na bencin fn bencinol,    ki    služijo za mlačev.      Naznanilo je podati na posebnih, v  to  svrho napravljenih  ti-skovinah. Kdor ima že stroj prodan, pa ga hrani še doma, mora naznaniti tuđi kupčevo ime in stanovališče. Da se izpolninie dolžnost naznanila,    ie trgovsko     ministrstvo     pooblastilo obrtna nadzorništva in druge, za to izvedene organe, da vrše tozadevno nadzorovanje.   V to svrho se smejo uradno pregledati zaloge    in    knjige tozadevnih trgovcev. Prodajanje teh strojev se niknkor ne zadržuje, ven-dar pa se morajo od vseh    kupčev vpisati  imena  in  stanovališča  in  ta na zahtevo predložiti    nadzorovalni oblasti.      Opustitev teh naznanil se kaznuie (ako ni s tem zagrešeno še kako liujše kazensko deianje) z de-narno globo do 500 kron ali z zapo-rom do šestih mesecevr.
—    Okllc   državne zveze ognje-gascev. — Ognjegasna društva Av-strije! — Ljubi  t o v a r i š i !     Po o31etoem zavezništvu je naš doseda-nji i talijanski zaveznik Avstriio    za-vratno napadel in tako stojimo sedai v beju proti sedmerim sovražnikom. Naj ne bo zastonj poziv našega cesarja na njegove narode za nainožrt-vovalnejšo    obrambo in vsa ljudska moč naj bo združena v enem duhu s cesarjem in državo s prisego vse po-žrtvovalnosti    za     sveto  domovino. Naša ognjegasna društva tnorajo pac največ trpeti po voinem pozivu in izgubila so skoro polovico, na mnogih krajih do tri četrtine svojega mostva. S tesnim srcem   pričakuje   ljudstvo na deželi poletnoga časa,   ko Je po-moč ognjegascev najbolj potrebna in so    orodja brez moštva, brez moči. Potrebna ie torej samopomoč! In to pomoč prineso lahko žene in dekl-eta! ženska pomoč bo velike koristi zla-sti pri gonitvi ognjegasnih brizgalnic. pri polaganju cevi in donašanju vode, pri snaženju orodja in pri samari-tann^i službi. Zaradi tega se vsa ob-činska zastopstva nujno  opozarjajo, da naj se žensko prebivalstvo pouči 0 ognjeg&sni   skižbi   in nai se vpefe
142. 5tcv.
r.5iAJvcr*2fiM rfAitot/    crne £*. jamja r&to
stran 3.
nravočasno potrebni pouk in odkaže
Jelo. — Reginald Czermak, čast-:i predsednik avstriiske državne jveze ognjegascev.
—  Prepoved nakupovanjla živine
• xl hiše do hiše ne velja v zmilu rav-:okar izdanega razglasa deželne vla-ie za nakupovanjc prašicev. Pač pa •e tuđi se v naprej prepovedano go-■iti žive prašiče od kraja do kraja in d hiše do hiše ne velja v zmislu ravnati.
—  Poštni prcmet s Trstom.     V
rometu s Trstom ic dovoljeno:    1.
Pisemskopoštni promet je ncomejen.
2. Poštne nakaznice in postnohranil-
niški promet do 1000 kron. 3. Promet
>    privatnimi    paketi do 5 kg teže.
Označena vrednost do 100 kron.    4.
nromet  z  denarnimi  pismi:     Ozna-
ena vrednost do 1000 kron. Pisme-
:a   sporočila v privatnih paketih in
lenamih pismih in pa   na   odrezkih
oštnih spremnic so prer°vedana.
—  Paketna pošta s Primorskim.
^rivatni  paketi  so zdaj    pripuščeni
rudi v prometu s Trstom, Rovinjom,
Katinaro, Bazovico in Opčino.   Naj-
^išja dopustna teža je 5 kg,    ozna-
ena vrednost pa    je    om^jena    na
00 K.    Pismena speročila v paketih
li na poštnih spremnicah so prepo-
edana.
—    Imenovanja    v    magi^tratni službi.  Za magistratna  komisurja  v TX. činovnem razredu z dnem 1. ju-•iia sta bila vr snočnji tajni seji obein-^kega    sveta imenovana  koncipira :%. Vladimir   Breskvar in Vilko j u k o v n i k. — G. Fran K a v c i č 'e bil imenovan s 1. majem za stal-nega magistratnega  oficijanta.
—  UžUninski zakup.      Obcinski >vet ]e v svoji snočnji tajni seji skle-:iii vložiti na finančno ravnateljstvo ronudbo za flodaljšanie užitninskega :akupa pod pogoii, ki so v svojem bi-
tvu podobni pogojem. pod katerimi ;e dežela prevzela užitninski zakup.
fl — Fijakarska koncesija. Franc Svcv sa prosi za podelitev fijakar-ske koncesije. Njemu v korist od-stopi enako koncesijo Franc G I o • b e 1 n i k. ki je sedaj pri vojakih. Niti zadruga niti policijsko ravnateljstvo podelivti koncesije ne ugovar-jata. zato se prošnja priporoča v ugodno resitev.
Zdravstveno stanje mestne ob-čine ljubljanske. V času od 13. do 19. junija je bilo 16 novorojencev. 1 mrtvorojenec, umrlo pa je 34 oseb. Od teh ie bilo 11 domacinov in 23 tuj-cev. Za legarjem je umrlo 5 vojakov. za kolero 1 vojak, za ietiko 7 oseb, med temi 4 tujci, vsled mrtvouda 3 osebe. vsled nezgode 1 oseba. Za razlienimi boleznimi je umrlo 12 oseb in vsled ran, dobljenih na boji-šču, 5 vojakov. V tem času je obole-\o za infekcijoznimi boleznimi: za legarjem 9 vejakov, za grižo 1 vo-ia,k. za kolero 1 vojak in za vratico 3 osebe.
V  Zađlogu pri Ćrnem vrhu    je uprla gostilničarka gospa    Barbara Vončina, stara 69 let, dne 20. junija t. 1. Ista ima dva sina na bojnem polju. Lahka ji zemljica!
Strela je udarila v skedenj Marije Bučarja iz Drske v cbčini ?mi-hel-Stopiče in je nastali ogenj napra-vil nad 2000 kron škode.
Nova razprava pred ptujskim naglim sodom se bo vršila, kakor poročajo mariborski listi, te dni proti dvema vojakoma, ki sta oropala po-sestnika in župana Polanca iz Der-stelje. Iztrgala sta mu denarnico, v kateri se je nahajalo 400 K. Kakor znano, je bil pretekli petek od istega naglega sodišča obsojen vojak Spo-rer radi ropa ter popoldan na dvo-rišču ptujske vojašnice ustrelien.
Na Otoku Brioni pri Ptuju je dne
13. junija umri dolgoletni naročnik »Slovenskega Naroda*, gospod Ma-tija 2 i d a n i k, sodarski mojster. v starosti 63 let. zadet od kapi. Bodi mu prijazen spomin!
V  Krapinske toplice   na   firvat-skem je došlo do 13. junija SSS oseb.
Sodišče na Reki je obsodilo ne-kega Ivana Sivaza in 29 njegovih sokrivcev, ker so državo ogoljufali za 60.000 kron. Sivaz je dobil tri leta, ostali pa od 6 mesecev do enega leta.
Kino »Ideal«. Spared za petek, 25. junija: 1. Zaliv St. Tropetz. (Naravni posnetek.) 2. Iskra. (Ganljiva drama v treh delih.) 3. Patentni kovčeg z zaskoeno ključavnico. (Veselo-igra v treh delih.) — Danes še Ale-ksander Moissi v filmu »Čar kulis-<.
Izgubljen je bil briljantni prstan v nekem tukajšnjem zavodu z vo-jaki. Pošten najditelj naj ga vrne proti nagradi pri državni policiji. Pred nakupom se svari.
Popravljamo. V včerajšnjem iz-kazu daril za Rdeči križ se ima glasiti, da je daroval g. dr. Al. Kokalj, odvetnik v Ljubljani, iz kazenske poravnave Sevar ca. Tomažič, od zadnjega plaćano 40 kron — in ne 3Qkron.____________*   ' - ■
Kazne stvari.
*    General    kavalerije    Fdvard pl. Botun - Ermolli. General kavale-rije Cdvard pl. Bohm - Hrmolli,   poveljnik zmagovite druge armade, ki je osvojila Lvov, je bil rojen L 1856. Leta 1S75. je izšel iz vojaške akademije v Dunajskem Novem mestu kot poroćnik  4.   dragonskega   polka.   Ko je absolviral vojno solo,  je  prisel  k generalnemu     Štabu.     Leta  1889.   je prišel k 13. ulanskemu polku. Pozne-je   je   deloval   zopet v generalnem štabu. Leta lsO7. je bil imenovan za poveljnika 3. ulanskega polka;  leta 1SQ7. pa imenovan za polkovnika. L. 19i»l. je bil Bohm - Ermolli imenovan za poveljnika 16. kavalerijske brigade v Požunu. leta 1903. pa za gene-ralmajorja.  Od leta  1905. je bil  po-veljnik krakovske kavalerijske divizije in je bil leta 1907. imenovan za feldmaršallaitnanta.    Leta    1QOO.   je postal poveljnik 12. inianterijske divizije v Krakovu, leta 1911. pa    je prevzel poveljstvo prvega kora. Kot tak je bil Bohm - Ermolli leta 1912. povišan za generala kavalerije. Pri-četkoma vojne  so mu  poverili   po-veljništvo driKe armade.
*  Generalni polkovnik Macken-sen bo, kakor p<>ročaio nekateri nem-ški    listi,    imenovan za generalfeld-niaršala.
*  Riga. vRuskoe Slovo« poroca, da so v Rigi. kjer je bila doslej mest-na uprava nemška, uvedli ruski urad-ni jezik.
*  Povodenj v Budimpešti. \ sled velikec:a reuria so posamezni mest-ni deli v Budimpešti pod vodo. Več hiš je razrušenih. I>koda je velika.
*    Pomanikanie    zdravnikov    v Dalmaciji.  Dalmatinski   listi  javljajo, da primanjkuje v Dalmaciji zdravni-kov.    Ćele    pokrajine so brez njih.
Naše Jedinstvo« pristavila:  »Težko je, ali Rog je do/>. pa nema bolesti.«
*  Si prega di non sputare!   Pod to oznacko    poroca     Grazer   Tag-Matt«:. Ricciotti Garibaldi in njegovi sinovi so odpotovali iz Rima, da se z?lase    pri svojem polku v Perugii. Na kolodvoru jih ie d' Anrmnzio po-Ijubil.
*  »The war and the Ba|katis.« To je naslov knjizi, ki sta io izdala voditelja  znanega  angleškega  balkan-komiteia brata Noel in Charls Bux-ton.   Včeii del te knjige je posvećen Bolgarski. nien namen pa je, dognati pod katerimi pogoii bi se dala obnoviti balkanska zveza.
Najnovejša poročila,
PATRIJOTICNE    MANIFESTACIJE NA  DLNAJU.
Dunaj, 24. junija. (Koresp. urad.) Povodom zavzetja Lvova se je odel ves Dunaj v zastave. Povsod se vidi avstro - ogrske, nemške in turske zastave. Tekom dneva so se vršile mnogcštevilne patrijotične manifestacije, dopoldne sprevodi učencev k dvorcu, k vojnemu ministrstvu in pred spomenik Radeckega, kjer so se vršile slavnosti v proslavo zmage. Ob 6. popoldne je uprizorilo židovsko prebivalstvo Galicije na Dunaju impozantno manifestacijo pred vojnim ministrstvom. Takoj nato so se vršile manifestacije prebivalcev Ukrajine. Zvečer se je vršil vojaški mirozov. Pri slavnostno razsvetlje-nih oknih voine^a ministrstva, se je pokazal vojni minister Krohatin, mestni poveljnik in župan \Veiss-kirehner. Vojni minister je bil živahno aklamiran. Župan je imel nato na balkonu navdusujoč govor. Nato je zapela vectisočglava množica cesar-sko himno. > Heil Dir im Siegerkran-ze« in končno neko ogrsko narodno pesem. Potem se je poinikal sprevod, ki je štel kakiti 200.000 oseb, med neprectanimi viharnimi ovacijami skozi ceste mesta. Obenem so se vršile velike manifestacije pred palačo najvišiega armadnega povelinika, nadvojvode Friderika. Na balkonu se je prikazala nadvojvodinja Izabela, ki jo je množica živahno pozdravila. Manifestacije so trajale pozno v noč.
Dunaj, 23. junija. (Koresp. urad.) Opoldne je prikorakalo kakih 200 šo-laric. spremljanih od učiteljic, s crno - runienitni m rdece - helimi zn-stavicami na notranji dvorski trg, kjer so se ustavile pred spomenikom cesarja Franca. Tam so deklice pele cesarsko pesem ter klicale >Hoch!« Njesrovemu Veličanstvu. Potem so Šle deklice na Cesarja Jožefa trg ter ponovile pred spomenikom cesarja Jozefa H. svric nruriirvične ovacije. Zahvalna služba božja na Dunaiu.
Dunaj, 23. junija. (Kor. urari.) Pri jutrišnji slavnostni zahvalni službi božji, ki se vrši ob 9. dopoldne v Stefanski cerkvi, bo cesarja zastopal prestoionaslednik, nadvojvoda Karei Franc Jožef. Namcravane izjave vdanosti dunajskega prebivalstva bo cesar sprejel jutri ob U. dopoldne y.
Veselje v monarhiji rad! zavzetja Lvova.
Dunaj, 23. junija. (Koresp. urad.) Iz ćele monarhije prihajujC^a poro-čila popisujejo neizmerno veselje zaradi zavzetja Lvova. Vsi dunajski listi izražajo soglasno prei^ričanje, da pomeni zavojevanje Lvova ne samo konec ruskega gospodstva v Galiciji, ampak tuđi popolni razpad ruske armade.
Veselje v provinci.
Z Dunaja poročajo: Nepreneho-ma prihajajo iz ćele avstro - ogrske monarhije poročila o sijajnih mani-festacijah vsega prebivalstva. V več-jih mestih so povsod priredili obho-de. pri katerih je prišlo do spontanih ovaeij za zavezniška monarha in ar-madi. V Trstu so se ladje, ki so vkr-cane v pristanišču, bogato okrasile z zastavami in tuđi sicer so se povsod javna in privatna poslopja okra-sila 7 zastavarni. Vse provinčno Ča-sopi«;je ocenjuje v navduSenih uvod-nikUi veliki pomen tega dneva i!i na-glaša veliko važnost tega gododka v političnem in vojaskem oziru. Žte-vilne so vdanostne brzojavke, ki sta jih dobili cesar in najvišu poveljnik zavezniskih armad.
Manifestacije v Berlinu.
BeroSin, 23. junija. (Kor. urad.) Burne manifestacije za združene armade povodom zavojevanja Lvova so trajale do pozne noči. V javnih lokalih so povsod igrali nemsko in avstrijsko himno, ki jih je ončinstvo z navdušenjern pelo. Ce^ar je odre-dil. da se na javnih poslopjih razobe-siio zastave in današnji šolski pouk sistira. Vsi listi proslavljalo zavojevanje Lvova. poudarjajoč. da ?e je za ta veliki uspeh zahvaliti zveste-mu in pošter.emu skupnernu delova-nju združenih armad, ter izreka:o prepričanje, da kmalu ne bo nobene-ga sovražnika več na av>trijsko-ogr-skih tleh. — »Vosslsche Zeitung« pravi, da ima car, ki je pred kratkim prišel kot triumfator v Lvov, vzro-ke, z bojazniio gledati v hližnjo pri-hodnjost. Na"močnejši konj v hlevu četverozveze se je podrl. Lvov mu je zadal udarec, ki se ne da več pre-boleti.
Pruski parlament čestita našemu nalvišiemu armadnemu poveljniku.
Berolin, 23. junija. (Kor. urad.) Koncem seie prnskesra parlamerra si je izDrosil in dobil nredsednik pod snlosnim vsestranskim odobravp-niem pooblastilo, da odpošlie brzo-;a\Tio čestitko naivišienv.i poveljniku avstro - oerrske armade.
Umrli  so v Ljubitani:
Dne 21. junija: Istvan Illes. pe->ec pešpolka št. 101, v vojaški rezervni bolnici na. c. kr. obrtni soli. — Danica Trunke!], sprevodnikova hči, 10 tednov, Komenskega ulica št. 16. — Ludovik Moldovan, pešec pešpolka Št. 63.
Dne 22. junija: Karol Loschnik, topnicar jrorsko-topničarskesja polka št. 4, v garnizijski bolnici.
Dne 23. juniia: Ladislav Bur-csik, četovodja pešpolka št. 37, v gar-nizijski bolnici.
V    d e ž e 1 n i    bolnici.
Dne 1°. junija: Anton Kuhar, hlapce, 72 let. — Sofija Kambič. po-sestnikova žena. 35 let.
Dne 20. junija: Matija Sedej, rudar, 56 let.
Danasnj; list obsega 6 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valen*in   Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskame«.
Meteorološko noročllo. Vtiln.i  nad morjftn 3af-J                SrcJn 1  tmtnl tlak 736  uim 1   ^    Stanie'   2^,   ' =    onaz°-   metra     1-      Veh0vi        Neb0 '""    vaifJa    f mm   č S 23. !2. pop.1 734 2 !    25 r,( si. ijvzh. 'del. psno „    9. zv.   735 5      16 5   brezvetr. del. oblač. 24.   7. zj.    7361      14 0         .        vis.mcgla ,                                                      i Srednja   včera'šna    temperatura  18 5°, norm.   18 6".    Padavina  v 24 urah mm   00.

P^^^«                        «1                            najsijajnejši    film    velikomestnili
w^^H                     H         ■             kino-gledališČ se predvaja z osta*
Kupi se rabllena decimalna
Ponudbe   pod    „tehtnica 15C511    na
upravništvo »bluvenskega Naroda«. 1505
V pisarno  dr. Ivan Olaserja,
Gdveinika v Mariboru, se sorejme
takoi
solicitator
z    večletno   prakso,    tuđi    gospodična.
Strojepiaec   in  stenocrrnt  ima prednost.
Plaća po dogovoru.           14^0
vojašćine prost                HkJ
v. se tako! sp?e]me« ::
Ponudbe na elektrarno
l PSGACKiS, M Pl! Mten.
1495         rJT«*cg<»v^»i^«Fa
sofrticffsIlćEJj Ibi vajenca
kateri   naj   bi   :mel   že   nekaj  trgovske izobrazbe   ter   izstopi v pri^aznem raz-
merjii s sedaniim  deloda^alcem,
sprejme s takojšnim vstopom
tvrdka
Norfcsri Same? & sin,
St Peter v Savinjski dolini.
Pozor!          Pozor!
Jrgovsko ii'^brazsn. grosood 50 isf Štur, vojaščine prost je [i znani a y gospodično, ali tuđi vdovo. Docisi na ujzra'jmst'jo *Si°~Gnskecra /faro* da" pod m7ajnost 23 15G7*.
zmožna treh jezikov išče kakršnekoli službe tuđi gospodinjstva.
Ponudbe   pod   „učiteljica 1462"   na
uprav. >Slov.   Naroda«.
Siuzoo išce deki 3
z dežele, pridna in p> štena, vajena vsc^a domaćega hišnega dela, kakor tuđi ka-banja. Najraje v kakeni kraju na Go-renjskem. — Naslov pove upravništvo »Sioven-kesa  Naroda«.        159
Sprejniem    dva   tuđi   tri
v trajno delo         15°s
Jffif 1 SILE«, Lepi cal SI. 3.
Stalna stranka UBP~ Išče
stanovanje
5 do 6 prostornih   sob v lepi   legi na deželi ali na obrobju Ljubljane.
Ponudbe naj se pošljejo ekspresno Tznamka 40 vin.) na uoravn. »Slov. Naroda«   pod   „Stanovanje 1484"*
!
Za vse dokaze   iskrenega  sočutja,   ki so nam došli povo-    ]
dom   smrti   našega   iskrenoljubljenega,   nenadomestnega   očeta,     I
starega očeta, brata, .tasta, svaka in strica,   visokorodnega gos-     k
poda gospoda                                                                                 !
i\i grofa lloi \\Mm lioi j
gospoda družinskega fidejkomisa                    I
\
izrekamo tem potom vsem našo naiiskrenejšo zahvalo.                r
Posebna hvala   pa I odi   preČastiti   duhovščini   sv. Jakoba, slavnemu   prostovoljnemu gasilnemu  društva Vič-Glince, vsem darovateljem   prekrasnih   vencev in Šopkov   ter sploh vsem,  ki     J so spremili   nepozabnega nam pokojnika na njega zadnji poti.     J
V Ljubljani, dne 24. junija 1916.                              I
Žalujoči ostali.
'A
"V
nova,   aleksandrijska   veleprima   v   vrečah   do   50    kg
—         —    se   takoj dobi             =*
in  ]o  odpo?ilja  tvrdka
EV. A. HAHTMANKAj nasled.,
A- Tomažič, Ljubljana.
puškar
SeinlHiriflva alka št. 6 *r^Z^r^^ pušk, samokresov, lovskih polreblcin
Fopravila pušli, s3i«okre?O7 točio in solidna.
Stran 6
.SLOVENSKI NAROD",  dne 24. junija   1915.
14Z.   SIC/.
I Telefon *te*. 16.                                                                     T.i.i.n *fv. ic.    129    Stavbno pod jetni&tvo;   pisama za arhitekturo in stav   no-
I                             M"    Leta  1S7S.  ustanovljM«   atolfiltfca  <i»lh«    ""•!■                                       .    .      -*■_       _■    ■        *              a-          -           a              a--          ■_*
I             #                     ■   •        ■                                                          tehmška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obr   tom
I Kranjska stavuinska družba i Ljobljani sSxrS"i?iSssi€5S£
Vizitnica in ku^arte s firme
=====   priporoča    ==================
::      „Narodna tiskarna".       ::
PRVA KRANJSKA MEIil DROGERUfl *
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
0Iil2Sfv8DG koncesiionlraĐa prodaja stnipov.
Ustanowljena leta 1897.
3nton Karie
Ljubljana, Židovska ulica 1.
Ceniki  na lazpola^o.             Ceniki  na razrolago.
I Ivan Jax & sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15
priporeča svojo bogato zalogo          w
L>oznib keies. Mi Mi
^        %               ^^         «« i«<Um la ofert.
Brozp atnl kirzl za vezenje f lit
Pisalni stroj i „ADLER", pietilai stroji
vseh   vellkosti
\ Anton Bajec j
umetni in trgovski vrtnar   j
uzruja si. p. b. oKiostTB, da se nit!a]a njego?   127
cvetlični salon j
samo pod Jrančo štev. 2.    :
poleg Cavljarskega mosta.        e
Velika zaloga sol venesv.   f
*   zdslo?anje iopHov. mm, trsko? itd \
Znnanja naročita tocao.          [/
Vrloariia na Tnaiki usti !t. li ]
SANATORIUM • EMONA^
i ZA NOTHANtJt-:  IN ■ KIRi JRG1CNE • BOc-E:Z^>a  t PORODNDftNICA
'LlJUBLJANA KOMENSKfc.GA ULICA h \ SFF-ZDR^MK PRIMARU^DR-FR DERGANC
,        _______________     __      ____
Absolvent
Toja^ine prost,  vešč slov   in nt-m. je-fika  in  .streher^isia.   'z«ir en  tud'  v  lesni trgovini    liče    Službe.    Vftop    xnkn\ Cfr-ent; ptjntidhe p*»<i šifro nVstra*6a 1494** na  uprav.   »S1ovrn.sk.    Naroda«.
HA   IZBIRO   pošilja tuđi  na   deželo;
Kj;ivrtc                                                    352^
81   II ff fl  plaiče,   jopice,
I    II   ■  L   ^r*'a> kostunie,
I    II  ff   I    n°čne         ha!je,
I    II f   1         PCriI°   8n
mULm   modne prćfameie.
/ulo solidna ; vrdk..
M. Krištofič - Bučar
Llnbljana, Stari trg 9. Lastna hUa.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
s:  in  krstni opravi.  ::
zdravniško nriporočeno t'Atvorett vino da^e moć v  xdravje.
Vzorec 3 steklenir^  5 kg franko po poŠt-ne^ povzetiu K 4 80   —  Edina  zaloga:
Br.   Novaković,
veletrgovina   vina,   Vermouttia,   Maršale, ------   Malage, Konjaka, žganja itd. =====
^Z            C. in kr. dvorni založniki             3^,
LJUBLJANA.
Centrala i Gradec.                          Centrala: Gradec.  <
Tovarne  in   podružnice:   na   Dunaju,   v   Gostingu,   Trstu, ^——    Ljubljani, Ljubnem  in  v  LeiiiendoKu,    ———
5* ■• i £» o ** «• i** 24 f o t
vsc vrste Glia£ie,  suhe.  cma-lnc  in  fis^dne  barve,   firnež,
prisini kranfshi, mavec (f^yp3), ohe za ^od in siroje, kurbo-
linej, čop.če. staklarski in mi^nrslsi kloj in đri£g8 v to sirako
^                               spadajoče stvari.                                ^^
^     Ceniki na rascolago!                                     ^ezzik! n? razpolago I     ^^
Raviickar došla
vsliho !zl3sra
umetniskih in Drugih vsakovriimh
Prešernova ulica.
Najnižje cenc.   "^
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.     232
za spalne In fedilne   sobe, salone  in gosposke
sobe.   Preproge,   zastorfi,   modrooi  na vzmvl
ilmnatl modroci, otrošU vozički Itd.
Najsoliđnejče blago.
i
Prešernove slike
predaja in pofilja po poltnu pifntii Iv. Bonač v Ljubljani.
fena slikt 5 kron.         372
Sprejema zavarovanja č!ove§kega življenja po najraznovrstnejših kombina-kocijah pod  tako ugodnimi pogoji,ko no bena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na do-živetje in smrt z manjšajoCimi se 11                    vplaCili.
.••-.*.   Vzajemno   zavarovalna   banka   v   Pragi.   .-.-.-. ■•servnt fondl S 71,949.392-26. — IiplaUne odSkodnine  in kan Italije K 145,150.178 29.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
--------------------------------       tfs«  pojasnila   dajai       —-------------         -—-------
froeraloo mttm t Linhljal čj^Jarnfenf°hisvi 'a^2L^: f BbbbB oliri štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim ?kodam po najnižjih  cenah Škode   ceni    takoj   in   najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tuđi zavaiovanja proti vlomski tatvini pod zelo Ugodnimi   pogoji. — Zahtevajte prospekte.
Centrala v Trsta. Podružnice na lutaju, v Ihibrevnikn, Kotora, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadra.
s  Zl?ahaa sveu i Aasrlk«.  n                      Delnttka glavnica K 8,000.000.                      Nakaiila v Ameriko in akreditivi.
Sprejema note vlog*f s kateriml se zamore vedno raspolagati,   J% 1     0 brez  ozira na  določbo  moratorija  tor jih obrestuje po  čistih      ■"    2     ®