OpeđBtSto d upTWnßtw: Maribor, Koroške ulice 5. V tatolna Rstu: „STRAŽA“ Uhlja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vatfc dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. TRAZI Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Celo leto . Po) leta Četrt leta . Mesečno f2 h 6 K 3 K 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Lnserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne pedtvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust >it. 151. Maribor, dne 29. decembra 1909. Letnik I. Deželni zbor. Včeraj, dne 28, t, m., se je štajerski deželni «bor zopet segel, da reši najnujnejše deželne potrebščine. Seja, katere sta se udeležila tudi deželni namestnik grof Clary in maučni minister grol. Stiirgkh, je bila zelo dobro obiskala. Predsedoval ji je deželni glavar grof Attems. Pri odkazanju poročil deželnega odbora glede davkov na pivo finančnemu odseku je priglo do burnih spopadov med nemškimi radikalci in socialnimi demokrati. Poslanec Pišek poroča v imenu deželnega kulturnega odseka o podpori radi suše in poškodbe po ogroih. Poslainec Roškar podpira ta Svoj predlog in prosi, da se pzira tudi na potrebne posestnike pri nabavi semen, in apelipa rta deželni odbor, da dovoli primerne podpore. Predlog se sprejme. Dr. Verstovšek poroča v imenu, finančnega odseka o zadelvi deželnih živinofcdravnikov, Njegov predlog se sprejme. Pri, točki: železnice Fe,ldbanh|-Gleichenberg- Radgona se jet vnela zelo živahna debata. Poslanec Ornig je zahtejval v dodatnem predlogu, da se naj železniška proga v resoluciji raztegne do Brežic. — Podpiral je zelo toplo ta dodatni predlog poslanec 'dr. Jankovič, ki je stvarno in temeljito nagiašal, da bi se s takim prinoipijelnim sklepom upanje na udejstvovanje tako potrebne in od vseh slojev silno zaželene Železniške proge opravičeno pomnožilo, On je omenil, da se je iz zanesljivega vira izvedelo, da je c. kr. vojno ministrstvo svoje prvotno nasprotno stališče opustilo in uvidelo potrebo in celo nujno po* trebo te železnice. Naslikal je nadalje veliko naravno bogastvo in navedel vse tehtne vzroke, ki govorijo za železnico. Gotovo so ravno ti stvarni vzroki nplivali rta zbornico, da se je sprejel po daljši debati Ornigov predlog brez zavlačevalnega dostavka Einspintnerjevega, V finančnem odseku je govorit dr, Korošec proti provizoriju in hudo napadal večino radi njenega nastopanja, kadar gre za urejevanje deželnega gospodarstva. Nemška večina se najde le tam, kjer je treba si razdeljevati deželne dobroto med seboj, Bočim ima za slovensko manjšino gluha ušesa. Slovenska zastopnika sta glasovala proti provizoriju. Poslanec Roškar in tovariši so stavili predlog, s katerim zahtevajo, da deluje deželi odbor z vsemi sredstvi pri te. kr. vladi na to, da taista vino-rejcem, kateri so že itak v najtežjem gospodarskem položaju, ne naloži nobenih novih bremen in novih] davkov. Deželni j zhjtir bode zboroval' celi mesec januar« Politični pregled. Cehi o izpremembi poslovnika. Državni poslanec dr. Kramar izjavlja o položaju v („Denu“1, da so se Slovani sicer težko odločili za poslovnikovo izpremembo, a računati so mogli z bodočnostjo. Nemci so napjravili napako, ker so nasedli socialnim demokratom glede na dolgo, in trajno sejo, kj je pripravila ugodno ozračje za poslovnike^ o izpremembo. Nemškega „Veta“ ni več proti Slovanom. Nemci se morajo direktno pogajati z nami. Uspeha ne bodo deležni samo avstrijski, — marveč tudi ogrski Slovani. „)Venkov“ izjavlja, da so se po poslovnikovi iz-premembi približali tudi Poduki tesnim slovanskim strankam. „(Union“ pričakuje glede na izpremenjeni poslovnik kompromis med Nemci, in Cehi. „Narodni Listi“ .zahtevajo enoten nastop čeških poslancev v državnem in češkem deželnem zboru. „Narodna Politika“ zahteva, naj se postavi češko državno pnavo na prvo mesto češkega programa, Gosposka zbornica. Gosppska zbornica je v včerajšnji seji sprejela skrajšanje popravljalne službe za sodnice, vladne predlogo glede zavarovanja,' zakon glede zapiranja trgovin, zakon glede trgovskih sotrudinikov in razne finančne predloge. V začetku seje Šo storili obljubo novoimenovani člani gosposke zbornice: dr. Lieben, grof Pace, dr. Pfaff, dr. pl. Filipovič, dr. Stibiral in baron Kübteck. Predsednik se je tudi spjominjal umrlega člana viteza Proskowetza. Kranjski deželni zbor. Včeraj popoldne je imel kranjski deželni zbor, plenarno sejo, v kateri se je rešil računski provizorij in sprejela resolucija, predlagana po dr. Lam-petu, katera zadeva prostost osebfne dohodnine od vseh doklad, kar je predpogoj za državni prispevek kranjski deželi. S tem je rešena najnujnejša zadeva,' ki je morala biti izvršena pred NojVim letom. .Te dini bodo zborovali odseki. Druga plenarna seja bo po Novem letu.: Goriški deželni zbor. V ponedeljek dne 27. t. m. se je sešel novoizvoljeni goriški deželni zbor k prvemu zajedanju. Prva seja se je vršila ob 11. uri dopoldne, druga pa ob petih zvečer; in je trajala črez dieseto uro. Slovenski liberalci so prišli opoldne k seji 5n storili obljube. Stavili so potem nujni predlog glede stavbinskih zadev. Njihovo početje je napravilo utis, da hočejo obstruirati. Večina je predlog slovenskih liberalcev zavrgla. j Nato je bilo sprejetih več važnih: gospodarskih predlogov, nakar je zbornim prešla k verifikaciji volitev. Pri tej priliki je bil izročen mandat liberalnega voditelja Gabrščeka verifikacijskemu odseku, in ravno tako trije mandati laških krščanskih eocial-cev. jGabršČek je predlagal, naj se razveljavita dva mandata trgovske zbornice, toda zbornica je to odklonila, nakar so bili razveljavljeni mandati treh slovenskih veleposestniških liberalnih ppslajnoev, Vsled tega je nastal velik hrup. V tem hrupu sta izjavila liberalca Gabršček in dr. Gregorin, da odlagata mandate ter sta odšla iz zbornice. Galerija je cel večer razsajala. Liberalci so končno poslancem Slovenske Ljudske Stranke pred zbornico priredili demonstracije. Lukacsev načrt. 'Ogrski listi poročajo, da obsega Lukacsefv načrt te-le točke: Dvamesečno indemniteto. Med tem časom se pripravita redni državni proračun in volilna relor- PODLISTEK. jednak po letih, Časti in izkušenosti,! Poslušajte to- vedel, da sovraži narava vzore? Dal si odpraviti Cast. Doline z rodovitnimi polji in pestrimi mesti v sredi belih vasi, brda p zelenimi trtami,' gore z mogočnimi gozdovi, to vam je bil Jasni svet.. Krasna je bila ta dežela in vredna svojih gospodarjev! Bili so to krepki in čvrsti ljudje, na njih telesu je še cvetla bujna prvotnost. Zakoni, pisani z debelimi črkami na medenih ploščah, kazali so jim pot javnega življenja, a v vedno odprtih) svetiščih so jim bliažili duše sveti in modri učitelji, Strogi zakoni države in vere so vklenili naravo v vezi vzornega življenja. Po ljutem boju je zmogel človeški razum! Vzorno življenje se je razvito do tako popolne stopinje, da so se ljudje kosali, kdo more vestnejše Izpolnjevati svoje dolžnosti do države in duSe, Sami so se nazivali častnikj. Mladi • vladar Jasnega sveta se je napravljal na običajno sedemletno potovanje. Glasni rogovi in bobni so javljali to po vsej deželi in v množicah so prihajali ljudje v glavno mesto, poslovit se od Ijutaljenega vladarja. Pred svojim odhodom zbere ta najimenitnejše častnike in se posvetuje 2 njimi, kako naj vredi državo za čas svoje odsotnosti. Tu se vzdigne duh narave go jedeinkrat z vso svojo močjo in obsede častitljivega starčka. Vse prešine groza, ko vstaine ta e sivo brado, segajočo do TVtkflCk tv -fr* oraAftä • 5-‘•'•'-•-■•v!, ‘•‘v rej moj svet! Naravo smo' vkovali v tesne ottove, nikoli se več ne reši teh! Moč časti se je vtrdita in misel vseh je čast Kdo je, ki bi hotel oskruniti svojo čast? Rotim ga pri svetih zakonih državne vere, naj se javi! Vse je tiho. Nikdo se ne gane! Veličastno nadaljuje starček s povzdigjnjeinim glasom: — iCujte in strmite, to je jmoč časti ! Cast sama vladaj, ona nam bodi zakon, ona svetišče! Zahrumi vsa skupščina, zavriska; pred poslopjem veselo ljudstvo: — Cast, le čast vladaj! Vse je zadovoljno z nasvetom starčka, zadovoljen je tucu vladar. Kajkor pijane hite množice trgat plošče z zidov in zapirat svetišča, S petjem in godbo spremljajo vladarja do meje. t— Vsa srca plavajo v najčiščem veselju. Vladar prekorači mejo, ljudstvo se vrne. Napočila je vlada časti! Preteklo je sedem let. Vladar Jasnega sveta se vrača s potovanja; Žalostna vrnitev! Malokdo se zmeni zanj. — Kje sem?, čudi se vladar, dospevši na domača tla. Ali je to Jasni svet, dežela časti? Ni mogoče! Vse izpremenjeno! Bohotna polja so puščave,. po vinskih brdih raste trnje in grmovje, kjer so se prečastiti. medene plošče, dal si zapreti svetišča in vrnil narar vi svobodo. Kadar si zajezil potok, deroč s strmih gora, ne nehlaj ma vtrjevati jeza; kajti s trinajstkrat večjo silo ge vrže v nižavo in trinajstkrat več cniči, ako se osvobodi! Cuj, tu je narava! Idi z menoj! Duh narave se je poročil s častjo in rodM ž njo devet in devetdeset hčera! Tu se bojujejo druga z drugo, le te so izpremenile Jasni svet! Gresta, Sivi puščavnik vodi. vladarja po Jasnem svetu in> mu razkazuje nedoumne izpremembo:j — Glej, tu se joka revna ženska s kopo otrok. Kaj je krivo te bede? Njih pče je razžalil svojega prijatelja in tako oskrunil njega čast, Bdi se je moral ž njim in padel v boju. Tam vidiS mlado vrto Takoj po pproki se je izvedelo, da je nje mož zave» del soprogo svojega brata. Ustrelil se je, da je rešil čast družini! .Oni mladi človek je umoril svojega očeta in se polastil: njega bogastvu. Razdelil je pol premoženja sodnikom in revežem ter tako rešil svojo Čast, /Veliko čast in znaten ugled uživa ta mož, dasi brezsrčno trpinči v svojih tvorni c ah uboge delavce. Zlata jn srebra si je nabral, da ne ve koliko! Ondi vidiš mlado in zalo đekjle. Kaldo jo časte radi nje krasote, Tudi nje družica je v veliki časti. Po noči se shajajo bogatci pri njej in je ne mogo dvigale prej gozdnatne gore, strme zdaj gole skale! se je naselil tukaj tuj rod? rile ptabotne in me -postave! Hipoma pristopi duh vzornega življenja v podobi sivega puščavnika: trdi: Take so hčerke časti. Katera Je prava? Vsak a ........ _______ ... Da, to j« Jasni avti t «M M *M jasno, vs- pasa, v zboru in začne: je temno in oblačno 1 Močan si «1 prej vladar, a “ Menim, nikogar ,^',;lllr^a|?i# kj bi .mr' bil zdaj m slab! Oslepil te je duh narave! Zakaj niši — Prava čast sem jaz! — A pravo čast je rodila višnja moč, — ne brezumna narava,nje nasprotnica! DS se vrne prvotna čast, vin sreče In blo-ai-iije, tafcoj daj zopet prit>iti medene plošče z zakoni in takoj daj zopet odpreti svetiSča! Pridobivaj le nove naročnike! nota. Snidejo se v tem Času tudi delegacije in dovolijo stroške za armado in aneksijo. Trgovinska pogodba e Rumujnijo se uveljavi odredbenim potom. Po teh dveh mesecih se pričnejo razprave o proračunu in o volilni reformi. Po treh mesecih, najkasneje do julija ali avgusta mora biti volilna reforma sprejeta. V ‘septembru se vrše na temelju (toljloe reforme nove volitve. Cesar ne da nobene izjave glede samostojne ogrske banke. Zasedanje ogrskega državnega zbora je odgođeno do rešitve krize. Lukacs je izjavil, da upa na ugodno rešitev. Košut je izjavil, da njegova in ustavna stranka Lukacsa, v čegar programu so nove volitve, ne bodete podpirali. Železniška nesreča pri Uherskem. Število žrtev strašne železniškje katastrofe dne 25. decembra na postaji Uhersko znaša 16, težko-ranienih je 18, lahkoranjenih t»di 18 oseb. Lokomotivi sta s tako silo zadeli skupaj, da so ju le z največjim naporom spravili narazen. O nesreči sami se nam poročajo naslednje podrobnosti: Brzovlak Štev. 2 se je imel v Rardvtbicah križati z dunajskim brzovlakom štev. (7, Ker pa je slednji imel ppl ure zamude, je praški vlak (vozil dalje proti Uherskem, V hipu, ko je ta zapustil Pardubice, privozil je na uherski kolodvor tovorni vlak štev, 851. Ker vsled dunajskega brzovlaka ne bi mogel več Uošeči postaje Moravan, . je tovorni vlak ostal na postaji Uhergko na stranskem tiru, po katerem so vozili tudi brzovlakL Služba na tej postajji je opravljaj ašastent Zeiss. Ko mu doide brzojavno poročilo, da pjripelje tjekaj brzovlak Štev. 2, je Zeiss naravnal' signalno ploščo na:i Prosto! Očivtidno je ppzabil, da je na istem tiru Še stal tovorni vlak Štev, 351. Osobje na lokomotivi brzovlaka je opazilo signalno ploščo na: Prosto! ter vozilo dalje; ma dotič-nem mestu nap{ra$ri namreč proga hud ovijnek, in bila je tudi gosta megla, da niso mogli videti tovornega vlaka. Se-le zadnji hip opazi vlakovodja Sle-zak grozno nesrečo ter uporabi vsa sredstva, da bi brzovlak ustavil — a zaman! Z brzino 60 km ü Cr e vij ar Theer, ki se je tudi ponesrečil, je znorel. Neka majhna deklica, katero so po nesreči našli y Uherskem, je hči ponesrečene Marije Bohde-nal. Izvlekli so jo izpod razvalin, kjer je na prav čudežen način ušla smrti. V splošni zmedenosti je otrok neopaženo odšel, Se-le pozneje so ga zopet našli. Sestavila se je posebna preiskovalna komisija, ki išče prtljago in denar »bitih in ranjenih potnikov. Pojavile so se namreč hijene v človeških podobah, ki so izrabile žalostno priložnost, da so oropale mrtvece in ranjence, Brzovlak je vozil tudi denarna in priporočena pisma, ki jih sedaj ne morejo najtL Državno pravdništvo je uvedlo proti asistentu Zleissu kazensko preiskalo Zaradi prestopka proti varnosti življenja po par. 335 in 337, Zieissa so izročili okrožnemu sodišču v Pardubicah. Izjavil je, da se je takoj po nesreči hotel usmrtiti, a tega ni mogel storiti radi nesrečne svoje soproge in ubogih otrok. Raznoterosti. Podpora po toči. Namestnik grof Clary je javil včeraj v dež. zbora, da je vlada nakazala 230.000 kron za po toči in nimah oškodovane posestnike v raznih okrajih štajerske dežele. Jugoslovanski minister. „Edinost“ se v Bvoji torkovi številki bavi z vprašanjem jugoslovanskega ministra. Ne razpravlja o tem,. ali bodi jugoslomn-minister resortni minister, lali pa minister krajan, temveč pred očmi ji je pred vsem vprašanje, kaka oseba naj zasede stol, ki se bo pri rekonstrukciji Bienerthovega kabineta priredil za Jugt Slovana. Ker je tržaški zastopnik ,v državnem zboru člap Zveze južnih Sldvanov, bi bilo dopisniku H,jEd‘inosti“ seveda najbolj po godu, če bi bil bodoči jugoslovanski minister seveda tudi iz te Zveze ! Oseba pa, M bi izmed Jugoslovanov najbolj sodila na ministrski stol, je vsled sodbe „Edinosti“ poslanec dr, Laginja, ki je baje poosebljenje ■*hrvats,koHslovenskega edinst-va, ravno toliko Slovenec kolikor Hrvat., „Edinost“ pa se nikakor ne oklepa te osebe tako, da bi ne bila pristopna za nobeno drugo osebo, temveč odkrito izjavlja: wMi stojimo na stališču, da vprašanje jugoslovanskega ministra bpdi vprašanje vsega nairoda in ne vprašanje kake osebe ali stranke! 'Mi smo, kakor rečeno, v pi(vi vrsti za kakega moža iz srede Zveze južnih Slovanov, a če pade odločitev na kakega člana Slovenskega kluba, se, uklonimo tudi mi, po načelu, da je narodna korist napvišp zakuh.“ Zlanimitvo je tudi stališče, ki jo zavzema „Edinost“ napram Slovenski Ljudski Stranki. Dobro bi bilo, če naši Iiberalčki pazjno preberejo ter si skrbno za ušesa zapišejo te-le besede, Ja| jih je ob tej priliki zapisala v,Edinost“: „Paš z .ozirom na celokupne narodne koristi je treba, da naglasimo svoje stališče nasproti Slovenski Ljudski Stranki, ali če hočete: klerikalni stranki. i Ona, je danes zastopnica velike večine slovenskega naroda. To je fakt, ki ga mora slovenska politika voditi v sjvojib računih, četuJBi se trdi jod druge strani, da načela, ki jih zastopa ta stranka, niso svoboden tzraz volje naroda! Ce pa že v parlamentarnem življenju sploh velja načelo, d» ima Večina pravico do izvajanja svojih načel, mora priti končno to načelo do veljave tudi m naši skupni narodni politiki. Na drugi strani pa ima tudi opozicija svoje nedotakljivo pravo do svobodne' stvarne kritike! Ona naj presoja stvari in dogodke po deja-njih in ne po strankah in osebah, Ce napi korist in bodočnost najrodia ni prazna rt raza, morapno spoštovati dejstvo, dia je naš p a rod danes po svoji veliki večjiPi v taboru Slovenske Ljudske Stranke, s čemer pa seveda ne mislimo reči, da mora vsakdo le misliti tako, kakor misli Slovenska Ljudska Stranka. Ali s samim •— oprostite ta malce neparlamentarni izraz t— primo j duše vapjem ne prepriča naroda nikdo in nikdar! Muzej „Zgodovinskega društva“ v Mariboru je sedaj otvoijen vsak četrtek od 11.—12. nre, ob nedeljah pa od 10.—12. ure, Vstopnina se plača 20 vinarjev. Nahaja se v dragem nadstropja mariborskega Narodnega doma. Rodoljubno občinstvo naj blagovoli izročiti muzeja starinske, umetniške in narodopisne predmete. Sprejemajo se tudi naravoslovni predmeti in živalstva, rastlinstva, radninstva Opozarja se, da je pri pošiljatvah pravilni naBlov le : „Zgodovinsko društvo“ v Mariboru, ne pa morda „Muzej* ali „Muzejsko društvo“, drugače utegoe pošiljatev priti v nepoklicane nemčurske roke. Kdor osebno kaj prinese, lahko odda, če je muzej zaprt, dotičae stvari v pisarni g. dr. Pipuša ali v Cirilovi tiskarni, ali pa pri tajnika, Koroške ulioe 10, II nadstropje, nasproti Cirilovi tiskarni. Tatvina. Že velikokrat predkaznovana dekla Antonija Junec se je splazila v stanovanje čevljarskega mojstra Marčiča v Dravski ulici v Maribora in ukradla eno zlato uro z verižico vred. Stražniku Jerinu se je zdela Jnijec sumljiva in jo j« aretiral. Iz poštne službe. Poštar Fran Permoser v Poljčanah je imenovan za nadpoštarja, poštni asistent Anton Paul v Celju za ofieijala in Ivan Werdnik za poštnega oficijanta prvega razreda v Celju. Iz davčne slnSbe. Davčni oficial Vrabl v Celju .je postal oskrbnik, davčni asistent A. Dobravo pa oficial istotam. Iz železniške službe. Revident! so postali: Perko Bernard v Vidmu, Jugschütz Jurij v Celju, Jamo Peter v Poljčanah; adjiinkti: StepniŠa Ivan v Zidanem mostu, Kit^k Ivan v Mariboru; asistenti: Pinter Mihael v Grobelnem, Vičič Ivan v Brežicah,, Goatič Anton v Pesnici, Majcen Franc v Poljčanah, Marinič Josip v Rajhenburgu, Sveže cvetlice o Božiču, Milo vreme smo imeli te božične praznike. Ogrela se je zemlja. Prve nežne cvetke so se pokazale. Tako se nam poroča, da so imeli nekje v Mariboru na božični večer poleg drugih božičnih darov na mizi tudi šopek svežih' vrtnic in marjetic,, ki so jih bili naltn^aji domači otroci v logu okoli hiše. Čudno vreme, redke prijazni! V Radvanju pri Mariboru so pastirji pasli, kakor svoje dni v Betlehemu. Na Benečanskem so pri zadnjem ljudskem štetju našteli komaj 30.000 Slovencev; izkazalo se pa je, da v mnogih krajih, ki so Čisto slovenski, niso našteli niti enega Slovenca, y drugih krajih so jih našteli mnogo manj, nego jih jo v resnici, Mirno se lahkp trdi, da živi na Beneškem do 40.000 Slovencev. Laška kultura. V Zadru se je preteklo nedeljo vršil pogreb' hrvaškega realoa Sinobada, Hrvaška čitalnica mu je kot zadnji pozdrav darovala venec s hrvaško trobojnico. Nosil ga je nek deček. Tolpa Italijanov, med katerimi so bile tudi dame, je dečka napadla s pestmi in ponesSnažila trobojnico. Pač žalostno junaštvo, katerega so zmožni edino-Ie laški junaki in pa njihovi kulturni bratci — Germani. Povratek v katoliško1 cerkev. Drugi tajnik ruskega poslaništva v Rimu, Jefrejinov, se je odpovedal svoji službi in vstopil v nek jezuitski samostan poleg Rima. Prvi tajnik ruskega poslajnSŠtva v Parizu, Svječin, in ruski konzul v Bordeaux», Komarov, brat grofice Suvala, vdove pqkojnega ruskega poslanika v Berolinu, sta tudi vstopila v katoliško cerkev.: Znana afera s trgovci je bosanski vladi jako neprijetna in zato išče izhoda. Sedaj je sarajevski vladni list priobčil izjavo oddelnega načelnika Mi-kula, da mu o vsej zadevi absolutno nič znanega ni bilo; vsa stvar je torej ostala na nadinspektorju železniškega odseka Bradilu, o katerem se je govoril», da je obđeiaval trgovce za naročanja pri ma-žarskih tvrdkah. Tudi ta je podal v uradni list izjavo, v kateri priznava, da je res pozval 13 trgov-* cev k sebi in jih vprašal, Jcje naročajo .blago, to pa le z» svoje statistične podatke. „Hrvatski Dnevnik“ vzdržuje svoje prvotno poročilo tv celoti. Kataster vodnih moči. C, kr. ministrstvo za javna dela namerava izdati kataster vodnih moči, da tako ustvari avtentičen, od oblasti sestavljen seznam vodnih moči in s tem pospeši v pjrvi vrsti narodnogospodarsko tako izredno važno racionalno izgradbo avstrijskih vodnih moči. Sleparske kupčije s srečkami. Razne tvrdke, ki se pečajo s sleparskimi kupčijami s serijskimi in premijskimi srečkami in ki imjajo svoj sedež v holandskih mestih in pa v Hamburgu, Frankobrodu in Kodaju, so svoje poslovanje prenesle tudi na Avstrijsko, V lastnem interesu vsakogar je, da so varuje kakoršnekoli dotike s takimi podjetji. Štajersko. Maribor. Premeščen je na „lastno prošnjo“ davčn* t ticijsi Ivan Škoflek v Ptuju k davčnemu urade v Maribor. Lajtersberg. Prihodnjo nedeljo, dne 2. januarja predava v izobraževalnem društvu (društveni prostori hotel Älwies) ob doI deseti uri dopoldne g. profesor in deželni poslanec dr. Karl Verstovšek o draginji. Skrbite za obilno udeležbo! Magistrat bombardiral je minuli ponleljek v Mariboru postopač Jožef Goriup, ker mu uradnik, ki ima referat o oskrbi ubožcev, ni hotel dati denarne podpore. Iz jeze je šel ta na ulico na Glavni trg in tam začel metati skori okno pritlične pisarne debelo kamenje ter pobil okaa in svetilke v pisarni. Straž» nadzornik Nießner je postopača aretiral radi javnega nasilstva in ker je že neštetokrat pred-kaznovan radi tatvine, razžaljenja veličanstva, goljufije in beračenja, so ga oddali okrožnemu sodišču. Izpred sodišča. Dne 3. oktobra so se stepli v gostilni fantje 22 letni posestniški sin Martin Klep, kajžarski sin Lorene Kostevšek in nek Ludvik Turin. Zadnji je plačal obema dva litra vina in v zahvalo za to dobroto je Klep sunil Turina z nožem v roko. Klep je bil obsojen na pet mesecev težke ječe. — Radi popevagja na cesti so se stepli 20 letni hlaoee Janez Vengust, železniški delavec Jakob Tkavc in Janez Plahuta. Izven Poljčan je srečal Plahuta prva dva, ki sta pevaje in vriskaj e šla po cesti. Ko so se srečali, jih je pozval, naj bodo tihi. To je pa oba močno razkačilo. Prišlo je do prepira, med katerim so se pričeli obdelavah z noži. Vengust je dobil pet mesecev in Tkave 14 dnij. — 14 letni viničarski sin Anton Maček je vzel meseca oktobra Francu Šalamunu v Dobrenja puško v vrednosti 5 kron in 29. novembra Lizi Haric 36 kron denarja. Mladoletni tat je priznal takoj svoje pregreške in je bil obsojen na tri mesece Prepirala sta se pekovska učenca pri Museku v Mariboru Jožef Voglar in Alojz Trampuš. Med prepirom je zgrabil Voglar kuhinjski nož in ž njim težko ranil in poškodoval Trampaša na desni roki. Zadigega so morali prepeljati v bolnišnico. Nesreča v kamenolomu. Minuli četrtek se je zgodila nesreča v kamenolomu med Arnovžem in Lipnico. Ta kamenolom je b 1 v rabi že za časa Rimljanov. Nesreča se je dogodila, ker so počasi in polagoma odstranili podpore eno za drugo od izkopanih mest. Kamenje so je radi toga zrahljalo in z velikim truščem zdrčalo v dolino. Hišo posestnika Haringa je kamenje zbilo in pornfiilo ter usmrtilo odo žensko in eno dete. Posestnik Haring se je rešil 8e o pravem času. Tudi živino je podsmo kamenje, a so jo še živo izkopali. Tepežkanje. Včerajšnji data je vladalo veselje v Mariboru, Na vse zgodaj se že pode otroci s Šibami po mestu, vdero v stanovanja, da bi pribera-čili ob taki lepi priložnosti par krajcarjev. Ker pa je toliko te otročje druhali, delajo . si drug drugemu konkurenco. Konkurenca *pa rodi iznajdljivost. Tako že zdaj začenjajo prepevati po hišah ti revni inf zapuščeni otroci \feakovrä|ne {popevke o sv. Treh kraljih, Bamo da bi jih drugi ne prehiteli. Na Muti je umrl v ponedeljek (rgovec gospod Matevž Keček. Bil je jedini slovenski trgovec v ponemčenem trgu, ki ni nikoli zatajil svoje narodnosti, ne svojega katoliškega prepričanja. Cast njegovemu spominu! Petrovče. Na Stefanovo se je pri nas ustanovil telovadili odsek Orel. Pri ustanovitvi je bil navzoč Šentjurski Orel Zličar. Pristopilo je takoj 25 rednih in 3 podporni člani. Krščanskp-telovadna organizacija krepko napreduje. Tako je prav! že obnovili naročnino ? 29. decembra 1909» STRAŽA. Stran S, Šmarje prji 'Jelšah. SpJoŠjMi smiejh je pri nas. vzbudikjo poročilo. „Narodnega Dnevnika“' o občnem zboru Slovenske krščansko-socialne zveze. Tudi nasprotniki so priznali, da je bilo zborovanje prav lepo, Zborovalcev je bilo kljub skrajno, slabemu vremenu in blatnim potom okoli 800. To pa je razkačilo poročevalca „Narodnega Dnevnika“, ki si je v svesti, da tudi naj večja zborovanja Narodne stranke ne dosežejo tega števila, osobito takrat ne, če ni i riče trt zborovalcev pristašev Kmečke zveze. Slabovidni poročevalec >,Narodnega Dnevnika“ je torej videl samo polovico zborovalcev. Se večjo zabavo je poročevalec „Narodnega Dnevnika“ njegovim bralcem pripravil s tem, da je v poirpčilu pogrešal globoko-mišLjenih idej in dalekosežnih načrtov. Ko so bralci to Čitali in se spomnili na obširno duševno obzorje in Izredno inteligenco znanega dopisnika „Narodnega Dnevnika“, so se od srca zasmejjali in hudomušno namuznili. Da, da, domišljavost tni nikdar dobra,v osobito takrat ne, če jo sovraštvo stori Še bolj neumno. Iz Podčetrtka. V ptujskem „(Štajercu!“ z dne 12. L m. se je neko podlo dopisunče spravilo nad nar Šega velespoštovanega gospoda [župnika. S posetka-mi Micike hoče namigavati menda na spodtakljivo življenje moža poštenjaka, Ta Micika ne more biti nobena druga kot moja •— nadučiteljeva — žena, ki ne raznaša nobenih izmišljenih poročil, ki ne dela posetov gospodu župniku iz umazalpih namenov, — Sram bodi onega ali one, ki so skrpucali to grdo obrekovanje. Da bi gospod župnik v svoji treznosti in taktnosti lomil uradne tajnosti, ta trditev preseza vse meje. >V Podčetrtku, dne 26, grudna 1909. Fran Lovrec, nadučitelj in župan v Podčetrtku, Janez PočivavŠek, župan v Imenem, Sv. Barbara v Halozah. Dobro, da imamo Slovenci kako svojo strokovno Šolo, kakor na primer učilno šolo za košarstvo. Ali gorje, če so na takih šolah gnezdišča protikrščjanskega liberalizma, kjer se vsiljuje „Slovenski Narod“ in „Narodni Dnevn,“ ter tako katoliška mladina truje itd.. In tako ee godi, pa vendar bi rado vodstvo, da bi se v cerkvi ljudi opozarjalo na vsako oproščen je in strokovno predavanje na tem zavodu.. Cerkev menda vendar ni inseratni biro za liberalne prireditve. Proč prej z liberalnimi listi! Haloze. Ze dolgo nismo imeli tako mile zune, kakor letos o Božiču. Topel zrak, brez snega, živina na paši. Tudi leta 1825 je bila tako mila zima, da so čebele donašale do 23. decembra in so na sveti dan prišle ženske v rokavcih {brez jope in zimskega robca;) k večernicam. Bati se je, da požene trta in drevje brstje ter potem pozebe, zakaj kmečka prislovica pravi: Božič za voglom, Velika noč za pečjo. Sv. Barbara v Halozah» Na naši pošti bi tudi lahko bil lepši red. Zoper gospodično nimamo kaj reči, ali poštar je bolj svojih misli. Prej ’srno dobivali pi&na že ob 3. uri popoldne, itak dovolj pozno, zdaj še-le ob 546, uri zvečer, drugi, ki pošiljajo po časnike, jih sploh ne dobe pred nedeljo, samo radi tistih ubogih krajdarčkov, no, če bi si držal poštnega se’£, bi mu erar menda tudi toliko dodal. Tudi .potrebnih kuvertov nima in Včasih mu celo dopisnic zmanjka, zato nismo mogli molčati. Dramlje. Neumljivo nesramno išče „Narodni List" z dne 16. in 23. decembra novega prepira, ►— Prvikrat trdi, da smo v rekurz dali reči, ki se niso nikdar dogodile, drugokrat pravi, da govorimo lažnjivo o Roblekovi volitvi. Poglejte resnico! Za časa Občinskih volitev je prinesel sam župan, Ant. Mastnak, gospodu župniku tri z liberalnimi odborniki od občine popisane glasovnice. Župnik Je to povedal pri volitvi pred komisarjem in vsemi voiiloi in terjal tri nove in nepopisane glasovnice in jih Je iz rok samega župana dobil. Pričujoči župan in pa tajnik si nista upala niti z eno besedo te nepostav-nosti tajiti. Zoper dopisnika „Narodnega Lista“ pričuje torej župan, tajnik in stotine voliicev. Pri Roblekovi volitvi je videl naš pristaš na lastne oči, da je bilo na 33 glasovnicah Roblekovo ime prečrtano in Povalejema iine na novo zapisano, vendar je komisija Roblekove glasove uveljavila, Povalejeve pa zavrgla,. .Tako se godi v naši napredni občini. Naši nasprotniki so seveda pošteni,' pravični, miroljin-ni, mi pa hudobni, hinavci, lažnjivl podrepniki, ki si zaslužimo ječo! Je pač že stara resnica, da noben liberalec ne vidi lastnih grehov. Zg. Ponikva. Našlei bralno in pevsko društvo je imelo dne 12. t. m svoj redni obični zbor, na kojem pi je izvolile sledeči nov odbor: Predsednik Martin Jezernik, podpredsednik Č. g. župniki Jože! Kunej, tajnik in pevovodja Frane Rečnik, blagajnik Lov-ceno Kos, knjižničar Anton Pečnik, knjiž. namestnik Franc Sredenšek. Odborniki so: Franc Ograjenšek, Jakob Ograjenšek, Martin Zupahc, Janez Jezernik, Janez Medved, Andrej Vorder. — Upamo, da bo novi odbor krepko deloval jn si pridobil mnogo novih udov. Posebno deklet je Še premalo v našem društvu. Zato vabimo še posebej tem potom vso mladino, katera še ni vpisana v naše vrste, da to takoj stori, da bodemo v novem, letu potem) v bolj mogočnem številu stopali po poti izobrazbe našemu sovražniku nasproti in podrli potem njegove vrste,. Velenje. Pod tem napiBom smo v zadnji številki pomotoma poročali, da se je uboj Antona Balanta izvršil v Velenji. Pravilno bi se imelo glasiti v Velunji. Rajhenbnrg. Dne 6. prosinca 1910., na praznik sv. Treh kraljev priredi naše izobraževalno društvo prvo zabavo s poučnim predavanjem in igro: „Pri gospodi“. Prijatelji poštenega razvedrila, pridite ta dan po večernicah v dvorano nove kaplanije! Staritrg pri Slov. gradca. — Zahvala. — „Vse za otroka!“ — to plemenito geslo izdal je svojim narodom naš presvitli cesar lani, ko se je slavila 60 letnica njegovega vladanja. V smisla tega vzvišenega gesla delaje se tudi pri nas prav vneto in goreče za uboge otroke-šolarje siarotrške šole v Slovenjem građen. Tombole za šolsko kuhinjo udeležilo se je skoro vse občinstvo brez razlike narodnosti; res, levica tukaj ni vedla, kaj je dala desnica. Sinšajoč ljubeznivi poziv svojega najvišjega predstojnika na cesarskem prestolu udeležil se je te dobrodelne igre tudi naš okr. šolski glavar kot načelnik okr. šolskega sveta. Hvala mn! Naj toplejša hvala in zahvala gre pa tudi neumorno delavnemu g. nadučitelju Fr. Vrečko in Djegovi preblagi gospi soprogi, ki oskrbuje šolsko kuhinjo in gleda skrbno na krščanski ret pri otrocih. Najiskrenejša hvala in zahvala tudi vsem dragim dobrotnikom naše šolske mladine. I. Schöndorfer. šolski oče. Stoprce. Cena ttrvam je v teku treh let zelo poskočila. Pred tremi leti dobila so se bukova in cerova drvta meterski seženj po 12 K; sedaj' veljajo 20 kron. Prihodnje leto bodo veljala 22 kron. —,, Novega vina imamo Še veliko, in tudi še starine; kiupci pa se slabo oglašajo. Kostanji tso preteklo jesen imeli slabo ceno. Večino kostanjev so moraji kmetje doma obdržati. Posušili so jih v peči in jih porabijo mesto koruze za pitanje svinj. Za svinje silno povprašujejo polanci. Komaj jeden vrata zapre, jih že drug Špehar odpre. Svinj pa imamo malo; vzela nam jih je uima, katera se je oglašala skozi celo leto, in še celo sedaj v zimi nas noče zapustiti. { Koroško. Celovec. Med koroškim prebivalstvom je povzročilo na več krajih nevoljo, kjer ni bil sklican deželni zbor med (parlamentarnimi počitnicami. Davkoplačevalce namreč panima, kako sodi koroško deželno zastopstvo o novi davčni reformi. Ravno iz te ga stališča bi moral deželni odbori zahtevati »klicanje deželnega zbora. Zdi se pa, da deželni odbor glede tega Še ni na jasnem. Vest, da deželni odbor zasedanja deželnega zbora vsled pomanjkanja dela ni smatral za potrebno, pa gotovo ni resnična. Ta-ko poroča dunajska „Reichspost.“ St. nj ob Dravi. Suspendirani župnik Cesky v St. liju ob Dravi, ki se ni hotel ukloniti svojemu lastnemu škofu, je od vlade penzioniran. Hkratu je bil prisiljen, zapustiti župnijo St. Ilj in. se je začasno nastavil v Lipi pri Vrbi. Župniki Cesky ostane vi suspenziji in torej ne sme maševati. St. Lljčani, ki dolgo Časa vsled nepokorščine Češkega niso imeli pravega dušnega pastirja, si bodo zdaj veselo oddahnili. Veseli nas, da so imeli o Božiču božjo službo, ki ji so smeli prisostvovati. Saj je pa tudi že zadnji čas, da pride v St. Ilj zopet stari red. Verski in narodni nasprotniki so čudni, žalostni položaij v St. liju zadnje Čase hudo izrabljali Zato so poslali dne 8. t. m. v St, Ilj znanega Linharta iz Ptuja in žihpoljske-ga župana g. Lučovnika, znanega bauernbundlerja, ki sta v objemu! s Ceskyjem oznapjala ljudem evangelij, kakor (ga nahajamo v lutrovski „Bauernzeitun-gi“. Uspeh tega zborovanja je, da so se mnogim, ki so se dali prej pri Ceskyju zapeljati, sedaj popolno-ma odprle o®, da so spregledali, kam* jih je ta čudni dušni pastir speljal. Mnoge slovenske občine, slovanski krajni Šolski sveti se ppslužujejo, kakor se moramo žal malodane dan na dan prepričati, še vedno samonemških uradnih tiskovin. To je naravnost naroden škandal! Pritožujemo se, da nam „od zgoraj“ na nečuvene na,, čine vsiljujejo nemščino, a edini naši avtonomni nastopi, o katerih se pravi, da so vt slovenskih rokah, dostikrat niso nič boljši, žalibog, mnogokrat samo radi nezmožnosti ali malomarnosti Obojih tajnikov! In tega še ne dovolj! S slovenskim denarjem se naročujejo talcje tiskovine pri najhujših naših narodnih in verskih nasprotnikih, kakor p, pr,: pri znanem Plötzu M VolŠpergu! Iz teh tiskarn se izliva) toliko gnojnice na naše rodoljube, na ves narod naš, — a podpira se z našim denarjem! Zadnji čas je, da se v tem oziru korenito napravi red! Saj so nam na razpolago slovenske, oziroma dvojezične tiskovine, in zato prav noben Izgovor ne velja! Ravno ob novem letu je primeren čas, da se te nezdrave razmere prenarede. Odločnost in samozavest na dan! Kranjsko. Kmetijski tečaji. Deželni odbor kranjski priredi to zimo 15 tri- do Štiridnevnih popularnih kmetijskih tečajev po vseh delih dežele. Na teh tečajih se bode poučevalo o vseh strokah kmetijstva in narodnega gospodarstva teoretično in praktično^ „Tresk“, hnmoristično-satirični list začne o svetih Treh kraljih izhajati v Ljubljani, Odvetniško pisarno je otvoril v Novem mestu dr. Jože! Globevnik. V Črnomlju pa je postal notar dosedanji notarski kandidat Ataton Carli, Primorsko. Trst. L’Jtydov arzenal kupi /vladna, ki ga ne bo preložila v D glej, marveč hoče nappaviti nove ladjedelnice v Miljah, Hišne preiskave. Iz Trsta poročajo, da je. po-* licija izvršila te dni več hišnih preiskav pri osumljencih kažnjivih dejanj po par. 65 kazenskega zakonika (motenje javnega reda). Zpplegili so več listin, Časopisov in fotografij. Nekaj oseb so zaprli. Zastrupil se je iz neprevidnosti Pavel Benčič v Trs(u. Prišel je nekoliko vinjen domov in pomotoma izpil raztopino karbolne kisline,, jcar je povzročilo njegovo smrt. Istrska deželna banka. Ker ni uspevala poljedelska in industrijska banka, kjojo so lansko leto ustanovili v Poreču laški liberalci, so sedaj sklenili, da se preosnuje Banca popolare di Pola v Pulju v Deželno banko za kmetijstvo, industrijo in trgovino. Sedež banke bo ostal v Puljiu, nameravajo pa ustanavljati podružnice. Nov letalni .stroj je baje iznašel inženir Ervic v Trstu. O svoji iznajdbi je pred dnetvi govoril t. nekem javnem predavanju. Zrakoplove* Rusjana delata pridno na novem zrakoplova, ki bo to dni gotov. Takoj po novem leta napravita poskušnje. Vse delo je jako lepo, spretno je vse sestavljeno, praktično, vse skopaj je videti jako lehko; menda bo tehtalo z motorjem vred 90 kg. Leseni drogi so iz akacijevega lesa, vijak iz finega črnega afriškega lesa. Vijak se obrne v eni minnti 1060 krat. Pri prvem zrako- Slovn je bilo širine 2 m, dolžine 8 m, sedaj bo širine 1 m, olžine 5 m. Rusjan npa, da se dvigne takoj kakih 100 m visoko. Razgled po svetu. Jnbilej petroleja. Dne 27. avgusta leta 1859. je amerikanski inženir Titas Drake prvi navrtal nek petrolejski vrelee v bližini današnjega mesta Titusville v Pensilvaniji tor se s tem otvoril velikanski promet petroleja v Ameriki. Res, da je bilo to „zemeljsko olje“ znano ie v starih časih, a vporablja se petrolej za razsvetljavo, kurjavo in sestavo kemičnih produktov šele 50 let. Boj proti cerkvi na Francoskem. Tretje poročilo o zaplenjenem premoženja razpuščenih redov se je pred nekaj dnevi predložilo francoskemu parlamenta. Poročilo sega do leta 1908. Takrat so prodali izmed 735 zaplenjenih samostanskih posestev samo 329. Za ta prodana posestva so dobili žalostno vsoto 5,441.791 frankov, katerih del je šel v državni zaklad, dragi del je pa ostal v rokah raznih odvetnikov. Leta 1901. se je začelo prodajati cerkvena posestva. Do leta 1905. so jih prodajali 64. Imeli pa so pri teh posestnih razpravah zgubo 372.397 frankov, ki jih moral pokriti državni zaklad. Leta 1906. so izvršili 53 prodaj, ki so izkazale prebitka 520.000, leta 1907. se jih je izvršilo 101 in so izkazale 1,946.595 frankov prebitka, končno se je leta 1908. izvršilo 111 likvidacij s 2,575.846 franki prebitka. Z ozirom na to podatke se je izvršilo vsega sknpaj kakih 400 razprodaj in dobro šteto je prineslo to samo 27 milijonov. To je vse, kar je nastalo v resnici iz znamenito milijarde samostanskih redov. Poročilo grqja razprodaj aloe, izmed katerih bo nekateri nepošteno, šo bofj P8 nerodno postopali, da so nakopičili nepotrebne stroške. Prostozidarji in socialni demokrati so s konfiskacijo cerkvenega premoženja naredili žalostne izkušnje. Nov napad na katoliške dijake. V sredo so v Cemovicah napadli nemški svobodomiselni dijaki na bu-melnn katoliške dijake in zahtevali, da odstranijo trakove. Ker pa katoliški visokošoloi tega niso hoteli storiti, so planili razdivjani svobodomiselni dijaki s palicami nanje. Občinstvo, zlasti pa kmetje, so priskočili katoliškim dijakom na pomoč. Nastala je velika bitka, kateri je šele polioija mogla napraviti konec. ÄTetovala je mnogo oseb, zlasti dijakov. Povodnji so na Portugalskem napravile ogromno Škodo, • V celem spodnjem delu mesta Oporto stoji ivoda več metrov visoko, mnogo hiš je voda razrušila in odnesla. Uničene so vse vinske zaloge, vse ladije razbite, ker je tudi plinarna razrušena, je mesto pod vodo, N Oportu je utonilo 500 oseb, tudi mnogo živine je potonilo. Po celi državi je povodenj napravila nad 40 milijonov škode. Podpora po suši. Po sklepu lista smo prejeli iz Gradca brzojavno poročilo, da je štajerski namestnik grof Clary-Aldringen naznanil Slovenskemu klubu v deželnem zboru, da je vlada dovolila tristo tisoč kron podpore tudi za poljedelce, ki so oškodovani ipo suši. Trgovskega pomočnika sprejme s 1. februarjem Maks Robidi trgovina z različnim blagom in deželnimi pridelki, SREDIŠČE. g Vsak somišljenik naj pridobi vsaj enega novega naročnika. Splošno priznana najboljša postrežba po zmernih cenah :: edino le pri domačem brivcu ~ :: Edina narodna .steklarska trgovina Fran Str agil, Celje priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih Sip, svetilk, ogledal in okvirov za pon dobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. 2 Najnižje cene! Najsoliduejša in točna postrežba! ia debelo. la drobno. Koroška cesta 7 poleg Cirilove tiskarne. Za dijake najugodnejše cene. 233 priporoča svojo trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Vsem cenjenim narodnim odjemalcem jamči za sveže blago najboljše kakovosti, posebno za božične praznike. Postrežba točna in solidna. Prodajajo se tudi razne žganjice. 226 Cerkveni in sobni slikar in pleskar Franjo Horvat fllARI BO R, Kasinogasse Štev. 2. Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvo za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : : 53 Postrežba točna I :: :: Cene nizke 1 ...... Hotel ==* Pri belem volu v Celju od motorja oddaje 100 kg. po 25 K, sredi mesta, bliza vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tndi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : : ■ se priporoča za obilni obisk. Preklic Zastonj v Celje! v Mariboru Na poziv celjskega trgov, gremija sem primoran vstaviti povrnitev vožnje in bodem začasno, dokler ne bode pritožba pri višjih oblastih rešena, dajal potrdilo čez plačane račune ali pa iste zneskč daroval za sklad obmejnih Slovencev, R. Stermecki, narodni trgovec v Celju. se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talaijev po najnižji ceni. Zaloga 1 vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin. V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 urah zgotovi. Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd. Pivo iz b udje viške češke pivovarne. Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tujce. Za obilni obisk se priporoča 37 Lojzika Leon. Svoji k svojim! 1C' Za nakup priporočamo tvrdko rmm . 'W 91. E. Sepec, Maribor Grajski trg štev. 2 katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, površnike, fino snkno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilih, perje za blazine itd. 7 Maribor Tegethofova cesta 33 pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, nr itd. po najnižji ceni. O m m nfrm a 8 slovenskimi ploščami, čistim in \XI rtlllUlULLU jasnim glasom iz najboljših tovarn. 10 Priznano najboljše igle za gramofone. Popravila se točno in hitro izvršujejo. O E XXXXXXXXX O en priporočava novo došle kasete pismenega papirja, albumov za slike, dopisnice in poezije. — Velika über božičnih in novoletnih dopisnic, božičnih okraskov itd. — Največja zaloga barvanega in svilenega papirja vsake vrste, zlatega in srebrnega papirja, zlate pene, žice in perje za cvetlice, šumeče zlato, podobioe za jaslice in napravljenih jaslic. HA PEBELOI HA DROBNO I Goričar & Leskovšek, Celje. Zatofadk ia iadajatalj: Kouordj .Strata1