1G štev.
V Kranju, 16. aprila 1904.
V. leto.
Političen in gospodarski lisi.
Vabilo na naročbo. ;?T™zLoTi
S* pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Zakaj vera propada?
Med našim ljudstvom je mnogo jako značilnih rekov. Razni pojavi, ki se prikažejo pred očmi ljudstva ter ga zadenejo, dobijo izraza v primernih kratkih besedah. Tak veieznačilen rek našega ljudstva je tudi ta: Vera po farjih gor, po Carjih dol! Koje ljudstvo izprevidelo, koliko škodujejo veri in cerkvi slabi duhovniki, kako razuzdano življenje po farovžih vpliva nemoralno na ljudstvo, kako se vera vlači celo v politiko ter se uporablja v zasebne, največ nelepe namene, je vstal vaški modrijan, pa je izustil ljudstvu rek: Vera po farjih gor, po farjih dol! S tem je povedano vse.
Dobivali so se že v minolih časih značajni in previdni možje, ki so kazali, da mora kreniti cerkev na nova pota, da se mora modernizirati ter prilagoditi novim dobam in pa nikakor se ne sme izkoriščali v politične svrhe, dobivajo pa se taki glasniki po preobratu še dandanes. To je znamenje, da je gnjiloba še velika ter da bo trajaio se dokaj časa, da se jo odstrani.
Tak glasnik se je oglasil pred kratkim. Slovenski duhovnik je, živeč na Koroškem. Ime mu je Anton Vogrinec, ki je izdal knjigo z naslovom <Nostra maxima culpa>. Ta knjiga je vzbudila pozornost v celi Avstriji in še daleč čez njene meje, kajti v njej je s častivredno odkritosrčnostjo povedano, da duhovniki trgajo narodu vero iz srca.
«Nostra maxima culpa!» Die bedrangte Lage der katholischen Kirche, deren Ursachen und Vorschlage zur Fesserung. Von Anton Vogrinec, 1'farrer in Leifling, Karnten, Wien und Leipzig 1904. K. u. k. Hofverlags-buchhandlung Kari Fromme.» Tako se glasi natančni naslov te znamenite knjige.
Župnik Vogrinec priznava, da propada vera po krivdi duhovščine. Hudič tega ne more biti kriv, pravi župnij Vogrinec, saj ga je Kristus premagal; če je morda med izobraženci vladajoče svetovno naziranje kaj krivo na ginevanju vere, zato se vendar duhovščina na to ne sme ozirati, saj to naziranje ne more imeti vpliva na preprosti narod. Sploh pa naj duhovščina gleda le na to, koliko
je sama kriva, ker le, če to spozna, se morejo razmere zboljšati. Človeška duša. pravi župnik Vogrinec, je po svoji naravi verna, a če se ljudje odvračajo od vere, potem more biti vzrok le to, da je duhovniki ne uče prav in je ne goje. Sijaj in moč duhovščine ne sme nikogar zapeljati, da radi tega taji bedo v cerkvi. Beda tiči v tem, da so se izobraženci odvrnili od cerkve, in da se od nje odvrača tudi preprosti narod, tega pa, pravi župnik Vogrinec, ne more nihče tajiti.
Krivda duhovščine, da propada vera, je po župniku Vogrincu dvojna, to se pravi, kriv je način, kako duhovniki oznanjajo in uče vero, in krivo je to, da vere ali sploh dejanski ne izvršujejo ali pa le slabo.
Veronauku je župnik posvetil dobro polovico svoje knjige. Vsaka stran te knjige priča, kako globoko je župnik Vogrinec preštudiral to vprašanje. Vemo, da so naši duhovniki kot pedagagi utelešena nevednost in nesposobnost, tako da se že otroci v prvih razredih srednjih šol iz njih delajo norca. Med kateheti sploh ni nobenega, ki bi se mogel imenovati pedagoga, največ pa je takih, ki skrajno malomarno izvršujejo svojo dolžnost. Zato pa moremo le pritrjevati župniku Vogrincu, ko obsoja ves verouauk na naših šolah in ožigosa tudi brezpomembnost popolnoma mehaničnih škofovih vizitacij. Župnik Vogrinec graja ostro tudi ves pouk v bogoslovnicah, graja, da je v bogoslovnicah učni jezik latinščina in da so bogoslovci od drugega sveta ločeni in takorekoč zaprti v zavodu.
_ Konec prih.
V Kranju, 1«. aprila.
Naši vojaki stražijo italijansko mejo. V Naborjet zajezersko, predilsko in bovško trdnjavico so prišle tri stotnije našega domačega 17. polka iz Celovca, kjer ostanejo do oktobra, potem pa jih zamenjajo tri stotnije lovcev. Vojaki so opremljeni s strelivom, kakor za Čas vojne. Taka odredba vojnega ministrstva se nikakor ne zlaga z zatrjevanjem, kako izborni so odnašaji med Avstro-Ogrsko in Italijo.
Državni zbor je sklican na torek, dne 19. aprila t. 1. Na dnevnem redu je prvo čitanje proračuna za leto 1905. Vojno ministrstvo zahteva, da se za letos dovoljena svota 15 milijonov za nove topove zviša na 30 milijonov.
Krvavi izgredi na Hrvatskem. Pri narodnem shodu v Samoboru dne 10. t. m. je nastala nepopisna rabuka. Predsednik, opozicijonalni poslanec Kiepah je bil ranjen in s trudom rešen uboja. Mestni blagajnik Vukovič je bil lahko ranjen. Slovenec Kogoj, skrit na mrtvaški nosilnici, je izprosil na kolenih življenje. Duhov-
ščina je prva odnesla pete in prepustila razdivjani narod brezciljnim strasten). Poslopje kotarske oblasti je bilo znotraj popolnoma razdejano, p petrolejem polito in zažgano, blagajna razbita in oropana, vsi spisi uničeni. Z Mirnovca so došli peš-vojaki, katere so kmetje pozdravili s kamenjem. Vojak Pernjak je bil ustreljen vsled lastne neprevidnosti. Moralna provzročitelja tega obžalovanja vrednega dogodka sta župnik Miletić, ki je pripeljal celo krdelo kmetov, in župnik Mrakožič. Habuka se je začela, ko je župnik Miletić končal s svojimi strastnimi napadi.
Švedski kralj in kraljica sta si ogledala posto-jinsko jamo. V Postojini jih je pozdravil deželni predsednik baron Hein.
Bolgarsko-turški dogovor je podpisan in obsega sledeče glavne točke: Bolgarija slovesno obljubi, da prepreči vhajanje vstaških čet čez mejo in vlihotapljenje razstreliva, kar bo nadzorovala mešana komisija. Turčija se zaveže, da izvede v Mfirzstegu določene reforme v popolnem obsegu, da pornilosti vse vjetnike, da podpira vrni v še se begune in krisLijanske podložne, ki so vsled vstaje trpeli škodo. Nadalje odpravi na mejah vse carinske šikane, obnovi svobodni promet po železnicah, da ne nadleguje Bolgarov, ki imajo potne liste, ter sposobne Bolgare sprejme v justično in upravno službo.
Dopisi.
Iz Mavčič. V mavčiški občini so imeli klerikalni agitatorji pri zadnji deželnozborski volitvi težko nalogo, vo-lilce pripraviti k temu, da so preslepili kakih .*$f> volileev, ki so jim dali glasovnice podpisati za Demšarja. Tudi t izidom volitve niso ti katoliški lažnivci nikakor zadovoljni. Če se vpošlevajo njih sredstva, katera so vporabljali, tedaj moramo reči, da so delali neumorno dlje časa i vsemi možnimi pripomočki. Prišel je prilično zapoški župnik Kalan, da je iz cerkve idočim ženicam očrtal našega župana kot pravega brezverca, tudi neki gotovi Kregar in na Kranjskem svetovnoznani Štele iz Ljubljane sta priskočila njemu in vseblagoslovljenemu velikim u duhovnu Ana iz Mavčič na pomoč, da bi nam uničili župana ter pripravili tako ljudstvo k temu, da bi spravilo velikega duhovna Ana iz Mavčič na županski stol. Osem domačih agitatorjev je že itak imelo nalogo vse mogoče storiti nasproti Novaku, pa to še ni zadostovalo. Prišel je ko-nečno še šmartinski kapelan Paul us na velikonočni torek na Breg, ko ima mavčiška župnijn sprevod tja, da je med opravilom sv. maše lagal in čast kradel Novaku.
PODLISTEK. Opomin slovenskemu kmetu.
Časi tlake, sužnosti so med belimi ljudmi davno že minili, in vsi pametni so se svobode razveselili ter podali si roke.
S svojo zdravo pametjo in pa z združeno močjo so stanovi ubogi vstali in postali strah njim, ki jih v krivici mnogi so teptali v bedo, v prah!
Le slovenski verni kmet tlakar, suženj je kot pred: Ko so nemški grofje prišli že ob moč, oblast tlačiti ga, rimski škofje v svojo so ga vjeli past.
Zanje se zdaj on poti, Zanje strada, krvavi
Kljub temu brezvestnemu, nesramnemu laganju, ker se
■ je volilcem naravnost reklo, da kdor ne da glasovnice podpisati za Demšarja, ni več kristijan in kateri da bode
j volil Novaka, da bo pogubljn. je vendar 29 vnlilcev dalo večno zveličanje za Novaka in tako si nakopalo večno pogubljenje. Koliko volileev so z takimi sredstvi preslepili, si lahko mislimo. Kakih 30 volileev, ki bi bili
i gotovo volili Novaka brez pomisleka, je ostalo doma, da niso volili in ti so bržkone obsojeni v v ca. Prepričani
i bodite, dragi volilci, kateri ste iz lastnega prepričanja brez vsake agilacije po lastni vesti oddali glasove m Novaka, da ta grozna obsodba neblagoslovljenih velikih duhovnov Ana iz Mavčič in Kajfa z Jame, ne bo pri Bogu dobila pravomoćnosti, ker so in vam njih hinavska dela itak dobro znana. Šmartinskemu kapelam: g. Paulusu pa kličemo : Na svidenje, pa ne pred cerkvijo med sv. mašo na Bregu!
Iz Moš pri Smledniku Iz naše vasi vam še ni nikdo ničesar poročal. In ravno to je žajostno, ker se ni do današnjega dneva dobil mož, ki bi pokazal svetu, kaj
; vse si upa naš župnik, če se mu noben ne ustavi. Pomilovati naš morale po privid Mošane, ker imamo take može, katerih edina skrb je, prikupili s«; gospodu župniku. Ge pri tem trpi cela soseska, kaj je to njim mar. Naši vasi v škodo — čudno in vendar res - in župniku v kori .4 ima naša podružniška cerkev mnogo gozdo\ in njiv, katere nesejo najmanj 300 K na leto. Kam pride ta denar, tega ne ve niti eden naših mož. Ključarjev, katerim bi moralo vse cerkveno premoženje do ptčice biti znano, še k računom ne kličejo: pa saj menda sploh nimajo nobenih računov, sicer bi bili med izdatke pripisali še malo svotico za napravo novih cerkvenih vrat, ko so že te vse trhle, da so ?e pred kratkim, ko je neki fant z roko nekoliko potrkal na duri, vse razsule. Fantje so jih sicer hitro nesli k mizarju, da jih je skupaj dejal,
; pa vendar je prišlo župniku na uho. Naznanilo se je seveda takoj vse, in fantje so bili zaprti v pravo veselje le
i vsakemu slaboželečemu župniku. Kdo so pa ti naši možje, kateri tako skrbe za sosesko? Kaj ste prašali, saj pri
' nas sploh nima no mož, razun par, kateri pa s soseskinim premoženjem sploh nimajo ničesar opravili. Župan i i ve, koga bo «postavil« za moža — ne čudite se, ko
j pravim, da župnik »postavlja* može, kar je res — najraje lakega, ki se na nobeno stvar nič ne razume in še svojih otrok noče pošiljati v šolo, kajti če se bolj učijo,
j  pravijo, bolj so «žleht», kakršen je n. pr. Bezgov Lisec,
i — __________
in da !e v župnišču
srca zadovoljna so,
če kmet gine na smetišču,
kaj njim skrb, kaj mar jim to!
Torej, kmet, le srčno v boj za stan farški, ki je tvoj grobokop nemili! Ko boš zanj dal še život, bo razcvel ti na gomili tuj, a pametnejši rod!
_ »Gorenjec*
Žreb naj odloči!
Osnovna slika z macedonskega bojišča. Dalje. Crez kake dve uri potem so prijahali v vas trije turški častniki in za njimi je korakalo deset dobro oboroženih vojakov. Kaj pomeni ta vojaški obisk? Gotovo nič dobrega!
Častniki so povedali pri vaškem starešinstvu, da jim je bilo naznanjeno, da se bolgarski prebivalci te vasi pripravljajo na upor turški oblasti in na napad na turske sovaščane, vsled česar je njih višji poveljnik odredil, da se morajo vse bolgarske hiše v vasi skrbno preiskati ter iz njih odstraniti vse orožje in druge sumljive ter nevarne reči.
nas ključar in baje prvi mož za župnikom, kakršnih le manjku v občini. Oh ti Liser, res smiliš se nam, če ne vem iz katere vasi v naši občini prinese »Gorenjec« kak dopis, li si notri, kaj si pa zakrivil, da tebi ti presneli -liberalci« ne dado miru. Namesto, da si pri volitvah rekel, da sam pii sobi ostaneš in voliš samega sebe, bi bil rekel velilcetn: »Pustite me pri miru, volite druge, ki ga ne pokidajo tolikokrat kot jaz» in bodi prepričan, da tudi fajmoštrova ni včasih prava, saj so tudi človek, ki se lahko motijo, in živel boš v miru v prijazni Drago-čajni. Ge pa ravno rad zveš kaj novega, pa prosi Ste-novčevega lemenatarja, ta ti bo že povedal kako modro. Na lov tudi ne boš hodil sedaj. Še »liberalci« naj zmagajo pri občinskih volitvah, pa boš ti dober hišni gospodar, kar si v resnici, in nič drugega; za odbornika pa ti nisi, saj toliko časa ne, dokler imaš tako slabega vodnika v osebi smleškega župnika. balje prih.
Iz Poljan nad Skofjo Loko. Tu pri nas v Poljanah je prišlo do resnih izgredov, ker je med ljudstvom nastala velika nezadovoljnost. Pri tukajšnji hranilnici in posojilnici imajo vsako nedeljo uradni dan; ljudje že težko pričakujejo nedelje, da bi vzdignili svoje deleže iz te posojilnice, ki gre rakovo pot. Vsako nedeljo kmetje obupani godrnjajo, ker morejo le s težavo priti do svojih deležev. PosojilniČni možje se izgovarjajo na vse načine, češ, danes nimamo denarja, potem pa tudi ugibljejo, kako bi preprečili, da bi kmetje ne jemali denarja iz posojilnice. In ker ljudje resno in energično zahtevajo svoje težko prihranjene žulje, so si izmislili drugo, namreč da groze nekaterim, ako se ne odstranijo, da jih bodo vun pometali. S takšnim postopanjem delajo naši klerikalci pri poljanskem denarnem zavodu. Sicer pa na svidi nje, načelnik Urban Pintar.
Iz Begunj. Minulo nedeljo sta se na željo mnogih ponovili igri »Doktor Hribar« in »Bratranec«, ki sta se piedstavljali res izborno. Gospod Badič je izvršil svojo ulogo izvrstno. Kavnotako tudi pii »Bratrancu«, ko je predstavljal Lipeta Lenoviča. Gospod Malinski je igral tako dobro, da nihče ni mogel pričakovati taj takega od navadnega kmetskega fanta. Pohvaliti moramo tudi vse druge igralce in igralke. Nazadnje se je predstavljala tudi igra »Dobro došli, kdaj pojdete domov?« Pri tej igri je vzbudila posebno pozornost kmetska Špela. Ce-šarek je igral jako sigurno, čeprav je nastopil šele prvi-
Nato so častniki pozvali s seboj dva vaščana, enega Tur*a in enega Bolgua kot priči ter šli s tema in vojaki od hiše do hiše bolgarskih stanovalcev. V vsaki hiši so vojaki pretaknili vse kote, vse posode in shrambe ter pobrali vse puške, nože kakor tudi vse hišno in poljsko orodje, ki bi se dalo rabiti za obrambo. Zastonj jim je preplašeno bolgarsko ljudstvo zatrjevalo in jih rotilo, da se jih popolnoma po krivici ovaja in sumi kake upornike proti njihovim gospodom Turkom. Vojaki pa jih še poslušali niso, ampak so hitro znašali odvzeto orožje in orodje na vaški trg na kup in dva vojaka sta ostala pri kupu za stražo, kakor jim je to zapovedal častniški poveljnik.
Male pritlične koće z maloštevilnimi prostori so bile kmalu preiskane, večje nadstropne hiše pa so zahtevale več časa za ta posel. Preiskava se je vršila tudi v hiši Dobrilkinega očeta, a našli in zaplenili sta se v njej od iskanega le dve stari zarjaveli puški, starinski škrbasti meč ter nekaj kuhinjskih in namiznih nožev. Našli pa so Turki v tej hiši še nekaj drugega, kar bi gotovo vzeli s seboj še raje kakr staro nerabno orožje, in to je bila zala Dobrilka. Pogledi vseh treh častnikov so začudeno obviseli na njej ter se poželjivo pasli na njenem lepem deviškem obrazu in telesu. Kakor je bilo videti, so se častniki po dokončani preiskavi prav zaradi nje le težko ločili iz hiše in ko so ze odhajali izpred nje po potu, so se še ozirali nazaj s plamtečimi očmi.
krat na odru. Bil je jako lep zabaven večer. Slavno gasilno društvo pa prosimo, da nam kmalu postreže zopet s kako igro, ker je zato dovolj sposobnih fantov in deklet. Le vrlo naprej!
Iz Lesec. Kako lahko *e izhaja brez larovškega nadzorstva in blagoslova v občinski upravi, pri raznih volitvah in drugih posvetnih zadevah in kako je to ljudstvu še v korist in srečo, o vsem tem da lahko ravno naša leska občina dober in lep izgled. Prebivalstvo naše občine je že dolgo napredno in svobodomiselno kakor malokje na Gorenjskem. Vendar pa smo imeli *e pred petimi leti klerikalnega župana Meršola iz Hraš. Ta možakar se je sukal na vse strani: Će je bil med klerikalci, je bil klerikalec^, ako pa je prišel med liberalce, se je delal tudi sam liberalnega in povsod ter ob vsaki priliki je raztresal kar iz rohava svojo velikansko župansko modrost in učenost ter z veliko gorečnostjo ljudem okrog pridigoval, kake koristi dela občini kot župan. Tako se je posebno pred predzadnjimi občinskimi volitvami okrog slinil in prilizoval občanom, da bi ga še volili za župana. Alt ta goreča želja sc mu ni izpolnila. V občinski odbor je še prišel, a za župana je bil izvoljen naprednjak in poštenjak I. 2ark iz Lesec. ker so ljudje vkljub samohvali župana Meršola dobro poznali njegove zmožnosti ter lastnosti in tudi njegov hinavski značaj jim ni več ngaja!. On zna komaj dobro podkres?ti svoje ime in je velik st; rokopitnež kakor so vsi klerikalci. Da cenjeni bralci lažje spoznajo, kakšen mož je on, naj navademo izza časa njegovega županovanja to-le značilno dogodbico: Nek prejšnji radovljiški glavar j se je o neki priliki delj časa posvetoval z županom Meršolom i ter mu dopovedoval, kako bi se dela neka zadeva pametno I in koristno urediti. Meršol mu je kimal in pritrjeval, in glavar je bil že vesel, da mu vendar gre nekaj v glavo in da njegov pouk ne bo zastonj. Ko pa je glavar nehal govoriti, je župan Meršol odprl svoja žlobudrava usta in zapečaiil pogovor z glavarjem s krilato in modro opazko: »K, vejo kaj, gospod glavar, vse skup je za en drek!« To dogodbico je potem glavar sam pripovedoval v gostilni ter pristavil: »Res ne vem, ali bi sc jezil, ali smejal nad takim človekom!« Ko ta Meršol, po domače »Figovec«, ni bil več izvoljen za župana, kar ni mogel zlepa Uho - in možato preboleti tega poraza. Postal je najhujši in na j nestrpnejši klerikalec in je kakor kaka hudobna glistava tercijalka povsod in venomer opravljal ter obrekoval novega
Vsi na domu Dobrilkinega očeta so se močno prestrašili čudnega vedenja turških častnikov, prestrašili zaradi Dobrilke. In Dobrilka? Kakor razbeljeno so jo pekli nesramni turški pogledi na licih in globoko notri v nedolžnem srcu, da je od mučnega razburjenja trepetala po vsem životu, se vrgla v naročje zbegani materi in se bridko razjokala, kajti nek skrivni notranji glas ji je rekel, da ji preti velika nesreča. »Kaj bo, kaj bo, če pridejo Turki in me s seboj odpeljejo,« je revica ihtela in se ni mogla umiriti.
»Ne boj se, ne jokaj se, dragica moja,» jo je začel tolažiti oče, dasi je bil sam močno potreben tolažbe ta čas v njegovih skrbeh in strašnih slutnjah. Branili se bomo in branili bomo tebe vsi do zadnjega zdiha, saj imamo v skrivnem podzemeljskem prostoru shranjenega še dosti dobrega orožja, ki ga Turčini niso zavohali.« Tako je rekel, da bi ubogega otroka vsaj nekoliko pomiril, a sam je dobro vedel, da se bodo mogli s svojimi slabimi močmi le malo časa braniti, ako bodo brezštevilna množica turških vojakov in turških vaščanov obkolila in napadla hišo od vseh strani. Najraje bi bežal z vso svojo družino in imetjem daleč proč iz vasi, ali kam naj beži, kje naj se skrije v Macedoniji pred Turki?
Ko je bilo orožje iz vseh bolgarskih hiš znešeno skupaj na vaški trg, so častniki poiskali boljšega bolgarskega kmeta ter mu zaukazali, da mora takoj vpreči par najboljših volov v močan voz, naložiti nanj vse zaplenjeno
župana Žarka ter mu nagajal in škodoval, kjer je le mogel. Oelo neko obrekljivo in lažnivo pismo brez podpisa je prišlo iz Ljubljane v Lesce na vpogled in vse okoliščine govore, da ga je on spisal, oziroma da ga je on sestavil in dal drugemu prepisati. Tudi pri občinskih sejah ni bilo pred njim miru. Zato so ga pri zadnji volitvi izbacnili še iz občinskega odbora in ž njim vred tudi druge klerikalce, čeprav je bila pred volitvijo v Lescah birma in mi-ijon in čeprav so nam ljubljanski gospodje poslali po odhodu miroljubnega duhovnika Hudovernika znanega političnega Zajgeršmida le zaradi tega, da bi nas izpreohrnil v klerikalce. Zdaj imamo v občinskem odboru lep mir in tudi naš dušni pasrir se je umiril, ko je po mnogih biezvspešnih poskusih izprevidel, da pri nas nič ne opravi z agitacijo za svojo požlindrano stranko. Tako smo si sami napravili mir in ied v naši občini. Svetujemo pa tudi vsem drugim pametnim ljudem okrog po Gorenjskem, da tako kakor mi napravijo prepotrebni mir in red v svoji občini, v cerkvi in na svojem domu, kar bo v korist in blagor njim in celi občini. — 1'ri nas v Lescah je več gostilen, a naročene so le na »Slovenski Narod« in »Gorenjca«. Slovenca dobiva le žuu-nišče. Zajgeršmida seveda to boli in peče, toda pomagati si ne more. Tudi po drugih hiših imajo »Gorenjca«, ki ga povsod ze'o rad bero, in nekateri boljši in premožnejši Leščani so skupno naročeni na »Slovenski Narod«, v katerem dobe vedno dosti pametnega, poučnega in dobrega berila. Za nedeljske popoldneve pa tudi lahko vsak posameznik kupi »Slovenski Narod« pri Legatu ali pa v bližnji Radovljici »Gorenjca« kakor tudi »Slovenski Narod« ter si tako pripravi kratkočasno in poučno zabavo za male stroške. Tako se pri nas mnogo bere napredno ali takozvano liberalno časopisje in vendar* smo dobri gospodarji in boljši kristjani kakor farovškim gospodom dopadljivi klerikalni hinavci, in naši fantje se vedejo dostojno in pošteno, a ne tako surovo, divje in brezzna-čajno kakor njih vrstniki okrog po raznih klerikalnih krajih.
Kone: • rih.
Iz tržiske okolice. (To in ono.) Blamaža, katero so si stekli klerikalci pri zadnjih vol Ivah, hudo žge, in ni čudo, če jo hočejo pokriti s krikom in vikom, da bi vsaj zunanji svet prepričali o njihovi »sijajni zmagi«. Najbolj pa jih peče volitev pri sv. Ani nad Trži če m, v kateri občini je dobil neodvisni kandidat J. Novak večino. In žegnan dopisun, zavit v črno haljo, je moral dali
orožje in ga peljati ž njimi v turški vojaški tabor pred njihovega višjega poveljnika. Kmet se je silno prestrašil tega ukaza, se izgovarjal, prosil in obetal izdatno odkupnino, če ga puste pri miru in si izbero kakega turškega kmeta za voznika, ali vse ni nič pomagalo! Siromak je vedel, da se nikdar več ne vrne domov živ s svojim vozom in voloma in da zadnjikrat zdaj gleda svoj dom in svojo jokajočo družino. Zato se v naglici poslovi od svojih dragih, poslovi ganljivo kakor se poslavlja človek na smrtni postelji od okrog nje stoječih sorodnikov in znancev, potem pa začne tavajoč in opotekajoč se hudih duševnih muk izvrševati častniški ukaz, a ustnice se mu počasno gibljejo v pobožno mrtvaško molitev. Močni sunki s puškinimi kopiti v rebra in v hrbet pa ga pri tugepolnem delu pridno dramijo iz duševne omotice in opominjajo, da še živi.
Težko obloženi voz zaškriplje, zaječi in se začne premikati po vaškem tlaku skozi vas, častniki odjahajo naprej pred vozom, a vojaki pa se razvrste zadaj. Bolgarski prebivalci se zberejo na koncu vasi in med vzdihujoči mi polglasnimi pogovori žalostno gledajo za svojim zadnjim, zadnjim upanjem, za svojim odpeljanim orožjem! Iz daljave se še enkrat obrne proti njim obupani voznik, jim parkrat zamahne z roko v pozdrav in slovo, nato pa pokaže z isto roko na svoja prsa in proti nebu, češ, da se bodo kmalu videli tam gori! Dalje prih.
duška svoji jezici in spisal je za »Slovenca« dopis, kateremu se pač vsak dustoji n človek smeje. Iz vsega dopisa veje namreč le onemogla jera, da dva črna kmetska prijatelja nista mogla opraviti ničesar proti trdnemu prepričanju vrlih Šentanccv. Izlil je ves s; o j srd na častivredna gospoda ,1. Aukeleta in učitelja L. Albrechta. kakor bi bila kriva ta dva, da je pri «v. Ani Demšar tako korenito pogorel. Dalje daje navodila gospodu županu, kam naj si hodi po svet. Pri tem imenuje sosednje župane, misli pa farovž. Mi pa sodimo, da je župan pač t "I ko zmožen, da bo lahko delal po svoji glavi in pustil sosednje župane in farovž: če bi pa slučajno prišel v ! zadrego, svetovali mu bodo rojaki, ki so jim občinske i zadeve bolje znane nego »sosednjim županom«, gotovo lažje nego farovž. Dalje piše »Slovenec«, da se je sv. Ana i osmešila s svojo volitvijo. Ne. gospod kapelan! Osmešila je le nas druge kmete iz sosednjih občin in s svojim vzgledom nas je le po d kurila, da bomo v prihodnje odločnejše postopali. Zato pa: Vsa čast odločnim Šentancem! — Jako čuden gospod je župnik iz Križa. cenjeni bralci se bodo gotovo še spominjali, kako J je lansko leto njegov hlapec moža, ki je prišel prosit , dela, nagnal z gnojn;mi vilami z dvorišča. No, sedaj si j je »špogal« Porenta zopet drug «špas». Će je pred vo-; litvijo malo miroval, ker je iuiel mnogo opravila z agitacijo, zrastel mu je sedaj po volitvah takoj zopet greben in žilica mu ni dala prej miru, da se je poskusil priljubiti ljudem na jako čuden način. Bilo je pivtečeno nedeljo popoldne. Delavec iz predilnice je šel v farovž plačat dve maši za umrle svoje stari še. Zaračunil mu jih je po 2 K 80 vin., on mu jih plačal in se spodobno poslovil. Ko j pa pride na dvorišče, obstopijo ga že imenovani hlapec in dva devičarja ter ga začno psovati. Delavec boječ se, ! da bi ne prišlo do pretepa, se obrne ni gre prosit pomoči župnika. Komaj pa stopi v sobo. že prihrume za njim napadalci in psovanje se prične znova v navzočnosti župnikovi. Ko delavec vidi, da se je pridružil i suro vežem župnik sam, zahteva odločno za maše pla-| čani denar nazaj, češ, da je prišel plačat Je maše ne pa se pričkat. Župnik mu je vrnil denar ter ga porinil iz sobe. To pa je bilo znamenje za prepobožne devičarje. Že na stopnicah prčno suvati delavca, hlapec mu iztrga palico iz rok ter udriha po njem, kamor ravno zadene. Na dvorišču šele se je posrečilo delavcu ujeti hlapca za palico, na kar so se vrgli vsi trije župnikovi trabantje po njem, da bi ga spravili na tla. A k sreči je bilo d o-rišče odprto, da jim je mogel ubežati ves razbit in raz-praskan. Ves Čas pa je stal župnik pri oknu in ni se mu zdelo vredno niti z eno besedo motiti vernih devičarjev pri njihovem bogo-ijubnem početju. Pač katoliška vzgoja! — V »hudem grabnu« nad Lešami se je prigodi! preteklo nedeljo velik zločin. Franc Kniiic in njegov svak Janez Mokorel sta se vračala zveče"- iz gostilne domov v Lese. Med potjo sta se sporekla in Franc Kniiic je zabodel svojega svaka z nožem tako nesrečno, da ga je zadel ravno v srce in je bil Mokorei pri priti mrtev. Morilec je prišel še tisti večer ob 11. uri k žandarmeriji v Tržiču ter skušal zvaliti sum na nekega Janeza Zupana. Pa žandarmerija je priprla najprvo njega in potem poiskala šele Janeza Zupana. —c.
Iz Šoštanja. Za podružnico Sv. Mohor in Fortunat v trgu Šoštanj imenovati sta dva ključarja: in ker je ravno med 1100 prebivalcev 94 nemčurjev razne baze, in ker župnik Govedič svojo značajnost v narodnem trgu od dne do dne bolj razvija, drznili so si nemčurji predlagati dva moža. med temi tudi nekega Paula Mačka, čevljarja v trgu. Ta Paul Mack, prav »Mačk«, je bil že enkrat cerkveni ključar, in to v času, ko so se po Šoštanju I gospodarili nemčurji, in ker se je v istem času pokazal pristalem znanega prostozidarja dr. Forregerja ter istega volil državnim poslancem — padel je pri župniku Ivanu Gove-diču v nemilost — ter je moral odložiti cerkvene ključe. Časi so minuli, dr. Forreger ne kandidira, Paul Mačk se ne more kazati prostozidarjem, župnik Ivan Govedič simpatizira s prostomislečimi nemčurji, nekdanjimi prostozidarji, ter jih še prigovarja, da naj gospodu škofu v 1 Mariboru groze, da pristopijo k protestantizmu, ako se
njih željam ne ugodi — in zasvilala je blišcoba nad Faulom Mačkom v obliki najsposobnejšega kristjana za ključarstvo pri tržki cerkvi. Znano nam je bilo, da je župnik Govedič dober govornik in izvrsten preobratnež, ali to le nismo vedeli, da je že dobil moč nad prostozidarji ter jih pripravil njemu enakim. Neki hudomušnež .f>a trdi, da je narobe prav — nemčurji prostozidarji v Šoštanju so župnika Govediča popolnoma preustrojili; in trdi se, da bi na svoja stara leta, če že ne prostozidar l*a vsaj protestant postal vsled enakomislečib sotovarišcv. Bratski Nazdar!
Z Dunaja. Društvo «Vesna» naznanja, da si je najelo s prvim aprilom društveno stanovanje. Pri tej priliki prosi podpisani odbor vse stare podpornike, naj blagovolijo ponoviti podpornino. K 6'— za tekoči III. društveni tečaj. Prosi pa tudi vse prijatelje društva, naj pošljejo društvu, ki je v jako slabih gmotnih razmerah, blagohotnih podpor v gotovini ali pa knjig za društveno knjižnico. Društveni našlo v je: Dunaj, III. B.ThongasseNr. 10.
Novlćar.
Na Gorenjskem.
Osebne Testi. Gospod Josip Gostiša, kapelan Preddvorom, je prestavljen kot kapelan v Staro Oslico, na njegovo mesto je imenovan g. Josip Pire.
Auf, per moj dua! Koblar je vtaknil »šnajde« za svoj cilinder in kliče v »Slovencu« na korajžo, kakor pijani pri moj d u še vci na vasi. Le čujCe. kako izzivajoče in hujskajoče piše pošpricani katoliški duhovnik v škofovem listu od 11. t. m.: »Katoliško politično društvo za kranjski okraj se bo ustanovilo v najkrajšem času. Pravila se predlože te dni. To bo odgovor (kolikor ga niso že pri voli t vi prejeli) na skrajno predrzna izzivanja liberalcev. Poskrbeti hočemo za to, da bo liberalce enkrat za vselej veselje minulo, sklicavati še kake kmečke shode in posvete v Kranj, veselje minulo kranjske postopače, ki se imenujejo tudi »sokole«, napravijati kake politično pofarbane shode v okolici, sploh poskrbeti, da bodo kranjski liberalci imeli malo več respekta pred nami. Bili smo pretihi in premim«, zalo so si dovoljevali največje arogantnosti. Ker nas pa tako lepo prosijo, se bomo pa malo krepkeje odzvali. Pokazali hočemo — kakor smo že rekli — da lepa Gorenjska je in ostane naša.« Dejstvo, da Koblar e tutli quanti teže po takem društvu, pod kojega okriljem bi jim bilo po njih mnenju mogoče še bolj begati nezavedno ljudstvo, nam je najboljši dokaz, da se gospodje boje za gospodstvo v kranjskem političnem okraju, ki je veljal dosedaj za nepremagljivo klerikalno trdnjavo. Četudi so zagnali tak krik zaradi izida zadnje volitve, so jih vendar suhoparne številke poučile, da so kljub vsemu nezaslišanemu terorizmu, kakor ga dosedaj še niso zgai jali nikdar, tekom treh let občutno nazadovali, dočim se samostojno gibanje mej boljšimi kmetskimi posestniki vedno bolj razširja. In tega gibanja ne bodo nikdar več udušili. četudi ustanove novo društvo, ki ne bo razmer prav nič spremenilo. Klerikalci imajo itak že svojo naravno organizacijo v farovžih in če to že obstoječo organizacijo v kranjskem političnem okraju hočejo imenovati z res prav umestnim imenom »katoliško politično društvo«, slobodno jim! Naj hlev nazivljejo tako ali tako, zaradi samega imena ne bodo nagnali nič več backov skupaj! Katoliško politično društvo tedaj ne bo nikomur kratilo spanja, pač pa utegne Koblarju izpolnili vročo željo, da bo vendar enkrat kot predsednik nameravanega društva dosegel saj jedno častno mesto, za kar se je že leta in leta v Kranju pehal zaman. Bržčas je ta želja tudi rodila novo društvo. Mi kranjskemu tehantu prav iz srca privoščimo to nedolžno veselje, zlasti zato, ker smo uverjeni, da v celem okraju ni dobiti primernejšega pastirja za ovčice v starem hlevu pod novo firmo, kakor je ravno Koblar in prav gotovo bi ne izgubili niti besedice zaradi Koblarjevega oznanila o nameravanem snovanju katoliškega političnega društva, če bi mož pri tej pi diki ne bil nastopil z grožnjami. Vidi se že kot predsednika novemu društvu in oblastno naznanja, da bo dal odgovor na skrajno predrzna izzivanja liberalcev. In v čem obstojajo ta predrzna izzivanja? Posvetovanja neodvisnih kmetov v Kranju
in sokolski izleti v okolico razburjajo iz lahko umevnih razlogov Koblarja tako, kakor rodeča barva bika na paši, in zato — proč s takimi izzivanji! Kot vsegamogocui predsednik katoliškega političnega društva »hoče poskrbeti», da se ne bodo več vršili taki shodi ter izleti in respekt si hoče preskrbeti! Ne pove sicer, kako bo zabranil postavno dovoljene shode in izlete, zato se pa med vrstami dosti jasno bere, kam pes taco moli. Će ne gre s postavnimi sredstvi, je pač treba seči po drugih sredstvih, »da bo liberalce enkrat za vselej veselje minulo!« S silo, če ne drugače pa tudi zahrbtno, kaj ne, g. Anton? Na deželi se je časih kaj tacega že uprizorilo. Morda se Koblarju tudi posreči. Le perja za klobuk in »auf, per moj duš!« Po vsem soditi, naj bi novo društvo v tem smislu delovalo, odnosno hujskalo mej nezavednim ljudstvom. Poskusite, g. Anton, le poskusite, če s« vam zljubi igrati z ognjem in iščite si na ta ne več navaden način respekta! Ce se kaj pripeti, takrat bomo zopet posegli nazaj po hujskajoči notici v »Slovencu« od 11. L m. Prav v kratkem bo imel Koblar priliko izvesti svoje grožnje. Počakajmo do takrat Za danes naj si pa Koblar zapomni, da pod poslaniško imuniteto odgovornega »Slovenčevega« urednika uprizorjeni surovi napadi na vrle sokole, padejo nazaj na podlega napadalca, skritega za umazanim plotom. Jeden sokol odtehta vso tisto ničvredno sodrgo, ki se brez prepričanja in le iz koristolovstva drži v Kranju še za Koblarjeve škrice!
Demšarjeva zahvala. V pondeljkovi številki je prinesel »Slovenec« zahvalo novoizvoljenega poslanca Demšarja svojim »zavednim* volilcem. Po našem mnenju bi vsakdo, ki bi trdil, da je le eden zavednih kmetov volil Demšarja, govoril veliko neresnico. Demšar bi postopal popolnoma pravilno, ko bi črtal svojo zahvalo v »Slovencu« in napisal nekako takole: Zahvala. O priliki moje izvolitve deželnim poslancem si štejem v sveto dolžnost pred vsem se zahvaliti prečastitemu gospodu dr. Janezu Ev. Kreku, keteri je mojo malenkost zapazil v selški dolini in jo predlagal kandidatom. Dalje se imam najtopljeje zahvaliti prečastiti duhovščini vsega volilnega okraja, ki je zame z neprekosljivo vnemo agitirala med nezavednim ljudstvom v cerkvi ali zunaj cerkve in to vsak čas, naj si bo na veliki petek ali velikonočno nedeljo. Dalje se zahvaljujem, da je znala častila duhovščina označiti s tako živimi barvami nevero in antikristovo delo mojega nasprotnika. Ker pa velika večina mojih volilcev ne zna brati, prosim častite gospode, naj tudi njim povedo, da se i njim zahvaljujem v »cajtengah*, ker so ubogali svoje dušne pastirje in jim dali glasovnice v podpis, četudi znabiti niso vedeli, da sem jaz sklenil — pardon, da je dr. Krek mene določil za težaven posel, katerega ima posebno sedaj ob času obstrukcije katoliško-naroden poslanec v deželnem zboru. Pa naj bodo potolaženi cenjeni moji volilci, dobro bom udaril ob klop, saj imam veliko pest, katero je že hvalil zapoški župnik Kalan na shodu v Mavčičah. Će se bo pa treba postaviti za razne zadruge in konsume, bom pa že koga od katoliških poslancev naprosil — Drobnica in še več temu podobnih seveda ne bom mogel — pa mi bo spisal govor, katerega se bom na pamet naučil, saj imam dobro glavo.
«Legijon&rji.« Radi nepričakovanih ovir izostane jutri vprizoritev »Legijonarjev« — ista se vrši potem v nedeljo 24. t. m.
Tukajšnje »Slovensko bralno društvo* tem potom naznanja slavnemu občinstvu, da se je s 15. t. m. preselilo v nove prostore v Ogrinčevi hiši, II. nadstropje na levo.
Odbor.
Is volilne torbe. Ker je pri zadnji deželnozborski volitvi v Cerkljah, tako nekako poroča »Slovenec«, posestnik Babic popisal volilni listek nekemu Prestarju na njegovo željo za kandidata Novaka, se je pregrešil omenjeni, kakor je soditi iz »Slovenca*, zelo, zelo zoper vero. Tamošnji g. kapelan je v svoji častivredni odkritosrčnosti rešil obadva, volilca kakor pisca tega velikega zla s tem, da je Prestarju na skrivem črtal ime Novak in v vsi gorečnosti za njuni blagor zapisal brezmadežno ime Demšar. Pa je bilo dobro. V Cerkljah smo vsi na katoliški podlagi, volilci kakor sploh vsaka volitev. Ta je res lepa! Živio!
Visokočastiti gospod dekan Koblar! Ker dobro vemo, da se vsled preobilih političnih opravkov ne morete brigati za našo župno cerkev, usojamo si, Vas tem potom najudanejše opozarjati, da je v cerkvi vse polno velikanskih pajčevin in da leži po klopeh za prst debelo prahu. Znano nam je tudi, da mora mežnar poleg svoje naporne mežnarske službe opravljati še druge težavne posle, da mora n. pr. kar v dveh vlogah nastopati v »Divjem lovcu*, tako da mu ne preostaja mnogo časa za cerkev. Pri svoji pičli plači tudi ne more najeti toliko ljudi, da bi se saj enkrat na teden božji hram korenito počedil. Zato se obračamo zaupno do Vas, prečastiti gospod dekan, z najponižnejšo prošnjo, da bi izvolili najeti kako žensko, ki bi osnažila saj klopi, da se v cerkvi ne bodo mazale in pokvarjale naše obleke. Gospod dekan, gotovo ne bote zahtevali od nas, da bi cunje nosile seboj in same brisale prah. Več pobožnih liberalk.
Narodni (?) čin našega škofa. »Slovenski* škof Jeglič je odredil, da bo odslej na Jesenicah vsako nedeljo nemška pridiga. Tako rešujejo naši klerikalci slovensko narodnost.
Is Preddvora se nam poroča, da so ondi pred zratkim ustanovili posojilnico. Prvo vlogo je vložila neka Marijina »devica* in prvo posojilo so dali nekemu brumnemu klerikalcu, ki je zapeljal dekle in je moral plačati odpravnino. Pač koliko nasprotje! Gospod Matevž! Ali bi ne bilo bolje, da bi učili svoje pristaše malo večje bogabo-ječnosti in jih vodili na pravo pot? Pa te nesrečne volitve in volitve....
V 2abnici se je minulo nedeljo poskusil petrolejski motor za slamo režat, žito mlet, mlatit i. t. d. Ta motor je postavila tvrdka Franc Zeman iz Ljubljane, poljanska cesta. Zbralo se je več sto gledalcev, katerim je splošno ta motor jako ugajal. Motor rabi za eno uro nič več kakor za 5 vin. kurjave, treba tudi ni zraven nobenega kurjača. Trije kmetje so se bili precej privadili, kako je treba ravnati s strojem, s katerim je možno na dan zmleti okrog 20 »štantov*. Kakor čujemo, se bo v kratkem postavil na ogled tak stroj-motor tudi v Kranju, kjer si bodo lahko ogledali kmetje tudi iz drugih krajev ta najnovejši, za kmetijstvo prekoristni motor.
Jetniški prostori škofjeloškega c kr. okrajnega sodišča so bili prazni letošnje velikonočne praznike, in sicer od 5. ure zvečer v soboto 2. aprila, pa do 7,9 ure zjutraj v torek 5. aprila. Redek slučaj, posebno še, Če pripomnimo, da je na stotine delavcev uslužbenih pri kamenolomu v Kamnitniku. Dokaz, da se ti ljudje, dasi so med seboj kar najrazličnejših narodnosti, vedejo povsem mirno in dostojno.
Is Begunj smo dobili iz druge roke še naslednje poročilo o zadnji veselici: Zopet nam je napravilo naše gasilno društvo zabaven večer. Bila je namreč 10. L m. gledališka predstava v Poljčah, kar je že Vaš cenjeni list sporočil. Tudi to pot so diletantje dobro rešili svojo nalogo. Najbolj nam je ugajala vesoloigra: »Dobro došli! Kdaj poj de te domov?* Tone Češarek, trgovec, ki je imel tudi v igrah »Doktor Hribar* in »Bratranec* največjo ulogo, se je pokazal, kakor da bi bil rojen na odru. Njegova žena Majda mu je vrlo dobro pripomogla iznebiti se sitnega kmečkega para. Kaj naj pa rečemo o Martinu Koščaku, kmetu, in njegovi ženi, Špeli? Pravi gorenjski tip sta bila oba v obnašanju, obleki in govorjenju. Res izborno so izvršili vsi svojo zadaćo. Dokaj izredne zabave smo imeli zopet ta večer in mi le želimo, da bi se tako tudi nadaljevalo, saj ima društvo pri tem gotovo tudi dober gmotni vspeh, zakaj prostori so bili zopet natlačeno polni. Igralcem pa zakličemo: »Vsa čast Vam!*
Z Bleda se nam poroča, da se bodo meseca maja predstavljali v »Blejskem domu* Govekarjevi »Rokovnjači*.
Drobil s Gorenjskega. V konkurz je prišla Lil-popova tovarna v Beli peči. — Šolske vesti. Imenovani so: g. Fr. Verbič za Jesenice, g. J. Bregar za Šiško in gdč. Amalija Preveč za Koroško Belo. — Dne 9. aprila t. 1. se je uvedla na Bohinjski Beli brzojavna služba z omejenim dnevnim službenim časom. — Občinske volitve na Koroški Beli in na Drtiji pri Moravčah so razveljavljene. — Premeščeni sta pomožni uradnici gospici Marija Tratnikova
iz Ljubljane v Kamnik in Antonija Arkova iz Ljubljane v Škofjo Loko. — Dne 13. t. m. je gorelo pri posestniku Janezu Ogrincu v Domžalah. Zgorela je hiša. hlev in kozolec Antona Krajcarja. Skoda znaša okrog G000 Kron.
— V Selcih je minulo nedeljo v ondotnem bralnem društvu predaval g. dr. Vlad. Ravnihar »o prisegi *.
Najnovejše amerikansko vstavljanje sob bres plošče na nebesa. Ti zobje so tako trdni, kakor naravni; ž njimi se lahko je in grize; tudi ne molijo pri govorjenju. Glavna stvar pa je, da ne provzročajo slabega duha iz ust, kar se pri drugem zobovju zmirom zapazi. Tako zobovje vstavlja po nizkih cenah zobotehnik Oton Seydl v Kranju pri g. dr. Edv. Globočniku. 67—1 Kritem sveta.
Krilom sveta. Na Dunaju je streljal neki J. Marz na svojo ženo, ki živi ločena od njega, ter jo je smrtno ranil. Predno je prihitela policija, se je Marz sam ustrelil.
— Blagajnik banke Metzl v Frankobrodu, neki Fries, ki je že 36 let služil pri banki, je poneveril loO.OOO mark in pobegnil. — Minulo nedeljo so imeli v Miškoležu ples, na katerem je kmetski fant Csati ustrelil svojega tekmeca in svojo ljubico, ker sta skupaj plesala. Ostali plesalci so se vsled tega grdo stepli med seboj, a Gsatijev brat je gostilničarki s sekiro preklal glavo. Pač res prijeten ples.
Rusko-japonska vojna.
Minulo sredo zjutraj se je dogodila pred Port-Arturjem za Ruse velika nesreča. Japonsko brodovje je hotelo zopet napasti Port-Artur. Rusko brodovje pod poveljništvom admirala Makarova mu je šlo naproti. Ker je Makarov uvidel, da je preslab proti mnogo večjemu številu na-sprotniških ladij, se je umaknil nazaj v luko. Ob tej priliki je zadela njegova ladija »Petropavlovsk* ob podmorsko mino in se potopila. Rešilo se je le malo ljudi, mrtev je tudi Makarov. Za Ruse pomeni Makarova smrt velikansko izgubo, kajti bil je gotovo najsposobnejši admiral cele ruske mornarice. Vse ameriško in angleško časopisje je polno hvale o Makaravu. Slavi ga kot enega prvih mornariških strokovnjakov sveta. Makarov je bil na Angleškem, ko se je ondi po njegovih navodilih gradil rušilec ledu »Jermak*. Makarova dela o brezžičnem brzojavljanju in drugih strokah, ki spadajo v delokrog mornarice, so svetovno pripoznana. Ako bi Rusija izgubila polovico svojega brodovja, bi zanjo to ne bil tako hud udarec, kakor smrt admirala Makarova. — Naslednikom Makarova je imenovan poveljnik crnomorske vojne mornarice, admiral Skridlov. — Pri nesreči »Petropavlovskega* je utonil tudi slavni ruski slikar Vasilij Vereščagin.
Angleška zimska zlata parmena, kanadska in Blenheimova rej-neta ter več vrst hrušek se dobi prav ceno na šolskem vrtu v Šmartnem pri Kranju.
69—1
Moti pezdič
posaven"
■ar Oteče pri podnartn
pet minut od železniške postaje Otoče, priporoča svojo
gostilno
o
v kateri toči pristna vina ter dobro Reininghausovo pivo. Dobe se tudi okusna, tečna, mrzla in gorka jedila. Za tujce zračna prenočišča. Oddado se tudi letna stanovanja.
Zahtevajte
v svoj prid vselej
pristno Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
samo v zavojih z varstveno znamko župnika Kneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte vseh manj vrednih posnemkov.
Otroški vozički I
4-50 gld.
se dobivajo po sledečih cenah: 4-40, 5-50, 6-50, 750, 8 —, 9-—. 10—, 12—, 14—, 16—, 18—, 20— gld.
Galanterijsko ilago u irotio it u delilo.
ALBIN RANT v Kranju
59-2 pod mestom.
za miz
izdelane, kakor tudi korita, žlebove, cevi, različne podstavke in druga cementa dela, priporočata po najnižji
ceni
68 i    Bili A Tabor v Kranju (na Farovski Loki).
68-3
Trgovina z železnino in špecerijskim blagom „jW£RJ0Ut" peter Majdič v Kranju.
Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, leaeža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, nagrobne križe, Tedne Žage, pile.ko vanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano plošče vino, kar-boiinej, trsje sa obijanje
Predaja Tomaževe žlindre, klaj-nega apna in redilnega praška aa žiTino.
StrcpOT, vlite kotle. Veliko   izber slamoreznic, plaht za vozove, železnih peči,
Hoia«-i«?ortla»d-cciest, trivcrzc, stare, ieleziifte Hm
šine za kolesa, podvozi in drugo železo,gesalke 11 vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, zalega različnih barv.
01 o: o: 01 o: o: o: oz a
Tedeaski seje« v Kranju da« 11. t. m.
Prignalo se jc 103 glav goveje živine, ti telet, 24 prašičev, — ovac, — koza, — buš, — konj. — 50 kg: pšenice K 8-—, prosa K 750, ovsa K 650, rži K 725, ajde K 9-—, ječmena K 7—.
Zahtevajte,Gorenjca'p. gostilnah in kavarnah!
Dobro urejena, od 60 do 70 let stara
usnjarija in posestvo
v Cerkljah
se proda ali da v najem s 16. aprilom 1004.
Hiša zadostuje za celo družino I
Proda se posamezno, skupno, istolako odda v najem. Već se izve pri Antonu Danic'.i, posestniku v Velosovem. 55—3
Sedaj samo 70 gld., zelo znižane vozne cene v Ameriko. Preje 105 gld. Ravno ista vožnja in postrežba kakor preje. 6S— 2
Iz Ljubljane v Novi York
samo 70 gld. s prosto dobro hrano že v Hamburgu
v dežele: Pennsvlvanja. Obio, Illinois, Minnesota, Montana Kalifornija i. t. d., toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici, s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg-Amerika Linie.
Kedor je odločen potovati, in da se mu dober prostor preskrbi, pošlje naj 20 kron are na moj naslov:
FR. SEUNIO, Ljubljana
Dunajska cesta 31.
s
lavnemu p. n. občinstvu se priporoča la obilen obisk. Vrt na razpolago.
62-2 Gostilna ,pri Kroni1.
Doktor pl. Trnkdcay-jew
Kraajsfci redil«! pra^eK za orajftče
i3 "sv*j
je dobU v Londonu, Parizu in Rimu 1903 najvišje odlikovanje
Grand Prix!
Dalje na tisoče zahvalnih pis;m, tudi uradno potrjenih   Ta redilna moka se me*a med krmo že pujskom Prašiči dosežejo največjo težo.
1 zavojček po 50 vin. se dobiva
pri trgovcih,
po pošti 5 zavojčkov v glavni zalogi
Lekarna Trnkćczv, Ljubljana.
Uradno poverilo.
i« ni ijiul i
katera ima znamke za i filerje in t vinarja.
Ljuhljana, tretjega oktobra edentiaoidevetstoena. (Notarski pelat.) Iv*tn 1'luntnn, t. kr. notar.
spoštovani gospod! Moji prašiči niso žrli, tudi so bili sila revni. Slučajno seut dobil od enega mojih ljudi za poskušnjo en zavojček redil nega praška za prašiče. Človek se mora kar čuditi! Ne morem svojih prašičev dovolj krmiti, strašansko veliko poiro, tako, da so se čez nekoliko dni močno izredili, hvala temu izbornemu sredstvu. Morem ist» vsakemu najbolje priporočili in ga bodem tudi priporočal.
Prosim z obratno pošto pet zivojev redilnega praška za prašiče. Belišče, Slavonija, 31. oktobra 1900.
Z velespostovanjem Josip Englisch
železniški nadziratalj.
§tyria-koto se proda.
Kje? pove upravništvo «Gorenjca».
Naznanilo.
Marija Kern v Kranju hiš. št. 118 naznanja, da bode odslej naprej hodila vsako sredo in soboto v Ljubljano kot po« tovka. Vsled tega uljudno prosi slavno občinstvo za cenjena naročila, katera bode točno, zanesljivo in poceni izvrševala.      si—2
5rtd;Wo nj«
muhe
V salonitu
Komad 10 vin. Glavna zaloga sa Gorenjsko:
F. Dotcnz, M
3Foto~emay! v barvah
Bro$lee, priveske, gumbe ja zapestnice, igle ja kravate i. t. d.
Jah^o lepa in primerna darila.
Jzde/uje po vsaki fotografiji
Jv. Jagodic------
fotograf v Kranju
Več učencev
čvrstih in zdravih, sprejme takoj
6»> i      Matija Ažman, mizarski mojster v Kranju.
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernove ulice 9
I Velika zaloga zgotovljenih oblek
za gospode, dečke in otroke
konfekcije za dame.
-3»**- Solidno blago po čudovito nizkih cenah -mm-
Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto. 52—4
Kdor hoče kupili
ceno in dobro barvo
pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schvver-spalt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo
J. MTohlgemuth v Kranju, glavni trg št. 118.
G5 i
Vsi kmetovalci
se lahko prepričajo, da je najboljše sredstvo konje, krave, telie*, vole, pratite, ovee i. t. d.
obdržati xdrave,mocne, ješče in debele če se jim pri-meSuje h ki mi
živinski prašek gfe
iz lekarne Picooli ,pri Angelju', Ljubljana Dunajska cesta.
En zavoj */« kilogr. stane 50 vin., 10 zavojev 4 krone. — Zunanja naročila po povzetju. Spoštovani gospod Piccoli, lekar v Ljubljani. Po večletni uporabi pri svojej živini in po velikem povpraševanju od svojih znancev in druzih po Vasem živinskem prahu; prišel sem do prepričanja, da je vaš živinski prah izborno zdravilo, katero bi se ne smelo v nobenem hlevu pogrešati.
Z odličnim spoštovanjem        And. Kocjančič. Podgora pri Gorici, 18./VI. 1902. I. 199—27
Berite!
JaKo Koristno!
Motori
Patent Adam, najcenejša gonilna mo6 za kmetijstvo, mline in žage, katerim vode včasih primanjkuje, čez 4000 te vrste že v rabi, stroški za 1 konjsko moč v 1 uri samo 4—6 vinarjev; nobenega kurjača ni treba.
MLM _ i^mJia redilna štupa za svinje, krave in konje; živina hitro ■ ™ M %01 III debeli, postane krepkejša, ter se s tisto več vrst bolezni prepreci; 5 komadov stane samo 6 kron.
Stro], s katerim tudi ženske ali otroci kose ali srpe pravilno sklepljejo, cena za komad samo 8 K. Mil        + gepeljne in druge stroje,  spoznane kot
Uf 11 al lllil CCj  najboljše, ima v zalogi
Klepalni
89—5
frati Zeman, Cjubljana
Poljanska cesta it. 24.
Odda se tako] v najem
dvonadstropna hiša
7o i v Vodicah
ležeča poleg farne cerkve, poleg pelje okrajna cesta, ki bi bila pripravna za kakega obrtnika.
Već se izve pri Marijani Jenko na Zg Brniku hiš. št. 14.
,$krat"
Jedini slovenski humoristično - satirični tednik, ki prinaša izkl|nčno n-i" originalne slike.
Izhaja v Trstu vsako soboto. Naročnina za vse leto 6 K, za pol leta 3 K. Posamezne številke se prodajajo po 10 vin. Zahtevajte brezplačne številke na ogledi
,Zakaj so Vaši zobje tako beli?"
„Vsak dan rabim 0. Seydlovo higijenično kozmetično UStno VOdO, ki izvrstno vpliva na zobe in je bila s priznanjem odlikovana. Dobile
jo lahko v lekarni pri sv. Trojici v Kranju.
38-ti
ia hranilnica
v Kranju, obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
0—!»      katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlo(-' K 8,281.75887. Stanje hipotečnih posojil K 1,962.268*15.
frizer za dame in gospode
Ljubljana, sv. Petra c. 35
priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj zdravniško piiporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja lns Vpliva dobro oa pospeševanje rasti las. Dalje se izvršujejo vsakovrstna dela iz las. Oddelek za dame s seperat-uim vhodom.
Imam v kleti ss-*
več sto hektolitrov
pristnega belega in črnega vina, nekaj fine rakije in brinovca ter namiznega olja lastnega pridelka. — Vso solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni. — Moje skladišče se nahaja pri Matku Košara, gostilničarju v Hrušici št. 33 pri Kavalam.
Ivan Pujman posestnik in trgovec, Vodnjan-Dignano (Istra).
»j
»O
i*
5Kladi${< Vina
je odprla s l.febr* 1904
V Kranju
Istrska flursb zadrugi
katera posluje že 10 let in si je pridobila tekom te dobe občno pohvalo ter priznanje za dobra in pristna svoja vina.
Klet je v hiši Fr. Kuralta.
Kdor želi imeti zdravo in dobro vino, naj pride in poskusi ter s>s sum osvedo i o tem.
Cene bodo primerne! :
§iinaote peci, štedilnike,      vvje
z>a kopeli, -tta'ftot. tudi kipe, va&t in
dtuye a dna o te i&def-ite v   uoen  batvah,  tzpc&nc  in cen* pripotoča ptva in nayvecya
lovavna
pecij  in g Citva^ti k i&Se/č&oi*
11547
Izvrsten okus dobi kava, ako ji primešate
Poskusite! Poštna 6 kg pošiljka 4 K 50 vin. 25—10 franko.
Vvdrova tovatna žitne kava Praga VIII.
R. LANG, LJubljana (KollzeJ)
tovarna asa modroe# na pnr«<» in poMt»ljno opravo, taln»r« pohištva,
priporoma vsak« Trat«
modrocev. posteljne uloge, zrcal, podnu otroCjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) ii sobno opravo 94-50
po najnižjih cenah.
Cenik« s 300 podobami potlj« zastonj in poatnina prosto.
...».i. .s;.;:.'...;.....;,;.,x;;rV •;;
Razpošiljanje točno.
1 Veliki požar |
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s i3-i3
SmelsaloVitni brizgalnicami
nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo   V vsakem položaju
delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji, in sicer: 8 1. p o častno diplomo za izboljšanje parnih in motor-briz-galnio tar lestev in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave.
R. A. SMEKAL
Zagreb
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev.
it it
it it
Loterijska srećka dne 9. aprila t. 1.
Gradec:      14     77     35     25 88
IPiP
w Kranju
priporoča svojo izborno zalogo
ur, zlatnine
in
srebrnine
po
najnižjih cenah. Ceniki zastonj in
Nikelnasta anker-remont. roskopf. želez- Poštnine prosto,
ničarjem dobro poznana, najtrpeznejša _ ...
in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov KazpOSllja Se na stanovitno bel gld. 3*75, najfinejša znam-
ka, gld. 6-50.     140—43   vse kraje sveta.
Šivalni stroji ir» kolesa
Tovarniška zaloga
144-42
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
izvolite si ogledati v Špitalski ulici it 5 moj novo urejen, bogato založen suknen oddelek,
broječ blizu 1000 različnih vzorcev zadnjih novosti, modni kamgarn in ševijot, lovsko sukno, dosking, trikot, peruvijen i. t. d. — Ostanke prodajam po zelo znižani cenjt _ Postrežba strogo solidna. Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
i to 47 R. Miklanc.
Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani
Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem,
prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promaše izdaja k vsakemu žrebanj u.
3       Polnovplačani akcijski J.    kapital K 1,000.000
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje
vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila
Podružnica ? Spljete.
Denarne vloge sprejo
v tekočem računu ali na vložn* knjižice proti ugodnim obrestiisu Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s teki in nakaznicami.
Slav. šolskim vodstvom
se udano priporočam za cenj. naroČila šolskih tiskovin
Z oillirniiii spoštovanjem
Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju.
t
Narurajte si prezaiiiiiiMO knjigo
< Banovi hnzarji in Iliri.
.Starina slovenskih pisateljev, J. Trdin* nam popisuje v tej knjigi osebe in dog ><lke na Hrvaškem, v oni za hrvaški turo J žalostni dobi U zloglasnegt Bahovega absolutizma, ko so tudi nekUtri naši rojaki igrali pomenljive, pa ne vselej rastne uloga. Trdina je znan izboren stilist, nar-in njegovega pripovedovanja je la* nimimiv, njegov jezik v resnici naroden, bogat in iz-lirusefi,
Kdor si hoče razširiti svoje znanje iz polpreteklosti hrvaškega in deloma tudi natega naroda ter se obrnem piijetno zabavati, naj si naroči to knjigo pr i založniku 10—14
i'
|!
L. 8ohwentnerju v Izubijani.
(lena broš. 3 K, po pošti 8 K 20 h.
Vromatična harmonika se proda.
%        Kje? pove upravniUvo < (lorenjcu*.
Hottces. zobotriMičji atclijc
V Kranju (pri dr. GlobočniK«)
izdeluje vsa zobotehnična dela iz kavčuka in kovin kakor krone, mostičke, nasajene zobe, stroje za regulacijo čeljusti in postrani stoječih zob, Continuens Gum (dr. Allen), obturatorje i. t. d.
JlizKe cene! Takojšna postrežba!
Odprto vsako nedeljo od 8.-5. nre.
Njegovi izdelki so bili odlikovani na razstavah v Rimu, Berolinu in Parizu z najvišjimi odlikovanji in ga je doletela čast, da je bil zbog svojega strokovnega znanja in strokovne spretnosti imenovan Stalnim cenilcem jury v Parizu.
JOSIP IfEIBL
J. Spre i tze rje v naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
žlftno omrežje na stroj, onhajiine miza. ograie n& mt» od*o» u, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, Štedilnike i t. d. !2ft-46
Specijaliteta: valjični zastori (Rollbalken),
G. Tdnnies
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Izubijani priporoča kot   posebnost  žage  in vso
stroje za obdelovanje lesa. K ra n c i s - turbine osobito za Žagi ne naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-generator s k i plinski motori, najcenejši« gonilna sila 1 do 3 vin. 17-4() za konjsko silo in uro.
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 K, n pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za druge države stane K 5*60. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 K, za pol leta K 1 50. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev već. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za peti t vrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravniltvo se nahaja v hiši štev. 105 nauproti župne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalaga konsorcij •tiorenjca*.
Odgovorni urednik Matija Cej.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.