žtev, 41,
z haj a vsak dan, Izvzemši nedelje la ponedeljka ob 5 popoldne.
]redo>4tvo: Ulica Sv. Franćtfka AsiJfcega 20. L nad^r — V* Icffef nj m pobijajo aredntftn lista. Ncfranklrana pisma sc nt
sprejemalo In rokopisi se ne vraćajo. uimmtclj ta odgovorni urrdnik Stelan Godtaa. Lastnik konsord| •ju .Fduv^t-T — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge m •trejep'n.	v Trsta, ulica Sv. Frančiflta Asiškega §L 20.
Teicfoo uredništva ta uprave «er. 11-57.
vf -ćaiaa znala: Za celo leto.......K 24-—
ta pol leta........................—
j tri ir.esere........- •• •••••• """
Im nearijsko izdajo za cdo Ido........ 5-20
u pol leta	-................. 2"6Q
¥ Trstu, v Mrtah, dna 1, oktobra 1914.
VEČERNA
Letnik I.
Posamezne Številke se prod.ijajo po 6 vinarjev, zastarela
5'cvilkc po 10 vlna;jc.v. Oglasi se računa]j na milimetre v širokosti ene kc4ono
Cene: Oglasi trgovcev In obrtn'kov.....mm po I a vin
Osmrt.ilce. zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vr.t.........K 5-—
vsaka nadaljna vrsta............ 2*—
Mali oglssi po < vinarje besoili, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema In ser a t ni oddelek .Edinosti*. Naročnina In rek.amacijc se pošiljajo upravi Ibta. Plačuje >c t/ktjučiw le
upravi .Edinosti". — Plača in toži s* v Irst-v. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulid Sv. Ir»r.£t£ka AsiSkega it 20l — Poštnohrarihiični račun it 811.652.
icosko prodiranje odbito. - Dve antepen
Z ovstrilsklh bojitf nlkaklb novih porod). - Začasna ohutavttev uojnipoSnejii pcKetnsja premeia.
BEROLLN, I. (Uradno). Veliki glavni *tan. 30. septembra ob 9.40 zvečer:
Severno in južno od Alberija prodirajoče sovražne bojne sile, močnejše od naših. so bile odbite z velikimi njihovimi izgubami.
Iz fror.te bome črte se ne da lavlja U nič
novega.
Ob Argonih napreduje naš napad vedno, četudi počasi.
Pred zatvomuni utrdbami ob Mozi ni-kakila izprememb.
V Alzaciji-Lorenl je sovražnik začel prodirati v srednjih Vogezih. Napad je bil krepko odbit.
Pred Antwerpnom ste dve obstreljevani za tvorni utrdbi razdejani
Z v z hodnega bojišča se še ne da javljati nič posebnega.
Podeč utrdbe Camp de Romaios.
LONDON. 30. (preko Berolina). Vojni sotrudnik lista »Times* se tolaži zaradi padca utrdbe Camp des Romains takole: Padec utrdbe je zelo žalosten; toda fran-co^ko desuo krilo ima zelo močne rezerve. Pričakujemo, da bodo Nemci v kratkem zopet pregnani. Francoskih zatvor-j nih utrdeb niso nikdar smatrali za take, i da bi se mogle dolgo upirati. Njih naloga je, da zapirajo dovoz sovražniku, in to nalogo so izpolnile. Glavno zanimanje se obrača sedaj na okolico mesta Peronne, kjer se vrši velika bitka med sovražnima armadama.
Več dobrih m izkušenih častnikov nima velikega zaupanja v armado, ki se stvar-ja sedaj, ne zato, ker dvomijo o kvaliteti človeškega materijala na telesu in duhu, temveč ker se ne more pred potekom 18 tednov dovoljno izvežbati za vojno, posebno proti moderni artiljeriji, tudi tedaj težko, ko bi jo vežbali poklicni častniki. Toda število častnikov ni samo omejeno, temveč se tudi vedno zmanjšuje zaradi izgub.
-Times« poročajo iz Pariza z dne 26. m. m., da se je padec Maubeuga šele sedaj splošno izvedel po Francoskem, dasiravno to uradno še ni potrjeno.
0 skupnem delovanju Rotite h ivstrijske armtfe.
BEROUN 30. (Kor.) Članek v „National-zeitung" pod naslovom „Viribtis Unitis" pozdravlja združeno delovanje avstroogrskih in nemških armad na jugovzhodnem bojišču in poudarja, da se tamkaj, kjer tako prisrčne vezi zvezne zvestobe in bratstva vežejo dve tako vrli in hrabri armadi, kakor ste avstroogrske in nemška, tli treba bati za končni uspeh In odločilno zmago. NI preveč drzno upanje, da se na bodočih bojiščih pokaže zmagovita moč lepega gesla sivolasega cesarja Franca jožefa.
šesttedenskem vežbanjn bi bili več nego kos sovražniku, ker je manje časa treba da se inteligenten človek izvežba za vojaka nego manje inteligenten.
Sotnliik lista Jailv TettraT prtfl oCrimjn angleškega brodovja.
LONDON 28. (Kor.) Mornarični sotrudnik lista wDaily Telegraph" Archibald Kurd piše:
Churchill je rekel pred kratkim časom, da
nerrško mornarico, ako se ne spust« v boj, spodila podgana iz luknja To luknjo pa varujejo obrežni topovi, morske mine, rušilci in podmorski čolni. Operacija tega preporienja zato ne bode lahka in se jo sedaj lahko započne samo pod veliko izgubo ladij in moštva. Pr« tem podjetju bi mi tvegali veliko, Nemčija pa samo malenkost — Churchill tudi ni povedal, kedaj naj se to poskusi. Seveda ni mogel razkriti skrivnosti admiralitete inozemcem. Ce bo pa to trajalo še dolgo, bodo Nemci sedanje pasivne obrambene operacije nadaljevati s svojimi podmorskimi čolni. Ali naj se to dopušča ?
PresRrbovanje nenikib križnu z ogllen.
WASHlNGTON 30. (K r.) Angleška vlada je naprosila amerikarsko, da naj preiskuje preskrbovanje nemških križark z ogljem, ki ga dobivajo od ladij, ki baje vozijo oglje iz New-Yorka v južno-ameriška pristanišča.
Ribiike ladje ne smejo vet v pristaništu vzhodne angleike oboli.
LONDON 30. (Kor.) Pomorska oblastnija v Grimbyju por ča, da od dne 1. oktobra t. I. naprej ne bodo puščene nobene nevtralne ribiške ladje več v pristanišča na angleški vzhodni o^ali, niti ne bodo sme e od tam hoditi lovit rib. Ribištvo bo priou-Ščeno samo na zahodni obali.
Po tej odredbi so prizadeti posebno ho-landski in danski ribiči.
Itdjmi nisi zasefii Vnlone.
RIM. 1. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča: Nekateri listi poročajo, da so italijanske čete zasedle Valooo. Ta vest ie popolnoma neutemeljena.
luleiki li frmaski bnMe znnsffli
Tkndanaia
imnnncic.
CARIGRAD 30. (Kor.) Na podlagi vesti, ki so došle turški vladi, se poroča, da so angleške in francoske ladje po posredovanju turške vlade zapustile Dardanele. Nahajajo pa se baje še v vodah okoli otoka Teneda.
Obestmritev volnoptitnen zmfneH pn* meto.
DUNAJ. I. (Kor.) Nemogoče je, da bi se velikanske množine zavojev oddajale ravnotako hitro, kakor se sprejemalo pri tisočerih domačih poštnih uradih, ker so poštne komunikacije v polni meri zaposlene z nadobavo vseh ostaHh vojnih potrebščin.
50.000 dismv v ngieikl ormo«.
LONDON, 30. (Kor.) Ministrski predsednik Lloyd George Je imel v Cardtffu govor, v katerem je izrazil upanje, da se 5U4M Wn»isanov prijavi k armadi. Pe
Da se zagotovi urejen dovoz doslej vzetih vojnopoštnih zavojev In se izogne neizogibnim motitvam obrata ter da se v kratkem omogoči nova dobava zimskih potrebščin. Je potrebno, da se ustavi sprejemanje vojnopoštnih zavojev do popolne oddaje vojnopoštnih zavojev, ki štejejo že na stotisoče. Sprejemanje vojnopoštnih zavojev pri poštnih uradih se ima 2. dne meseca oktobra t L začasno ustaviti. Kedaj se začnejo zopet sprejemati, se objavL
nadvojvodi Frttrfk, iieiovi suma h Mh vilvodinlo lafeeta za vojni iskrbmM ml
DUNAJ 30. (Kor.) Armadni višji poveljnik nadvojvoda Fridrk, njegova soproga In nadvojvod inja Izabela so darovali v roke vojnega ministrstva za vojni oskrbovalni urad 10.000 K. Raz ven tega so darovali 2000 K pomožnemu (>dboni v svrho preskrbljevanja družin upoklicanih nemških podanikov na Nižje« vstrijskem, ^tajenkem M. ; 2060 kron sličnemu odboru v Brnu v svrho podpore družin upoklicanih nemškfii podanikov na Moravskem in v Šleziji.
Zahvala cesnji VUjem a ilrast- h-Mu zastopnikov neniken losutarstvi.
BERLIN 30. (Kor.) Na brzojavno čestitko nemških pridobninskih stanov na cesarja Viljema je prišel sledeči odgovor:
Zborničnemu predsedniku Kampfu v Berlinu. Enoglasni sklep zastopnikov celokupnega nemškega gospodarskega žitja ter zdravo priznanje trdne volje, da usiljeno nam vojno izvojujemo zmagovito tudi na gospodarskem polju, me Je zelo vzradostil. Prisrčna moja zahvali ta tople moje želje
spremljajo to resno patrijotično delo. Gospod bog naj venča to delo f svojim blagoslovom ter naj pripusti, da iz yseh težkih žrtev naših dnij požene bujno" klasje za srečno bodočnost nemškega naroda in domovine. — Viljem s. r.
Razvitak neuke trgovine.
LONDON 28. (Kor.) „Times* piše. razpravljajo vsebino knjige Wiliama Dowsona
0	razvitku moderne Nemčiie: Veliko se govori sedaj o priložnosti, ki Jo nudi vojna, kako naj se polastimo nemške trgovine in nemškega izvoza Pri vsej stvari je veliko praznega besedičenja. Trgovske zveze, ki se jih po svoji mornarici lahko polastimo, ne ostanejo dolgo v naših rokah. Ako se vrnejo z< pet normalni odnošaji, kako naj zopet dobimo svoj investirani kapital nazaj? Nemčija si je pridobila svojo trgovino pošteno vsled znanja, inteligence, pridnosti In prilagodnosti svojih trgovcev in inženirjev Samo, ako imamo tudi mi take zmožnosti, si lahko pridobimo trajna torišča za izvoz.
List .Times- priporoča slednjič angleškim Industrijalcem študij imenovane knjige v svrho posnemanja načina nemške kupčije.
Podallfinie moratorija na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA, 30. (Kor.) Jutrišnji uradn1 list priobči naredbo o podaljšanju moratorija* Moratorij se nanaša tudi pri tej naredbi le na take denarne terjatve, ki izhajajo iz kupčije ali drugih civilnopravnih naslovov, ki so bili sklenjeni ali so nastali 1. avgusta meseca. Naredba podaljšuje moratorij zopet le za dva meseca in sicer tako, da se plačilo dolgov, ki so zapadli do 30. septembra, odlaga za dva meseca od 30. septembra, plačilo onih dolgov, Id zapadejo tekom me seca oktobra in novembra, pa od dneva za-padnosti dalje. Poleg tega pa vsebuje naredba celo vrsto določeb, ki se razlikujejo od dosedanjih moratori|skih naredeb.
VHm kreditna bata m Ogrskem.
BUD1MPFSTA 30. (Ogrski kor. urad). Finančni odsek odbora za vojno pomoč ie imel pod predsedstvom Kolomana pl. Szella sejo, v kateri so sklenii, da se ob sodelovanju vseh v seji zastopanih velikih institutov ustanovi vojna kreditna banka. Po predlogu <Lra Aleksandra Wekerie so sklenili predložiti justčnnemu ministru s posebno vlogo, naj ukrene primerne odredbe v varstvo terjatev proti inozemskim dolžnikom.
IVtteKL
DUNAJ 30. (Kor.) Cesar Je sprejel danes pred poldne v SchOnbrunnu princeso Hano Lichtestein in grofinjo Nandino Berchtold-Karolyi v daljši avdijenci. Cesar je sprejel milostno v umetniškem etuiu izročeno mu razglednico fonda za vdove in sirote in se je dal podrobno informirati v razveseljivo napredujočem delovanju te eminentno humanitarne organizacije. Cesar se je izrazil Jako pohvalno o razglednici, izvedeni v prekrasnem četverobarvnem tisku.
na somu predsednik dr. Bnmgorten uri.
BUDIMPEŠTA 30. (Kor.) Bivši senatni predsednik kraljeve kurije, dr. Izidor Baum-garten, priznan pravni znanstvenik, Je umrl.
DUNAJ 30. (Kor.) Iz sanitetnega oddelka v ministrstvu za notranje stvari javljajo: Dne 30. t m. so bili ugotovljeni nastopni slučaji azijatske kolere: 3 na Dunaju, 1 v Brnu, 2 v Bielicu, I v Tešinu (v Šleziji) in
1	v Biali (Galiciji). Gre izključno za osebe, došle s severnega bojišča.
Zi umtttin mtm v scverM dem Francije.
BAZEL 30. (Kor.) Kakor poroča list „Matin" z dne 20. t. m. sta lonart in Ha-yes, Id sta po nalogu vlade prehodila severni departement v svrho, da bi preiskovala možnost glede gospodarske povzdige, sporočila na dostojno mesto v Bordeaux, kjer pravita: Da se gospodarstvo v tem važnem kraju zopet povzdigne, se mora v prvi vrsti delovati na to, da se mu vcepi zopet zaupanje in občutek varnosti. Poročilo vsebuje tudi natančne podatke o brezupnem stanju onih dežel.
tal min urita umita Ml
BERLIN 30. (Kor.) »Vossische Zeitung-priobčuje nastopno poročilo iz Stockholma: „Svenska Dagbladet" piše :
Nova avstrijsko-ogrsko-nemška fronta gotovo ne bo hitro stabilizirana. Od ruske strani so baje potom rekognisdranja prišli do rezultata, da mora biti rt—iffr nasprot-
nika med Przemyslom in Krakovom tako močno, da so izpostavljeni pravemu obleganju, posebno potem, ko so Rusi za av-stro-ogrsko armado, podprto po nemških ojačenjih, številno zaostali, ker so morali močne oddelke odposlati deloma na Poljsko, deloma v vzhodno Gal cijo, da dosežejo sodelovanje s četami v Bukovini. Ako se ta vest o detaširanju na Poljsko potrdi, razumemo da se učinkovanje operacij Hin-denburgu izraža v obliki olaŠanja ruskega pritiska na Avstro-Ogrsko. — To poročilo so depeŠirali iz Petrograda pariškim listom.
Tnriko-grika izsellevalna komisija premeščena iz Smirne v Carigrad.
CARIGRAD 30. (Kor.) Glasom obvestil iz avtentičnih virov sta se vsled zadnje izmenjave not med Turško in Grško glede za-plenjenja posesti muselmanov v Makedoniju in v Epiru obe vladi dogovorili, da se sedež turško-grške izseljevalne komisije premesti iz Smirne v Carigrad, da se na ta način pospeši rešitev vprašanja izmenjevanja obojestranske posesti.
Dan pokore in molitve v Ameriki
DUNAj 1 (Kor.) Listi poročajo, da je bil veleposlanik Zedinjenih držav severoameri-ških, Penfield, obveščen iz Washingtona, da je predsednik Wilson prihodnjo nedeljo, 4. dne t. m., določil za bogaboječe ljudi vseh veroizpovedanj kot dan pokore in molitve, di se združijo v skupnih molitvah, da Vsemogoči zopet napravi mir med ljudmi. Ta dan pokore in molitve bodi posvečen molitvi za mir v vseh deželah.
Listi poročajo dalje, da je veleposlanik Zedinjenih držav severoameriškth, Penfield, izročil včeraj avstrijskemu društvu rdečega križa znesek 5000 K kot doprinos amerikan-skega rdečega križa.
Horotorii na Angleškem.
LONDON, 30. (Kor.) Kakor se čuje, podpiše kralj danes zvečer odlok v zadevi novega moratorija. Govori se, da se menični moratorij podaljša preko 4. oktobra, četudi ne za dobo enega meseca.
Polemika »Kambane« z rusofllskimi bolgarskimi listi.
SOFIJA. 30. (Kor.) »Kambana« polemizira z rusofllskimi listi, ki hočejo ločiti stvar Rusije s stvarjo Srbije in pravi, da ste obe državi zvezani neločljivo. Kdor gre z Rusijo, mora biti tudi prijatelj Srbije. Naivno je, staviti kake upe na rusko potuhnjenost. Macedonsko vprašanje je ozko združeno z vprašanjem odnošajev Rusije. Iluzija, da bi Rusija zamogla uresničiti bolgarsko narodno idejo, se mora definitivno opustiti.
List ve poročati, da je Rusija vnovič stavila Bolgarski zahteve, ki se ne strinjajo z njeno nevtralnostjo. Bolgarski narod bo odobraval soglasno energično zavrnitev te ponudbe. Treba je takoj ukreniti vse potrebne odredbe, da se prepreči eventualno kršenje nevtralnosti Bolgarske.
Turki drže z Nemčijo.
LONDON, 29. (Kor.) »Daily Mail« objavlja neko pismo iz Jeruzalema, z dne 8. t. m., kjer se glasi:
Le malo izobraženih mohamedancev simpatizira z zavezniki. Ljudstvo je za Nemce. Turški uradniki izražajo javno svoje simpatije za Nemčijo. V Haifi in Jeruzalemu je večina za Nemčijo. V Damasku, Beirutu, Alepu, Haifi in Jeruzalemu so veliki vojaški tabori. Turški vojaki imajo nemška pokrivala mesto fesa. Zanimivo je, da se na to kršitev starega običaja nihče ne ozira. Splošno se smatra za povzročiteljico sedanje vojne Nemčijo. Mo-hamedanci sovražijo in zaničujejo tukajšnje Angleže. Trgovina je vsled tega. ker so vse banke zaprte, zastala.
Buxtonova misija na Bolgarskem brezuspešna.
CARIGRAD 29. (Kor.) Korespondent »Tasvir Efkiarja« v Sofiji poroča svojemu listu, da so bila glasom izjav Rado-slavova in Genadijeva. kakor tudi po konstataciji kompetentnih političnih krogov, prizadevanja Buxtona popolnoma brezuspešna: istotako tudi agitacija opozicije nima zaznamovati nobenega uspeha niti pri vladi niti pri javnem mnenju. Ministrski predsednik Radoslavov je opozarjal na prisrčne turško-bolgarske odnošaje, ki jih hoče sedanji bolgarski kabinet tudi ohraniti.
Afganistanski emir hoče v Indijo in na Rusko.
CARIGRAD, 30. (Kor.) Neki tukajšnji list reproducira poročilo oficijoznega afganistanskega lista »Aradjulah Barulaf-
glian«, da jc odposlal afganistanski crnir pod poveljstvom svojega brata Nasr Ul-lalia Kana 400.000 regularnih čel z naročilom, da zasedejo mesto Bešaver, ključ do Indije. Neka druga, iz 300.000 moz obstoječa armada pod poveljstvom prestolonaslednika, koraka proti Rusiji.
Nemiri v PerzijL CARIGRAD. 29. (Kor.) Iz poročil, doš-lih tukajšnjim perzijskim krogom je povzeti, da so šijitski višji duhovni poglavarji Karbele in Nedjefa (Turčija), ki veljajo kot najvišja perzijska verska inštanca, naslovili na narod in na perzijska plemena razglas, ki pravi med drugim:
»Prišel je trenotek, da se otresemo ruskega jarma«. Vodja plemena Kardar jc baje skupno s Sahseveni prekoračil rusko mejo in udri do Kysyi-Agača pri Lenko-ranu na kaspiško ozemlje.
Napredek v Perziji In Afganistanu. CARIGRAD, 29. (Kor.) Vladni list »Ik-dam« razpravlja v svojem uvodniku o prijateljskih odnosa jih rned Turčijo in Perzijo. List se zgraža nad mučeništvom, ki so ga morali pretrpeti Pcrzi za svojo svobodo in izraža svoje zadovoljstvo nad napredkom, ki se opaža, posebno odkar je na krmilu nova liberaina vlada »Mu-stovi el Memalik«. Slično probujenje se udejstvuje po vsem izlamitskem svetu, posebno v Afganistanu.	_
Rožne politične ussti.
Kako dolgo bo trajala sedanja vojna? S tem vprašanjem se jc bavil mino'e spomladi francoski polkovnik Henri Vordaacq v knjigi „La guerre en XX. siede*. Napovedoval je vojno med Nemčijo in Avstrijo na eni in Rusijo, Francijo »n Angleško na drugi strani. Glede vprašanja, kako dolgo bo trajala ta vojna piše Vordaacq: Večkrat je ćuti mnenje, da je dolga vojna neraožna, ker zmanjka denarja. To je zmota. Velikanski zakladi državnih bank in kolosalno bogatstvo velikih narodov pričajo, da evropske države še nikoli niso bile tako pripravljene za vojno, kakor sedaj. Če je mogla Francija posoditi trideset milijard, Nemčija pa dvajset, potem nt verjetno, da bi prišle vojujoče države v denarne zadrege. Gospodarsko gotovo ne procvitajoča Japonska je med vojno z Rusijo na svojem teritorju dobila \ 200 milijonov posojila — koliko laglje si pomorejo evropske države! Po mnenju Vordaacqevem se bo boj nadaljeval do izčrpanja zadnjih sil in zadnjih sredstev. Strategija uči, da traja vojna toliko dalje, čim bolj Široka je fronta sovražnih držav in da je hitrost operacij tem manjša, čim večje so armade. Leta 1870. je bila strategična fronta nemške armade kakih 120 kilometrov dolga in je bilo efektivno v boju 400.000 mož. Za vojno prihodnjost, v kateri smo zdaj, je računal Vaardacq, da bo fronta dolga 250 do 350 kilometrov. Zaradi tega, In ker bodo armade veliko večje, bodo gibanja posameznih korov počasnejša in bo odločilna bitka trajala jako dolgo.
Vera Francozov v zmago. .Ncue Freie Presse- priobčuje po holandskih listih: NI nikakega dvoma, da je vera Francozov v zmago dosegla sedaj svoj višek. Prednik generalissima Joffrea, general Lacroix piše v „Tempsu", da so Nemci na Francoskem enostavno izgubljeni. Od vseh strani prihajajo članom vlade, parlamentarcem in izdajateljem časopisov čestitke „na veliki zmagi". Kaj pa, če pride razočaranje ? Potem mora nastopiti tako usodna izprememba v razpoloženju, da se pobita Francija težko več dvigne za daljši odpor.
Tudi Marcel Sembat, eden socialističnih ministrov, se je izjavil v listu „Temps- jako optimistično in govori z navdušenjem o generalu Gallieniju. Pravi - „Odkrito morem reči, da smo pričakovali videti hrabre, ali utrujene čete. Nu ponavljam: Naše čete so odpočile, sveže in polne bojnega navdušenja. Obskrba vojske fukcijonlra izvrstno, a dovoz se vrši z največo točnostjo. - - Ponavljamo kakor gori: in če pride drugače, če pride grenko razočaranje?
SllčiraTvolne.
O obstreljevanju trdjave Sotsson je poročal Fran Erlevordt svojemu listu »Met Leven«: BH sem med prviffi, ki so pr.be-žali iz Maastricha v Liittich. ko so Nemci začeli bombardirati utrdbe s svojimi težkimi topovi, katerih grmenje se je čulo vse do severnega dela limburške pokrajine. Mislili smo. da mora biti najhujše grmenje, ki ga more prenašati naše uho.Vendar je pa vse to le otroška igrača napram dvoboju topništva, ki sem mu bil priča pred Soissonom. Isti trenutek je streljaloj po dvajset in še več topov. Zdelo se mi je. kakor da čujem besnenje morja, po katerem divja orkan. Vse se je vršilo v daljini. Sovražne artiljerije ni bilo niti videti. To je človeka istočsano vznemir-
Stran IL
.EDINOST* St 41.
V Trstu, dne 1. oktobra 1914.
Ranjenec nekega polka, pripadajočega praškemu vojnemu zboru, je pripovedoval:
so se dajala fronti s pomočjo vojnega telefona. Glavni stan ju dobival ivoje informacije z zrakoplova, zvezanega s telefonom. Topniški častniki spoznavajo pozicijo sovražnih topov po močnejšem ali slabejšem grmenju. Ta bitka se razvija na popolnoma drug način, nego nam navadno slika domišlija bitke. Ne vidi se niti gibanje niti napredovanje niti umkanje. ni naskokov, vojaki se niti ne vidijo. Edino le vrhovno poveljništvo, kjer se stekajo vse niti mreže, pozna stanje boja, v katerem so častniki in vojaki enako sredstvo kakor topovi.
Vzel Francozom avtomobil im pobegnit Neki pruski častnik, ki je bil po Francozih vjet in se zopet rešil, opisuje jako zanimivo ta svoj beg.
Položaj je bil iako kritičen. Ali kraj vsega tega me ni niti za trenotek zapustila misel, da pobegnem iz vjetništva. Zaprli so me v sobico neke kmečke hiše, ki so jej bila okna na cesto. Ko so me vodili, sem se orijentiral vso pot. Doli pod oknom je stal stražar, ki je opazoval inoje okno. Vsaj zdelo se mi je tako. Drug stražar se je sprehajal pred mojimi vrat-mi, ki so bila tudi od zunaj zaprta. Torej ni bilo niti misliti, da bi mogel pobegniti, čeprav sem neprestano mislil na to. Soba je bila lepa in postelja, potisnjena ob zid, jako vabljiva. Že teden dni nisem užival dobrote postelje. Vendar nisem mogel leči, niti najti miru. Nisem mogel zaspati. Zdolaj pod mano so bili očividno francoski oficirji. Slišal sem njihove kratke zapovedi in udarjanje vrat. Slednjič je nastal mir. Stražarja spodaj ni bilo več; očividno ga ni več zanimalo, da bi Še nadalje opazoval moja temna okna. Vrgel sem se oblečen z velikim ropotom na posteljo in spal... Vsaj stražarju sem kazal, kakor da spim, ker je bil odprl vrata moje sobe in obstal na pragu kakor steber. Da-si sem imel oči zaprte, sem vendar občutil, da je v sobi iuč. Dihal sem globoko in odmerjeno. Prešlo je nekoliko časa, ko so se vrata zopet zaprla. Zunaj je bilo tiho.
Prešle so ure____in jaz se nisem niti
maknil. Tedaj je nekaj prihrumelo, prišlo bližje in se vstavilo pred hišo. Pozabil se-n na vso previdnost in vstal. Zunaj je bil francoski avtomobil. Povsem tiho sem odprl okno in pogledal ven. Tisti, ki se je vozil v avtomobilu, je moral biti že v hiši- Sedaj sem tudi razumel, čemu je stražar stal na cesti. Caka! je na avtomobil. Ju z sc nisem ganil. Prislonil sem se na odprto okno in stal drhtečim srcem. Tiho je bilo povsod. To mi je bilo čudno. Ali vsi spij*? Moj sklep je bil storjen. Raje umrem, nego da bi ostal v vjetništvu. Kaj se mi more zgoditi, če me v love. En strel in zvrs io bo. V vsej naglici sem zvezal odeje stelje, zavozlal jih okolo okna in v nek
plazi! avtomobila, šel vanj in v hipu sem kk po cesti. Avtomobil me je nosil dalje z največjo brzino — neprestano naprej, po isti poti, po kateri sem bil prišel. Mesec je svetil. Z leve mi je prišlo nekaj naproti. Bili so Francozi. Kar drsk-nil sem mimo njih. Nekoliko strelov je palo za menoj. Letel sem dalje. Desna roka se je povesila. Nekaj ni v redu — sem si mislil in začel voditi avtomobil z levico. Naprej, neprestano naprej! Nekaj toplega mi je teklo po desni roki. Prevozil sem morda kakih petdeset metrov, ko je naenkrat skočila pred me patrulja. Bili
jalo in potijalo. Nekateri vojaki so mi povedali da vpliva bitka tako zelo nanje, da popolnoma preneha vse mišljenje. Ni jim več mogoče staliti vtiskom. ki buče v njihovi duši. Verjamem. Tudi jaz sem obsedel popolnoma apatičen pred šotorom nekega častnika, ko so v oddaljenosti dveh tisoč metrov topovi vršili svoje peklensko delo. En sam strel, če zadene v maso. ubije sto ljudi. Vozovi z ranjenci neprestano prihajajo mimo mene: obveze se rdeče krvi, obrazi so izmučeni, toda vojaki Sedaj so tu, za kako uro so zopet to-trpe brez tarnanja. Vso noč od četrtka na (yco ^ toi&o kilometrov spredaj, zadal, na petek je besnel artiljerijski boj pri Soisso- tej a|j onj tsrani, in vojne kuhinje naj bi jih nu. V mestu ni bilo vojakov; vse mesto je jovj|e po vsem, stotine kilometrov širo-tvorilo naravno barikado med vojskama,	bojišču. Stvar je kratkomalo nemo-
Neki častnik me je t »k rog treh zjutraj do- go^a. Kolikokrat se je tudi zgodilo, da smo
imeli toliko časa, da smo si začeli pripravljati menažo; meso je že vrelo, pa ti je vrag prinesel odkod kake ruske kozake, ali nas je zavohal kak sovražni aeroplan, in potem ni bilo časa misliti na menažo. lUdri oo njih!« — in meso je ostalo meso, naš želodec pa sicer žalostno, a vendar potrpežljivo čakal »mirnejših in boljših časov.«
Tupatam pa ie bilo vendarle treba nekoliko poskrbeti za tega nadležneža, in tedaj, če ni bilo drugega, je bila tudi dobra pesa na polju in skorica trdega komisa Bili so pa tudi časi, ko smo živeli po gro-fovsko. Proglasilo se Je namreč povelje, da si srne vojaštvo tamkaj, kjer so selišča, izpraznjena, kjer ni prbievalcev, vzeti toliko jestvin. kolikor jih kdo potrebuje za tisti čas. In iako se je zgodilo marsikedaj, da je kaka tolsta coska zdrknila po naših grlih. Prišli smo nekega dne v popolnoma zapuščeno vas, kjer daleč naokoli ni bilo niti žive duše. Ker že par dni nismo jedli nič toplega, smo si v resnici želeli kakega prigrizka. Pa nam je prišla nasproti taka lepa štirinogata živalica, ki jo po naših krajih podelavajo v čarobno — vsaj nam se je zdelo tedaj tako — naravnost nebeško dišeče klobase. Niti okrenil se nisem, pa je živalica že milo zacvilila, kajti ostro bodalo nekega pešca jej je prodrlo noter do njenega prašičjega srca, in ni bilo dolgo potem, ko smo se tudi že mastili z njeno pečenko. Tako je bilo torej tam. kjer smo si v smislu izdanega povelja smeli poiskati hrane, kjer je bilo vse zapuščeno. Vse drugače pa je bilo tamkaj, kjer smo prišli do obljudenih krajev.
Za obljudene okraje smo imeli najstrožje ukaze, da se ne sme nihče pod smrtno kaznijo dotekniti najmanjše stvarce. In res, ljudstvo je ubožno, iina samo komaj toliko, da se more preživljati, ter bi bilo v resnici zločin jemati onim revežem še ono, kar imajo v svoji bedi. Niti kupiti nisem hotel ničesar, ker sem vedel, da ljudje le težko prodajajo jestvine, ker jih potem sami ne morejo dobiti, in rajši bi iim kaj dal nego vzel. Zato pa tudi nikdar ne pozabim groznega prizora, ki sem ga videl na lastne oči in ki ostane gotovo vsem navzočim neizbrisno v spominu, zlasti pa enim, ki bi se jim pohotelo posezati po tuii lasti.
Prišli smo v obljudeno selo in smo se vsi strogo ravnali po izdani zapovedi; le eden se ni. Pograbil je gosko za vrat in jo vzel s seboj. Stvar se je izvedela takoj in — počil je revolver. Kršitelj zapovedi je na mestu plačal svoj prestopek s smrtjo!
O drugem podobnem slučaju je pripovedoval župan neke gališke vasi našim vojakom.
Prišla je v vas ruska pehota in se nastanila v vasi. Poveljujoči častnik je poklical k sebi župana in mu ukazal, naj pove prebivalstvu, da se mu ni treba bati ničesar, da je popolnoma varno njihovo
.. ..	..* , . življenje in imetje. Če ostane mimo in ne
o hipih sein sef spustil doli. pri- bo dela,0 kaRjh nakIepOV proti ruskemu
vojaštvu. Obenem je pa tudi rekel županu, naj mu nemudoma naznani, ako bi si kak vojak prilastil kako stvar. Prebivalstvo naj pač proda vojakom. Česar bi potrebovali, vojaštvo da bo pošteno plačalo.
Drugo jutro pa je prišel župan k ruskemu poveljniku in le ta ga je vprašal, ali ima morda kako pritožbo. Župan mu je odgovoril, da se sicer ni zgodilo prav nič. Le pri njem da so se nastanili kozak i in da je zjutraj opazil, da mu je izginila ura z verižico. Častnik ga je vprašal, ali inorda sumi koga. Župan mu nato vpra-
so nasi ufanT" Deset "minu t ^pozneje sernp»ie ni mogel dati nikakega odgovora, so naši u umu.	'	1	nakar je častnik sam stopil v županovo
izstopil pri svoji četi. Stalo me je tri prste, ali bil sem svoboden ... !
Varovanje zasebnega Imetja v ooi-nem področju.
Dve sličici z avstrijsko-ruskega bojišča.
Tedaj, ko je izbruhnila sedanja svetovna vojna, je zavladal vsepovsod velikanski strah, da izgubi ljudstvo poleg tega, da se poškoduje njegova nepremična posest, tudi svoje premično imetje i. s. povsod, kamorkoli pride vojaštvo. Tru-moma je začelo bežati ljudstvo iz vseh po vojni ogroženih krajev. Tako je bilo v početku. Toda kmalu se je začelo kazati, da je bil ves ta strah popolnoma nepotreben.
Resnica je, da se tamkaj, kjer rohni in hrumi bitka, ne more varovati zasebno i-inetje; toda, da h: se zlohotno poškodovalo in uničevalo: to se ne dogaja niti tamkaj, in če je le mogoče, se tudi na bojnem polju čuva zasebna last. Znanih je veliko slučajev, da so dobile oblegovalne armade naravnost stroge ukaze, naj čuvajo mestne znamenitosti, naj naperjajo oger.j svojih top Je proti onim stavbam, ki služijo sovra/T "vu v obrambo in kjer ima sovražnik svo;e vojne zaloge. Kako pa je stvar urejena za posameznike in kako se ravna z onimi, ki se ne ravnajo po tozadevnih ukazih, pa naj pokažejo v naslednjem navedeni dogodki:
hišo, poklical pred sebe kozake, ki so se nastanili pri županu, in jih dal preiskati. Pri enem njih so v resnici našli ukradeno uro in verižico. Častnik ni izpregovo-ril niti besedice več, temveč je hladnokrvno potegnil izza pasa revolver, in trenutek pozneje je bil tat mrtev.
Tako torej varuje prijatelj in pa tudi pošteni sovražnik zasebno last prebivalstva. Potemtakem je tudi neupravičen oni strah prebivalstva pred vojaštvom in večina tistih, ki so pobegnili pred vojaštvom, se je pozneje kesala, kajti tisti, ki so zapustili svojo last, so jo tako izročili splošni uporabi, dočim pa je oni, ki je ostal na svojem domu, izprevidel, da si je tako obvaroval s svojo navzočnostjo imetje. Vojak, ki se bije za čast svoje domovine, ni lopov, tat: če se nahajajo med milijoni posamezne izjeme, so to pač le izjeme, katerih pa se sramuje vsak poštenjak.
Prodiranje nemške vzhodne onmto v Rusijo.
Po zmagi ob Mazurskih jezerih v vzhodni Prusiji, je nemška armada na vsej fronti prekoračila mejo in stopila na ruska tla.
Ozemlje
med temi kraji in nemško mejo je jako nevarno. Sploh ima vse ugodnosti za dolgotrajno vojevanje po soteskah. Ob reki Bobr. pritok Na reva, ki se izliva v Vislo
I in pa Njemenu, se nahaja dolgo močvirje, j Močvirnato ozemlje je bilo dosedaj še u-j metnim potom povišano, tako, da se naha-I jajo sedaj tamkaj jezera. Vse operacije armad so navezane le na par cest, prodiranje zunaj teh je popolnoma nemogoče. Konji m konjeniki bi bili tu brezpogojno izgubljeni. Veliki Napoleon le na svojem pohodu v Rusijo imenoval to nevarno o-zemlje »novi peti element«.
Poslužujoč se spretno teh naravnih ovir, so ruski inženirji že 30 let sem gradili na vseh važnejših cestnih križiSčih, umetne ovire. Nemška armada mora pri svojih prvih operacijah računati z Lonišo in Oso-wizcom v ozemlju reke Bobr in z Orany-jem in Olito med Njemenom in njegovimi pritoki. Vrh tega pridejo še trdnjavi Orodno in Kovno. Kovno je zgrajeno po najmodernejših principih in so bile utrdbe končane šele leta 1913. Orodno Je že 40 let stara trdnjava in je mesto posebno velike važnosti zlasti kot cestno in železniško križišče. Forti so bili prenovljeni in zgrajeni na moderni način.
Imenovane trdnjave so bile za premagane ruske čete velikega pomena. Ostanki poražene Narevske armade so se po porazu pri Tannentfergu zamogli obrniti proti jugu, dočim se je armada, ki je prodirala od Vilne, zatekla lahko v Kovno za tamkajšnje utrdbe.
Osowiec oblegajo sedaj Nemci.
pnsn ram.
Pariški korespondent »Daily Telegra-pha« javlja svojemu listu: Med razne iz-premembe, ki jih je doživel Pariz v sedanjem vojnem Času, spada tudi ta, da so bila mnoga krasna shajališča izpreme-njena v bolnišnice za ranjence, v klubovih prostorih pa šivajo dame vseh mogočih slojev obleke za uboge vojaške družine. Na najmodernejših delih mesta vise znamenja »Rdečega križa«. Četudi je prišlo v Pariz le majhno število ranjencev, vendar imajo zdravniki in usmiljene sestre polno dela. V Parizu se nahajajo francoski in nemški ranjenci. Neka angleška dama je izjavila, da so napravili nemški ranjenci jako globok vtisk. Zahvaljujejo se za vsako uslugo, ki se jim izkaže in so tudi jako mirni.
»Giornale d'Italia« prinaša jako zanimiv opis življenja v Parizu in sicer izpod peresa feljtonista Angelija. Na kolodvorih se čisto nič ne opaža, da je vojna; vse funk-cijonira kakor navadno v mirnih časih. Toda, kakor hitro se pride v muzejski mestni okraj, izgleda vse tako, kakor da bi se nahajal človek v kakem starem italijanskem mestu. Pariz je postal navadno provincijalno mesto. Palače so opustele in nikjer ni videti v njih živega bitja. Rue Rivoli, kjer je bilo Še pred nedavnim silno vrvenje ljudstva, avtomobilov in vozov, je sedaj pust; pust je tudi Rue Ca-stiglione, izumrl je trg Vendome, izumrl Rue la Pair. V Louvru so zaprte vse trgovine, istotako tudi vsa shajališča, v kolikor niso izpremnjena v bolnišnice. Znani elegantni prostori kakor Rumpelmayer, so zaprti; na vratih lokala je tabla, da je odšel lastnik na bojišče, samo da ne bi radi njegovega nemškega imena prišlo morda do kakih neprilik. Vsa zabavišča, razven kinematografov, ki pa jim tudi ne cvetejo rože, so zaprta. Le v kavarnah na Boulevardu je še živahno življenje, toda tudi ti lokali morajo biti ob 9 zvečer že vsi zaprti. Ob 9 zvečeer je Pariz že vedno v temi. Le ženske iz polsveta vrve po boulevardih lačne in siromašne.
Od Brusilo skoz Muubeitte do St Quenflno.
Boji na belgijskih in francoskih poljanah ne puščajo za seboj nobenih krvavih sledov, temveč samo male hribčke. Zdelo bi se, da je krt izril zemljo, če bi ne bili na teh hribčkih postavljeni nizki križci. Sel sem iz Bruslja v St. Ouentin. Bilo je že po boju, ko so bili mrtvi že pokopani in ko so se kmetje že prikazovali iz svojih skrivališč.
V brabantskih vaseh, v Halu, Lembe-cku in naprej skozi Tubizo povsod enaka slika. Tovarne počivajo. Mlado in staro stoji od zore do mraka okolo nemških vojakov. Zelo se dolgočasijo. Proti tujcem ne kažejo nobene mržnje, svoje spomine prikrivajo z ravnodušnim licem.
Tako mirno ni bilo že dolgo po belgijskih poljanah vse doli do Maubeaugea. V Tubizeju so delali dosedaj svilo za ves svet. Pri izdelovanju svile se rabi eter in tisoči žensk, ki so bile v teh tovarnah zaposlene vsaki dan, so nekako omamljene, skoraj nekako neumne. Poznane so žene in dekleta tubizejska, ki so v svoji jezi napadale po ulicah moške. Zvečer po zaključenem delu so jih spravljali domov v zaprtih separatnih vozovih. Tudi one so se sedaj streznile. Redkokatera se sedaj upa še na ulico.
Kolikor bolj se je avtomobil iz Mouza približeval Maubeaugeju, toliko več podrtih koč je bilo videti Okolo Nemyja je vse opustošeno in hitro ko se prikažejo utrdbe Maubeangeja, se opaža Čisto dobro popolno pustošenje vojne. Razdrte strehe in porušeni zidovi; vsega tega se oko počasi privadi. Človek se niti več ne zgraža. Nič ni ostalo celega. V Maubeaugu m franktirerjev. Znajo, kaj le vojska, zato pozdravljajo starci, žene in otroci nemške vojake in sanitetne kolone. Drugih ljudi je Ie malo. Mladi in odrasli Francozi so v vojni. Videč, kako prijazno pozdravljajo, kako pomagajo na zemljevidih iskati pota, človek pozablja, da se nahaja med sovražnikom. V mnogih krajih ni soli, niti sladkorja, a posebno se pogreša užigalic. Ni ognja za razsvetljavo niti za kuho.
Polja pred maubeškimi utrdbami so že urejena. Na nekem križu jezdečeva čelada. Oomila nemškega vojaka. Na sosednjem drevesu čepica. Tu je pokopan francoski vojak. Ta slika se je stoinstokrat vedno zopet ponavljala. Človek pozablja, da je tukaj strel iz topa izkopal kraterju slično Jamo, tam pa zopet šrapnel poklati! vejevje stoletnega drevja. To drevje brez listja in vej, ta gola debla kot po zimi, daje posebno v rani jeseni tužno sliko. Tu vidiš zopet prekrasno drevje, ki leži izkoreninjeno po tleh in čez cesto. Človeška mrtva trupla se takoj pokopujejo, ali mrtva stebla leže tedne in mcsece po grapah.
Cesta do Maubeaugeja se je hitro očistila. Mreža iz bodljikavih žic, v katero so se zapletali nemški vojaki pri napadu na trdnjavo, je že zdavnaj potlačena in odstranjena. Francoski branitelji so na vrat na nos odstranjevali te zapreke, pa niti s tem niti z ostalim poslom niso mogli biti gotovi. Neštevilni klopčiči še neraz-motane žice so ležali po grapah. Nastalih neprilik so se najbolj posluževali tihotapci. Prej so morali utihotapljati tobak iz Belgije na Francosko po noči. Sedaj so porušene vse meje in oni ta svoj posel nemoteno lahko opravljajo po dnevu.
Mati nekega poročnika se je vozila z nami v Ouise. Javili so jej, da njen sin leži težko ranjen v tukajšnjem lazaretu. Hotela ga je odpeljati domov in mu doma strečL Ko je ponoči prišla v bolnišnico, so jej povedali, da je sin že 12 dnij pokopan. Zadet je bil v sredo čela. Otrla je nekoliko solz in ostala mirna. Posedli smo na stole. TugujoČa gospa je bila med nami, ni več jokala. Obe Francozinji pa, ki sta nam postregli z jedilom in pijačo, sta vedno jokali. Imeli sta še drugo jutro vse rudeče in zatekle oči. Nemška gospa je obiskala še drugega svojega sina v bolnišnici. Star je bil 25 let. Ležal je v mrzlici, ker so mu pred par dnevi odrezali nogo. Na kolodvoru v St. Ouentinu je odšla nemška gospa na vlak. Vse do zadnjega se je zdelo, da ne mara prej razjokati se, dokler ne dospe v svojo osamljeno sobico.
Zgodaj zjutraj so odšli vojaški peki iz Guiseja. Komaj so odšli, se je zbralo takoj veliko moških, ženskih in otrok, ki so se za ostala ožgana polena in žerjavico kar ruvali. Našli so tudi zabojček sladkorja, za katerega so se še bolj trgali. Prišlo je pri tej priliki tudi do smeha; saj se tudi nesrečni reveži tu in tam smejejo.
Domače vesti.
POZIV MLADINI! Mnogo naših ljudi se nahaja zaradi nastalih razmer v mučnem položaju, ko so brez sredstev, brez pomoči in si ne znajo pomagati. Naša sveta dolžnost je, priskočiti jim na pomoč. Politično društvo „Edinosti44 v Trstu namerava zato otvoriti v to svrho poseben urad, v katerem bi se dajala potrebna pojasnila potrebnim ljudem.
Da se glede ustanovitve tega urada sklene potrebno, so naprošeni vsi oni, ki bi bili pripravljeni in bi se mogli žrtvovati v ta namen, zlasti naša akade-mična mladina, bančni uradniki, učitelji ltd.v naj pridejo jutri, 2. okt. 1914. ob 3 pop. v sejno sobo uredništva „Edinosti44, v ulici Sv. Frančiška štev. 20, L nadstr.
Tajnik polit, društva.
Od danes naprej se mora voziti \c levi strani ceste. Danes je stopila v vc Ijavo odredba, glasom katere morajo vsa prometna sredstva (tramvaj, avtomobil. k-čije, biciklji, motoma kolesa, vozovi in v ziđ) voziti na levi strani ceste in ne » na desni, kakor je bilo to v Trstu in oblici že od nekdaj v navadi. In res je že danes zjutraj tramvaj začel voziti doli po onem tiru, po katerem je prej vozil gori, in obratno. Ravno toko tudi izvoščki m vozniki. Prve dni bo ta izprememba pač povzročila tupatam kako malo zmešnjavo, a ljudje se bodo temu kmalu privadili. Kakor smo že poročali, določa dotična odredb?, da se mora voziti in se ogibati na levo, a prehitevati na desno. Ce se dve vozili srečate na križišču, mora oni, ki prihaja z desne strani, pustiti naprej onega, ki prihaja z leve. Vsa vozila se mqrajo ogibati in puščati prosto pot kočijam članov cesarskega dvora, vojaškim oddelkom na maršu, procesijam in pogrebom. Istotako se mora puščati prosta pot poštnim vozovom, £,«....-skim vozovom, ko gredo gasit, in zdravni škim ambulancam.
Kr. hrvatska navtična šola v Bakru.
Šolski pouk na tem zavodu se prične 8. dne meseca oktobra, na kar posebej opozarjamo one starše, ki so nameravali vpisati svoje sinove na ta priporočljivi učni zavod.
Glede na aretacije duhovnikov piše „Gra-zer Volksblatt". Razni nemški svobodomiselni listi so objavili tole notico 24. 9.: Danes dopoldne so se predstavili ministrske nu predsednkui grota Sturgkhu v zadevah glede na razmere v Spodnji Štajerski mariborski župan dr. Schmiederer in dr. Mravlagg in ptujski župan in deželni poslanec Ornigg. — Ministrski predsednik je vzel natančna obvestila deputacije v vednosLjn izjavil, da zavzema vlada le stališče, da se uvedene preiskave pospešijo, da pa na nje nikakor noče upivati. Deputacija se je mudila skoraj eno uro pri ministrskem predsedniku in je temeljito opisala ves političen položai na Spodnje Štajerskem11.	1
Interesantno bi bilo vedeti, kaka so bila temeljita pojasnila o političnem položaju na južnem Štajerskem, U so jih dali ministrskemu predsedniku ti trije znani in politično prononsirani možaki.
Dramatično društvo v Trstu. Odborova sela se bo vršila nocoj, 1. oktobra, ob 9
S***?«* v kavarni „Balkan", kjer se določi kraj šefe.
PRIPOROČLJIVE TURDKE
ss
■a ■a
JS.
NnTkllll^ll iQ najlepia lasoljaiska dela m km-nflJlMlipil šujejo v frizerskem salonu Andrajs ROJIO-a ▼ Trstu, Aequedotto 20. Jxpadli lane m kupujejo is izdelujejo m mkoti^at <kU Dobra in toča* portret b*. Ogledajte »i izlatbo, prepričate.	_
da m
1851
Buffet
I\m(namI« mi cenjenemu abiiutrn Buffet FfiPOluCU M ulici Gheda 6L 8. Točijo vovrstna vina in pivo«
1&4
Čevljarji.
CeoUornlcD „Allo Sartorella44
5. — Velika izbera obuvala za	in pospodo.
Sprejemajo se naročile ter poprave
Cene zmerne.
1447
Fotografi.
Jugoslovani! JAif^^Jr.
10. — Gorica, Gosposka ulica 7.
Anton Poste 4444
Glasovirji.
Bmn ffllrfllfffl ^ Tiziano Vecellio 9. Tovarn.* nun JUnSIDU in trgovina glasoviTjevik piani-nov. Razpoiilja na vie baje. Izvrihge vsakovrstna popravljanja. Delo zajamčeno. Cene zmerne. Svoji k svojim!
2224
Gostilne.
Ante Lisica, Trst £
ulica Lazzaretto vecchio Št. _______________ Zaloga vina 8 pridruženo gostilno"'— Vino iz Visa iz Preljica prve vrste. Gostilna v ulici Caaimiro Donadoni St- 2 in v ulici Campo S. Giacomo s t. 15, v kateri se prodaja tudi dalmatinski tropinovec, likerji ter ver-mout in maršala na drobno. V vseh gostilnah se prodaja raznovrstna gorka in mrzla jedila ter prvovratno pivo. Cene zmerne. — Priporoča se za obilen obisk. 2799
Kari In Veronika Tuschnk
Trst, al. Mol in
grande štv. 4, priporočata cenjenemu občinstvo, svojo gostilno „Alla bella Tri^ste". DomaČa kuhinja, Vsakovrstna vina in prvovrstno Bavarsko pivo, svetlo in črno. Postrežba točna.	2370
Mizarji.
Trst, ulica Giuseppe Capria št 3 priporoča ci jenemu občinstvu svojo mizarsko delavnico. Iz vr&uje vsa v to stroko spadajoča dela in popravljanja Načrti in prospekti na razpolago. Po želji prihaja tndi na dom.	2:>*t2
Rudolf Kompnra
NlffflfftflVt mizar v ulici Torquato Tasso (vo-• nOJlCll sal Belvedere) St. 28 se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje spalne sobe in drugo
Obleke.
Holllfn izbera oblek za moške, dečke z prodajo VtlllVU perila. Klobuki in kape v veliki izberi. Kostimi za dečke po ceni, da se ni bati konkurence. Cele obleke in hlače za delavce. — Trut, Campo J*an Giacomo štev. 6, nasproti cerkve Sv. Jakoba.	2449
Olje, kis, milo.
FR. BIAGGIH1 Prodaja olja, kisa, mila
drugo.	_
in
133
Restavracije.
Restavracija Jllla Stazlone" ££
nim kolodvorom 3 — Najugodnejša restavracija za potnike ia meščane, ker je v bližini južnega kolodvora kraj javnega vrta in kjer se n;tiva po leti na obširnem prostoru pod nebom »vež zrak. — Toči se izvrstno pivo in vino I. vrste. Izborno briš ko vino. Furlansko in istrsko za dom po 96 stot liter. Domača kuhinja. Cene zmerne. — Lastnik Anton Andrijančič, bivši vratar Hotela Balkan.	1126
PohiStva.
Peter Mflranzann IVrveL^
delovalnica kuhinjskega pohištva z zalogo popolnih kuhinjskih oprav, kakor tudi posammnih komadov. Poprave vsakega pohištva. Delo solidno in tudi zaamčeno.	2750
■feflH postelji vzmeti, novo žimnice K 80.— Po-U«w polna 9^alna soba z žimninami K 290.— V. Fonderia 12, I	2318
DnVlittllA >zrubite priliko, da nakupite po iz-rUllIMvU« redno nizkih cenah v salonu pohištva Gugl. BROD & Co.v Trst Via Rossinl
26. Vsakdo si sme ogledati zalogo, ne da bi bil prisiljen kaj nabaviti. Plačilo na obroke. Triletno jamstvo. Kupljeno blago se shrani v zalogi do oddaje brezplačno.	2:107
Šivilje.
nDIEISED Trst, Piazza della Borsa št, 3 v. 9 • IllLUEIf Damska krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroiu plesne obleke, obleke vra poroke, bluze za gledališče itd Cene zmerne
Tapetarske delavnice.
Rudolf Bonnes I^ne!'^:
17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne.
1803
Trgovine s prekajenim mesom
AllinflMifrvVtl cenjenemu občinstvo svoj buffet Priporuiuni Točim prvovr-tno Dreherjevo pivo na pipo. brez. aparata, in vsakovrstnega vina. Trst, nlica Sanita štev. 24. (nasproti muzeja Revol-tela).	Lastnik: JOSIP TOMAŽu.
Kupujem
Železnine.
ieiezo, stare kovine: Anton Cerneca
Trst, ulica Olmo št. 14.
1865
Anton Turk
Žgai
njarne.
mlua slovenska iganjarna in za-n|lwl mwmmmm -lOga likerjev, v kateri se dobe vsakovrstni likeiji, ko nahata v bližini .Narodnega doma" v Trstu, nlica Carlo Gbega 10, vogal ul. Cecilia. Edina zaloga dalmatinskega tropinovca. Razpošilja tudi na dfželo.	1152
Razni.
MfftMflllfl14 najboljec in na<bo1j raižirjeno sred* „nonma »tvo » an:£enja stenic. Piodajase po vh h mirodilnicah. Zaloga v Trstu: M- Skr i-ui a r- V a Ferriera 37, 1. a.___2142
RvArfnlfl a U v najem so d^jo razne gostiln«% riUUUjU kasarne, mleka ne in drngi obrtni obrati, h Se, vilo itd. Pojasnila dajo Kolaršič, ka-▼arna Oorso od 9—11. 3—6 telefon St. 82"» 41
zu feulje fuioii^c^p yi»
Carpison 2. Telefon 13-08. Odliko*— a tržaška *o-TUDa.	2114
čistilo