GLASILO OK SZDL KOČEVJE
kočevske
Poštnina plačana
pri pošti št. 61330 Kočevje
Letnik V. št. 7 Četrtek, 15. 9. 1988
Temelji slovenske državnosti postavljeni v Šeško vem domu

Med najpomembnejše značilnosti narodnoosvobodilne vojne na Slovenskem sodi tudi graditev slovenske državnosti. V tej graditvi ima nadvse pomembno mesto Zbor odposlancev slovenskega naroda, ki je zasedal v sedanjem Seškovem domu v Kočevju od 1. do 3. oktobra 1943. Zbor je slovenska posebnost, saj se pri nobenem drugem narodu sredi zasužnjene Evrope ni zbralo tako veliko število demokratično izvoljenih zastopnikov delovnega ljudstva. V Kočevju je prek svojih odposlancev prvič v svoji zgodovini spregovoril resnično slovenski narod sam in s tem določil temelje svoji državnosti.
K. I.
\ Letos bo minilo že 45 let od tega pomembnega dogodka, ki smo ga občani Kočevja obeležili in ga praznujemo kot svoj občinski praznik. Čeprav gre resnično za narodno zgodovinsko pomembni dogodek, nima nobene prioritete v republiškem pro-
gramu obeležitev obletnic pomembnih dogodkov iz NOB. Določeni kriteriji in vrstni red so na republiški ravni sprejeti in tako bo prišla v republiški program obeležitev njegove 50-let-nice. Do takrat pa upamo, da bomo uspeli obnoviti stavbo, v
kateri je bilo omenjeno — letos jubilejno zgodovinsko zborovanje. Takšna kot je danes, Kočevcem namreč ne more biti v ponos. Zaradi splošno priznanega pomena omenjenega zborovanja za ves slovenski narod, pa je lahko v sramoto tudi vsej Sloveniji. Tokrat bomo spregovorili nekaj več o tej stavbi, nekdanjem Sokolskem domu, danes imenovanem
Šeškov dom
Šeškov dorn v Kočevju je bil na podlagi Zakona o naravni in kulturni dediščini in predloga Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in
Sedanja podoba Šeškovega doma
Sokolski dom ob otvoritvi 22. avgusta 1938
Komentar iz vsebine
-	Povabilo na »cel niz prireditev« (okvirni program prireditev ob občinskem prazniku - str. 2) in vprašanje, ali se jih bomo udeležili, saj nenehno tarnamo, da se v Kočevju nič ne dogaja (prav tako na str. 2 - Kultura in kočevski ljudje)
-	Na eni strani - predvsem o pozitivnih dosežkih in uspehih (ob 40-letnici Lesne industrije Kočevje - str. 4) in na drugi strani - predvsem o težavah in neuspehih (Kakšno je stanje v DO Tekstilana? — str. 5)
kulturne dediščine v prvi polovici letošnjega leta razglašen z odlokom SO Kočevje za kulturni in zgodovinski spomenik. Razglasitev temelji na ugotovitvi, da je v tem domu prvič v zgodovini zasedala slovenska »skupščina«.
Šeškov dom so pričeli graditi ob 30-letnici sokolske organizacije v Kočevju kot Sokolski dom, torej leta 1937 in sicer z zbiranjem prostovoljnih prispevkov članov Sokola in meščanov Kočevja in okolice. Načrte zanj je izdelal pooblaščeni gradbeni inženir Gustav Trenz. Ta je dom predvidel kot večnamensko stavbo z veliko osrednjo telovadnico — dvorano z gledališkim odrom in s stranskimi prostori ob njej. Graditev dpma je v času
Kočevski literarni ustvarjalci so se odzvali našemu povabilu (Literarni kotiček: Peter Vovk in njegovo delo — str. 6)
O »smoli« kočevskih strelcev preberite na str. 7, kjer boste našli tudi obvestilo kočevskih tenisačev
vse bolj izzivalnega nastopanja kočevskih Nemcev močno razgibala ves napreden slovenski živelj v mestu in okolici. Tako lahko rečemo, da je postal ta dom slovenski narodnoobrambni dom. Stavbe do pričetka vojne leta 1941 še niso dogradili in je ostala nedokončana.
V času okupacije so Sokolski dom uporabljali Italijani. Tako so npr. 20. aprila 1941 kočevski Nemci skupaj z italijanskimi okupatorji v njem praznovali Hitlerjev rojstni dan. Po kapitulaciji Italije septembra 1943 je postalo Kočevje za nekaj časa središče slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja. V tem času je bilo v Seškovem domu, takrat še Sokolskem domu, vsem dobro znano zasedanje odposlancev slovenskega naroda.
Po nemški ofenzivi konec oktobra sta Kočevje zasedli posadki Nemcev in domobrancev. Takrat je bil Sokolski dom že močno poškodovan, ostal pa je napis »Narod si bo pisal sodbo sam.«
Leta 1947 je bil Sokolski dom obnovljen in preimenovan v Šeškov dom — po narodnem heroju Jožetu Šešku. Takrat je dobil sedanjo zunanjo podobo, ki je stavbo osiromašila za njene bistvene plastične sestavine. Spremenili so zunanje vhodno lice s pozidavo stopničaste kuli-sne fasade, ki je popolnoma tuja prvotni stavbni zasnovi in je na zunaj zleknjeno stavbno gmoto in povsem funkcionalo arhitekturo skušala nekoliko monumen-talizirati. Kasneje so bili še dvakrat opravljeni notranji posegi: za 10-letnico Kočevskega zbora so po načrtih inženirja Vinka Glanza preuredili preddverje in vgradili spominsko ploščo, za 20-letnico Kočevskega zbdra pa so po načrtih ing. arh. Milana Bižala rekonstruirali dvorano s
— Delegatska priloga št. 4
težnjo, da se prostoru v čimvečji možni meri vrne videz iz časa zasedanja. K sreči je glavni napis nad odprtino odra »Narod si bo pisal sodbo sam« preživel vojno domala nedotaknjen. Delavci Zavoda SR Slovenije za spomeniško varstvo pa so po ohranjenih fotografijah obnovili oba napisa ob odprtini odra na levi in desni strani. Dotrajani in neustrezni, vendar ne prvotni sedeži so bili zamenjani z novimi in postavljeni na nov k odru padajoči podij. Danes pa je Šeškov dom zopet potreben temeljite prenove.
Na osnovi v uvodu omenjenega odloka SO Kočevje so priprave na njegovo obnovo že stekle. Pri IS SO Kočevje je bil imenovan gradbeni odbor, ki mora do konca septembra pripraviti *- v.sodelovanju z Ljubljanskim regionalnim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine — temeljno idejno dokumentacijo z oceno finan-
čnih stroškov. To mora posredovati Kulturni skupnosti Šlovenije zaradi vključitve v finančni program za naslednje srednjeročno obdobje. S tem naj bi izposlovali sofinanciranje obnove v višini 50 % vrednosti del, ostalih 50 % pa bo potrebno zagotoviti v občini. Predvideno je restavriranje dvorane z odrom in balkonom v izvirno podobo iz časa zasedanja zbora, ki pa bo še vedno omogočala organizacijo kulturnih prireditev. Vendar pa bi bilo smiselno v perspektivi predvideti. Šeškov dom v celoti kot muzej, saj je nujno potrebno funkcionalno izpopolniti in posodobiti muzejske prostore/ V naslednji fazi bodo zajeta še vsa vzdrževalna dela na celotni stavbi spomenika. Glede na to, da so se ohranili načrti iz leta 1937, kaže spodbuditi zamisel, da bi se poiskala ustrezna rešitev sorodna izvirnemu pročelju in ostrešju, ki je bilo ob straneh zaključeno s »čopom«.	I.
Ob občinskem prazniku
V okviru praznovanja občinskega praznika in obeleži-tve 45-letnice Zbora odposlancev se bodo v dobrem tednu dni (predvidoma od 25. septembra pa do vključno 5. oktobra) zvrstile številne kulturne, športne in druge slavnostne prireditve.
Organizatorji prireditev bodo posamezne družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti (TKS, KS), društva, šole kot tudi nekatere kočevske delovne organizacije. Dokončen seznam vseh prireditev do oddaje gradiva za objavo v Kočevskih novicah še ni bil znan. Znano pa je že bilo, da slavnostne seje zborov občinske skupščine ne bo. Vsem tistim, ki so kakorkoli vezani na Kočevsko bo občinska skupščina poslala čestitke z obrazložitvijo, da bo proslava ob 50-letnici Zbora odposlancev, torej leta 1993.
Ker seznam prireditev še ni dokončen, objavljamo le okvirne datume nekaterih že potrjenih prireditev. O točnih datumih boste občani obveščeni s plakati!
(Nadaljevanje na 2. strani)
j Vsem občanom Kočevja j \ čestitamo	t
j|	ve	J
j ob občinskem prazniku
t
/
I	f
Šeškov dom obnovljen 1953. leta ob pripravah za proslavo 10-Ietnice Kočevskega zbora
I
i
Uredništvo t
novice
Po letošnjem dolgem in vročem poletju smo se dodobra odžejali na letošnji prireditvi DNEVI PIVA na Mestni ploščadi 26., 27. in 28. avgusta 1988
Prijetno tridnevno prireditev Dnevi piva so pripravili: Turistično društvo Kočevje, gostinsko podjetje Hotel Pugled ter pivovarna Union iz Ljubljane. Dnevi so bili polni zabave in kulturnih nastopov. Sodelovali so člani Delavske godbe, nonet Rog iz Želj n ter harmonikaši -brata Veble in Cveto Križ.
Kot posebnost smo videli muzejski voz pivovarne (na sliki), s katerim so nekdaj razvažali pivo po ljubljanskih gostiščih. Pivovarna je med goste razdelila brezplačno sodček dobrega piva.
Na prireditvi so točili odprto svetlo pivo in temno pivo in tudi stekleničeno pivo ter tisto, ki je namenjeno za izvoz. Gostinsko podjetje je poskrbelo tudi za jedačo. Obiskovalci so lahko izbirali med ražnjiči, čevapčiči, hamburgerjem, manjkal pa tudi ni odojek. Cene so bile nekoliko nižje, kot so običajno v gostin: skih lokalih. Vrček piva je stal
npr. 2.000 din, porcija odojka 6.000 din itd. Razumljivo je, da so gostje najbolj segali po pivu za katerega so menili, da je izredno kvaliteten.
Turistično društvo je uredilo paviljonček, v katerem so prodajali turistične spominke. Med goste je »brezplačno« romalo okoli 275 vrčkov z emblemom pivovarne Union. Prireditelji so pripravili tudi kviz in kot nagrade razdelili tri zaboje piva.
Na svoj račun so v teh dneh prišli tudi plesalci, saj je prireditev trajala vsak dan do 1. ure. Zadnji dan je bil posebno množično obiskan. Številni gostinski delavci so poskrbeli za hitro postrežbo in sO kljub suhim dnevom v mesecu iztržili kar zajetno vsoto.
Predsednik Turističnega društva (TD) je številno občinstvo opozoril, da je še v prejšnjem stoletju deloval tudi v Kočevju obrat pivovarne Union in tako še danes ta del Kočevja imenu-
jemo »Pri Unionu«. Konkurenca je onemogočila tako majhno pivovarno in je kasneje postala le prodajno skladišče. Danes to nalogo opravlja skladišče pijač trgovskega podjetja Trgopromet Kočevje.
Predsednik TD je tretjega dne seznanil občane tudi z letošnjo turistično biro. Opozoril je, da je prvič po tolikih letih čutiti enotnost občanov, kljub tema da smo ob popisu prebivalstva ugotovili, da prebiva v Kočevju 18 narodnosti. Nemalo turistov se je pohvalilo, da so prebivalci zelo prijazni in da znajo lepo svetovali, pa tudi da lepo vzdržujejo in urejajo naše okolje. Vsem nam se skrb za čisto okolje torej poplača, pa ne nazadnje tudi v turističnem pogledu.
Ob koncu naj rečemo, da si želimo še take prireditve, ki jo lahko glede na sedanji odziv in uspeh še popestrimo.
Prireditelji
Posodabljanje Ljubljanske ceste - v Kočevju te dni zaključujejo, dela pri posodabljanju približno 300 m dolgega odseka Ljubljanske ceste od pošte do Galanterije. Vrednost del bo okoli 13 milijard din. Na tem odseku ceste je Hydrovod zamenjal vso vodovodno napeljavo, Komunala je položila kable za javno razsvetljavo in semaforizacijo, položene so cevi za daljinsko ogrevanje, urejena parkirišča, pločniki, priključki na Ljubljansko cesto itd. Zdaj potekajo zaključna dela, ki bodo končana najkasneje do konca meseca, kot nam je zatrdil direktor Komunale Lado Lenassi. Zaradi prepočasnega pritekanja denarja na račun SIS za komunalne in cestno dejavnost (zaratdi slabega stanja v gospodarstvu) paje urejanje pešpoti od Parka herojev do tržnice (za knjižnico in Škorcem) prestavljeno v prihodnje leto, prav tako tudi ureditev kanalizacije po Kidričevi ulici do kolektorja pri Melaminu, (foto: J. Primc)
Kultura in kočevski ljudje
Muzejski voz za prevažanje piva po gostiščih v Ljubljani
Poziv kakršnega smo posredovali občanom v zaključku prispevka o programu prireditev ob občinskem prazniku — Odločite se in tudi vi obiščite kakšno prireditev — pogosto naleti na gluha ušesa. Dokaz za to so slovo obiskom prireditve, pa najsi gre za gledališko predstavo, literarne ali glasbene večere, likovno razstavo ali športni »dogodek«.
Zakaj je temu tako, ko pa nenehno slišimo tožbe, da se v Kočevju nič ne dogaja? Ob tem se nam nehote postavi vprašanje, kaj si kočevski ljudje pravzaprav predstavljajo pod pojmom kultura!?
To vprašanje sta si zastavili tudi dijakinji SŠTUD-a iz Kočevja Romana Novak in Simona Ješelnik. Zato sta v okviru raziskovalne naloge o kulturi (pobudnica zanjo je bila tov. prof. Jadranka Derviševič) izvedli anketo z naslovom Kultura in kočevski ljudje.
L. S. M,
Okvirni program prireditev ob občinskem prazniku:
četrtek, 29. 9. 1988:
—	18.00: otvoritev razstave slikarja Ivana Bruderja v Likov-
nem salonu
petek, 30. 9. 1988:
—	11.00: otvoritev prenovljene farme v Cvišlerjih
—	16.00: tek po ulicah Kočevja
—	19.00: otvoritev razstave »Kostelska ljudska noša« v
Šeškovem domu
—	20.00: predstavitev kostelskih ljudskih plesov in pesmi v
Šeškovem domu
—	odprti dan LIK-a (predstavitev DO za občane Kočevje) sobota, 1. 10. 1988:
—	srečanje borcev 18. divizije na Smuki
—	08.00: republiško tekmovanje službenih psov
—	16.00: srečanje športnikov Kočevja in Raba (balinanje,
nogomet, šah, tenis, ribolov)
nedelja, 2. 10. 1988:
—	18.00: glasbeni večer z Janijem Kovačičem v MK Škor’c —
pregled razvoja kritične slovenske pesmi
ponedeljek, 3. 10. 1988:
—	10.00: obeležitev 40-letnice DO LIK Kočevje s slavnostno
sejo CDS in podelitvijo priznanj delavcem v Šeškovem domu
—	19.30: gledališka predstava Slovenskega stalnega gleda-
lišča iz Trsta - Moliere: George Dandin ali Kaznovani soprog
■sreda, 5. 10. 1988:
—	16.00: rokometni turnir (ženske)
Odločite se in tudi vi obiščite kakšno prireditev!
SLOVENIJALES LIK KOČEVJE
Program prireditev ob praznovanju 40-letnice Lesne industrije Kočevje
—	Razstava fotografij razvoja delovne organizacije od 1948-1988; Likovni salon Kočevje od 21.-24. 9. 1988;
—	Razstava izdelkov učencev Srednje lesarske šole v Kočevju;
—	Ogled DO za učence osnovnih šol;
—	Komercialni dnevi »Slovenijales« LIK Kočevje — tekom meseca septembra;
—	Izvedba športnih tekmovanj;
—	Odprti dan LIK-a (predstavitev DO za občane Kočevja -31. 9. 1988);
—	Svečana seja delavskega sveta DO s podelitvijo priznanj -3. oktobra 1988 v Šeškovem domu.
Pripravljalni odbor
ANKETA:
Ali je v Kočevju dovolj kulturne osveščenosti?
Od štiriindvajsetih je eden izmed starejše generacije dejal, da je v Kočevju dovolj kulturne osveščenosti, ravno tako je dejala petnajstletna deklica, nekdo je dejal, da smo nekaj povprečnega, enaindvajset odgovorov pa je bilo zanikanih.
Kaj je ljudem s področja kulture najbolj pri srcu?
MLADI
1.	glasba
2.	literatura
3.	film
4.	gledališče
5.	fotografije, likovna umetnost
STAREJŠI
1.	film, gledališče, glasba
2.	likovna umetnost
3.	literatura
4.	moderne prireditve brez odvečnega govoričenja
5.	folklora
6.	pogovori s prijatelji o dobri knjigi
7.	fotografija
Kaj si ljudje tod predstavljajo pod pojmom kultura in biti kulturen?
Biti kulturen, če je to kliše stare dunajske šole... bonton. Biti kulturen to je obzirnost do drugih, morda iskrena vljudnost, to je del naroda, njegovo življenje, način življenja, odnosi med ljudmi, ustvarjalnost.
P. S.: Opazili smo, da so se pri tem vprašanju bolj odrezali mladi, starejši pa o tem niti ne razmišljajo.
Kako pogosto v Kočevju obiskujemo kulturne objekte in kulturne prireditve?
Za starejše velja to, da le redko obiskujejo tako kulturne objekte kot tudi kulturne prireditve, kajti od vseh odgovorov sta bila le dva pritrdilna, nekaj je takšnih, ki so le občasni obiskovalci, ostala večina pa se ne udeležuje prireditev.
Pri mladih se je pokazalo veliko pozitivnih odgovorov, vzrok za to pa je morda, da so pri kulturnih prireditvah in objektih upoštevali kot prireditev tudi filmske predstave v kinu in kot objekt kino Jadran.
In mladi ter kultura?
Starejši r> mladih:
Mladi se zlasti radi ukvarjajo z raznimi alternativnimi oblikami, kar je razumljivo. Popolnoma naravno je, da želijo mladi ljudje izraziti svoja čustva in poglede na svet v novi in sveži obliki.
Za mlade je potrebno organizirati tečaj o lepem in skromnem vedenju, oblačenju, kako ljubiti svoj kraj in ožjo domovino Slovenijo.
Tudi na mlade vpliva materialna stvarnost. Če smo starejše generacije imele slab odnos do kulturnega ustvarjanja in kulturnega osveščanja, ne moremo tudi od mladine pričakovati kaj več. So posamezniki, ki prebijajo povprečje, vendar so izjeme. Osebno sem proti malomeščanskemu odnosu do kulture — dokazovanje drugim, da sem bolj »kulturen«.
Mladih nikoli dovolj ne poslušamo. Vzvišeni smo. Dobili so prostor, pa res vsi? Nimajo časa, ali pa ga imajo preveč? Težko je biti mentor. Dobro bi bilo, če bi se lahko primerjali z drugimi okolji, pa tudi med seboj. Pri mladih pogrešam živahnost.
Mladi o sebi:
Mladi se po mojem izogibamo kulturi.
Premalo je zgledov starejših. Premalo spodbud...
Mladi pravijo, da na njih svet stoji. Starejši pa jim velikokrat mečejo polena pod noge in omalovažujejo trud mladih, češ: »Vi ste mladi in neumni.«
Dograjen vodovod do Drage
V Podpreski je bila 19. avgusta svečanost ob zaključku gradnje vodovoda Loški Potok — Draga. Vodovod je dolg približno 9 km, vreden pa milijardo din. Na svečanosti se je predsednik občinske skupščine Alojzu Eržen zahvalil vsem, ki sd kakorkoli pomagali, da je bil vodovod, ki so ga začeli graditi lani, letos dokončan. Še posebno se je zahvalil vojakom VP 1427 Škofja Loka, saj so le-ti opravili večino dela; material,
denar in delo pa so prispevali še: Območna vodna Skupnost Ljubljanica—Sava, komunalna skupnost, Zavarovalnica Triglav, Hydrovod, Gozdno gospodarstvo ter krajani Lazca in Drage. Vsem, posebno pa vojakom, se je zahvalil tudi predsednik KS Dtaga Ferdinand Katern. Najzaslužnejšim je podelil tudi nagrade in priznanja. Na fotografiji: s svečanosti v Podpreski.
(foto: J. Primc)
Začetek novega šolskega leta:
Za otrokovo varno pot v šolo
V začetku vsakega novega šolskega leta ponovno ožive vprašanja o starih perečih težavah: kako zagotoviti čim bolj varno pot v šolo in iz šole do doma.
Levji delež pri zagotavljanju varnih poti v šolske ustanove nosijo delavci organov za notranje zadeve. V okviru permanentnega nadzorovanja skozi vse leto izvajajo miličniki v prvih dveh tednih novega šolskega leta poostren nadzor prometa v neposredni bližini šol. Pri tem jim pomagajo tudi pionirji—prometniki in člani ZŠAM Kočevje.
bližino šole in na to, da so na cesti otroci). Zato naj vozniki zmanjšajo hitrosti vožnje v neposredni bližini šole, še posebno pa naj bodo pozorni na avtobusnih in drugih postajališčih na vozila, ki so opremljena s posebnim znakom za prevoz otrok. Takšna vozila imajo namreč pri speljevanju s postajališč prednost, zato je vsak voznik dolžan ustaviti in počakati, -da bodisi avtobus ali kombi, ki vozi otroke, spelje.
Voznike koles in koles z motorji opozarjajo na tehnično
kolesi in celo z mopedi. Vsem staršem pa bi že davno moralo postati jasno, da se otroci nižjih razredov brez spremstva odrasle osebe ne smejo sami peljati s kolesom ali celo z mopedom. Poleg tega bi morali starši bolj skrbeti, da bi šolarji nosili kresničke. Še vedno se namreč prepogosto dogaja, da otroci (pa tudi njihovi starši oz. pešci nasploh) v slabi vidljivosti — predvsem v jutranjih in večernih urah, pa tudi ponoči — ne nosijo kresničk.
Bolj kot do kresničk pa se je že dodobra uveljavil pozitiven odnos do rumenih rutic, ki naj bi jih tudi letos nosili otroci prvih razredov. Te voznike opozarjajo na to, da imajo pred seboj najmlajšega šoloobveznega otroka
Začetek novega šolskega leta
Ti skrbijo predvsem za varen prehod otrok čez cesto. Poleg neposrednega nadzorovanja prometa pa delavci organov za notranje zadeve posredno, preko objav v javnih glasilih, opozarjajo vse udeležence v cestnem prometu na upoštevanje določil Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa in Zakona o varnosti cestnega prometa.
V okviru preventivnih akcij za preprečevanje nesreč in še posebno akcije varovanja otrok opozarjajo vse voznike motornih vozil, da upoštevajo prometne signalizacije (prometne znake in talne označbe, ki opozarjajo na
urejenost vozil ter na primerno vožnjo, kjer je ta dovoljena.
V zvezi s tem opozarjajo starše, naj ne vozijo otrok na prtljažniku, ampak na posebej prirejenem sedežu, pri čemer pa ne smejo pozabiti, da mora takšno kolo imeti tudi stopalke. Prav tako naj starši ne vozijo otrok na sprednjih sedežih avtomobilov, saj je znano, da se otrok pred 12. letom ne sme peljati rta prednjem sedežu.
Ker bi morali za otrokovo varno pot v šolo najprej poskrbeti starši sami, jim svetujejo, naj ne puščajo otrok v šolo s
Mimogrede
Naši vzorniki iz ozadja
— To so običajno skromni ljudje, ki s svojim marljivim in neopaznim delom družbi ogromno dajejo, od nje pa ničesar ne dobijo. Taki »mali« ljudje nimajo komolcev, pa tudi priznanja jim nič ne pomenijo. Preveč jih je, da bi lahko koga izločila.
(upokojenka, 60 let)
- Vzor pridnosti in dobrote je bil zame Ivan Mramor — elek-
Grda navada imenovana tudi kraja
Meseca septembra in v prvi polovici oktobra je čas dozorevanja in spravila posevkov silažne koruze. V zadnjih letih opažamo grdo navado naših občanov, da v večjih količinah pobirajo z njiv koruzne storže že pred žetvijo, prav tako pa tudi za časa žetve in po njej. Zato smo pri Merkator — Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, TOZD govedoreja prisiljeni varovati koruzne posevke, za kar bodo poskrbeli delavci Varnosti. ^
Da bi se izognili neljubim dogodkom in poznejšim srečanjem na sodišču, sporočamo občanom naslednje:
1.	v času rasti in zorenja koruze ni dovoljeno hoditi na
koruzne njive;	>
2.	prav tako ni dovoljeno hoditi na koruzne njive v času žetve in pospravljanja koruze;
3.	ko po končani žetvi delovna skupina pobere raztresem pridelek, lahko občani na njivi nabirajo koruzo, vendar samo na podlagi potrdila — dovoljenja, ki ga bodo dobili pri delavcu Varnosti na njivi;
4.	zoper vse, ki bodo kršili ta navodila, bomo sprožili kazenski postopek.
Direktor TOZD Govedoreja: Vidic Alojz, ing. agr.
in da je zato potrebna še večja previdnost.
Tako najinlajši kot tudo vsi ostali šolarji pa naj ubirajo tiste varne poti v šolo, ki so posebej določene z načrti šol. Z njimi jih bodo seznanili učitelji, prepoznali pa jih bodo po talnih označbah (na sliki), za katere je poskrbel SIS za komunalne in cestno dejavnost.
Le z upoštevanjem vseh predpisov ter z večjo previdnostjo voznikov lahko preprečimo tragedijo, v kateri bi lahko postal žrtev naš otrok.
L. S. M.
tričar, jamar in šahist. Na vseh področjih je delal več, kot je zmogel. Bolan in obnemogel je umrl na delovnem mestu v naročju svoje žene. Takšna ja pač usoda malega človeka. V mojem srcu pa je Ivan ostal velik.
(prosvetni delavec, 49 let)
WWVNA
— Več pozornosti bi morali posvetiti takim, kot je Marjan Oražem. S fanatično ljubeznijo trenira mlade namizni tenis in dosega z njimi lepe uspehe. Mislim, da njegove kvalitete in privrženost bolj cenijo drugi, saj ga baje vabijo v svoje vrste trenerjev Norvežani in celo Kitajci.
(referent, 28 let)
WWW
— Čudovita, delavna in hkrati izredno skromna je tovarišica Olga Lenac. Zame je bila idealna tovarišica, jaz je ne bom nikoli pozabila.
(prodajalka, 23 let)
— Menim, da so danes družbena priznanja izgubila svoj prvotni namen. Ljudje si jih delijo kot karte pri taroku: najboljše dobijo naj slabši igralci.
(mladinka — izobraženka, 25 let)
AA/W\r
— Pravi vzor človeške prijaznosti in dobre volje je Marjan Kužnik, ki se že vrsto let ukvarja preko karateja z mladimi, a ga nihče ne opazi.
(občan, 47 let)
— Zame je bil najbolj zaslužen Tone Čuk, ki ga danes, na žalost, skoraj ne poznamo več. Vse svoje izvirne in družbeno koristne zamisli je znal tudi v praksi izpeljati. Njegovo zanimanje in delovanje je bilo široko: od področja industrije, kmetijstva pa tja do telesne kulture-
(prosvetni delavec, 54 let)
^WW
— Pogrešam ljudi, ki bi bili tako vsestransko angažirani, kot je profesor Miloš Humek. On je odlično oblikoval Kulturno življenje v našem mestu, in to na različnih področjih: vzgojnem, izobraževalnem, glasbenem. Bil je pobudnik in organizator številnih kolesarskih in planinskih izletov. Vtise s gvojih potovanj je znal živo in poglobljeno posredovati s sliko in besedo.
(prosvetna delavka, 40 let)
✓WWV
— Zaslužen je bil pokojni Anton Bevc, kmetijski tehnik pri KGP. Bil je pravi udarnik, junak dela, s svojim ponosom in karakterjem. Svoje življenje pa je končal bolan, razvrednoten, ponižan in pozabljen. Prebival je v nekem zapuščenem svinjaku, nekega zimskega dne pa so ga našli v obcestnem jarku zmrznjenega.
(svobodni kulturni delavec, 47 let)
"WWVN
/ '
— Mislim, da je take ljudi treba iskati med prosvetnimi delavci. Med njimi pa daleč izstopa in presega ves pedagoški kader učiteljica Nada Vreček iz ‘Dragarske doline. Po zaslužnosti je nedvomno razred zase, saj je njeno delo presegalo okvirje pedagoškega dela. Za vsakega otroka je skrbela kot mati: mladim mamicam je svetovala pri negi in vzgoji, otroke učila prvih korakov, posredovala jim šolsko učenost, iskala zaposlitev in celo zakonskega druga. Njena ljubezen do otrok resnično ni poznala meja.
(upokojenka, 66 let)
JA/V'7W
— Z našimi pravilniki za priznanja je očitno nekaj narobe. Vsa leta si delijo med seboj priznanja le politični funkcionarji. Zanima me, kdaj bomo prišli na vrsto mi, tam spodaj: cestarji, komunalci, hlevski in gozdni delavci, kmetje...
(kmet, 61 let)
WW\A
- Pridnih, skromnih in resnično zaslužnih ljudi je več in take običajno najmanj poznamo. Vsak je zaslužen na svoj način, npr. Rezka Ožura je s svojo dolgoletno vsestransko aktivnostjo ogromno prispevala za družbo, Amalija Kastelic in Mirko Rušt sta prostovoljno in brez plačila nesebično pomagala bolehnim in obolelim... Spominjam se sedaj že upokojenega kurjača in oskrbnika športnih objektov Mihaela Bubricha, ki je praktično 35 let preživel na stadionu in v Domu telesne kulture. Tam je bil vsak dan, od ranega jutra do poznega večera, tudi ob nedeljah in državnih praznikih; vsa dela pa je videl in opravil sam, brez ukazovanja. Verjemite mi, če bi znali gledati bolj s srcem kot z očmi, bi lahko ugotovili, da je takih Rezk, Amalij, Mirkov in Mihaelov še več.
(občan, 38 let)
I.	S.
Kratek stik
V Kočevju živi že vrsto let kopica literarnih ustvarjalcev. Nekateri mlajši se meteorsko pojavijo in prav tako hitro izginejo. Nekaj pa je žilavih in vztrajnih, preskočili so vse institucionalne barikade in še vedno stojijo na svojih nogah, trdno kakor hrast.
Nekoč, v zlatih starih časih je bila usoda tem naših literarnim zanesenjakom veliko bolj naklonjena. Redno so se zbirali v Kulturnem klubu, kjer so izmenjavali svoja mnenja, stališča o literaturi, brali in objavljali svoja dela, organizirali literarne večere... Zanimive literarne živ-žave so dopolnjevali tudi s povsem običajnimi klepeti, ki so se zavlekli pozno v noč. Skratka, bilo je zanimivo, kratkočasno, pa tudi koristno.
Toda vsaka stvar ima svoj konec. Danes kluba ni več in kočevski pesniki in pripovedniki so kot ptički brez gnezda. Tavajo sem ter tja, prosijo pomoči, želijo si bližine in topline človeških src. Nikogar ni, ki bi jim ponudil roko, jim vrnil zaupanje, jih spodbudil, razveselil ali kako drugače vrednotil njihovo ljubiteljsko početje.
Za kratek stik, ki je krepko zbegal in razredčil naše literarne ustvarjalce, je nedvomno kriva Zveza kulturnih organizacij Kočevja, ki bi že po svojem programu morala skrbeti za tovrstne ljubitelje. Za današnje težke čase bi bila verjetno dqvolj vsaj streha nad glavo in prijazna spodbudna beseda.
Ive Stanič
Odgovor
Problem v KRATKEM STIKU zadeva Zvezo kulturnih organizacij Kočevje. Zaradi odsotnosti predsednika ZKO bom skušala zadevo pojasniti jaz.
Naši pesniki in pripovedniki so se obrnili na nas z željo, da jim pomagamo. Mislim, da smo po svojih močeh storili zanje vse. Posameznikom smo pomagali v smislu korekture tekstov, iskali ustrezne strokovnjake in
jim posredovali njihove prispevke v Ljubljano na strokovno oceno. Tudi nekateri sindikati v delovnih organizacijah so nekaterim svojim literatom pokazali dobro voljo in pripravljenost za sofinansiranje pri izdaji njihovih del... Prav tako ves čas vse zainteresirane opozarjatno na vse možnosti objav oziroma posredovanja javnosti, ki jih navsezadnje ni tako malo. Naj jih nekaj naštejem:
—	vsakoletni literarni večeri v ljudski knjižnici
—	objave prispevkov v tovarniških glasilih in posebej literarnih glasilih pri ZKO Slovenije
—	predstavitev svojih del na različnih seminarjih in drugih literarnih šolah, ki jih vsako leto organizira ZKO Slovenije
—	in končno objave prispevkov v posebni rubriki Kočevskih novic.
Torej, možnosti objav je kar dovolj. Tudi streha nad glavo ne predstavlja nikakršnega problema. Največ dobre volje morajo pokazati literati sami, toda ne posamično, z nasprotujočimi željami, temveč organizirano, enotno in složno. Kulturni klub, ki je včasih deloval, so vodili literati sami. Tudi za prijetno vzdušje so znali poskrbeti sami.
Na kulturni skupnosti že lep čas iščemo primernega mentorja za naše literate, pa ne moremo nikogar dovolj ogreti. Ljudje se namreč zavedajo, da postaja pesnikovanje in splph literarno ustvarjanje iz leta v leto delikatne j še, saj meril za kvaliteto skoraj ni več. Zato zna biti vsaka ocena zelo osebna in relativna. Vemo pa tudi, da si vsakdo želi predvsem miru in živeti v dobrih sosedskih odnosih, zato se zaradi ocenjevanja nihče noče nikomur zameriti. Ambicioznejšim željam pa že tako, kot ves čas doslej, prižigajo zeleno ali rdečo luč republiški ocenjevalci.
Dragica Gornik predsednica Kulturne skupnosti Kpčevje
Dopolnjujte svoje znanje
Nobeno, še tako obširno znanje ni nikoli dano za vse čase, ampak ga je potrebno dopolnjevati z novimi spoznanji in ga bogatiti. Ob rednem izobraževanju se vse pogosteje uporablja izraz permanentno izobraževanje, ki postaja širok pojem in vedno bolj zajema različne starostne in socialne strukture v družbi. Gre za različne oblike študija ob delu, kakor tudi za raznovrstno usposabljanje na strokovnem, političnem in splošnem področju.
Pri Delavski univerzi Jože Šeško želimo v šol. letu 1988/89 čimbolj zadostili naraščajočim potrebam po izobraževanju in
se vam predstavljamo z naslednjim programom:
1.	programi srednjega usmerjenega izobraževanja
Vpisujemo v L letnik:
—	Srednje ekonomske šole »Boris Kidrič« - dislocirana enota pri DU »Jože Šeško«, smer: ekonomski tehnik, V. zahtevnostna stopnja
—	Srednje šole za blagovni promet - smer: prodajalec, IV. zaht. stopnja
—	Srednje šole tehničnih strok in osebnih storitev — Ljubljana — dislocirana enota pri DU Kočevje, smer: poklicni voznik
2.	strokovno izobraževanje
—	tečaj za skladiščnike
—	tečaj za voznike viličarjev
—	tečaji strojepisja
—	tečaji knjigovodstva
—	tečaji varstva pri delu
—	tečaji za gostinske delavce (v pripravi)
3.	splošno izobraževanje
—	jezikovni tečaji za otroke: nemščina L, 2., 3. razred
—	jezikovni tečaji za odrasle:
začetni in nadaljevalni tečaji iz: angleščine, nemščine, italijanščine in francoščine
—	tečaji s področja ekonomike gospodinjstva:
-	tečaj (začetni in nadaljevalni) šivanja in krojenja
-	začetni tečaj strojnega pletenja
-	začetni in nadaljevalni tečaj ročnega pletenja
-	tečaj kuhanja
—	za prosti čas:
-	tečaj kozmetike
-	tečaj za voznike motornih čolnov
-	tečaj avtogenega treninga
O organizaciji občasnih predavanj vas bomo sproti obveščali. Ste se odločili? Zavrtite tel. številko 851-262 in nas pokličite!
Vabljeni!
Lili Štefanič
/
Ob 40-letnici Lesne industrije Kočevje
Delovna organizacija »SLOVENIJALES« Lesna industrija Kočevje, s skrajšanim in vsaj med Kočevci ter poslovnimi partnerji bolj znanim imenom LIK, praznuje v letošnjem letu 40 let obstoja/Obletnico bomo zaradi visokega jubileja in pomena, ki ga ima lesna industrija kot prednostna dejavnost za občino Kočevje, obeležili z več aktivnostmi, s katerimi bomo skušali zagotoviti kar najbolj celovit prikaz življenja, dela in razvojnega ritma tretje največje kočevske' organizacije združenega dela. Osrednja slovesnost, posvečena tudi. občinskemu prazniku - 45-letnici Kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda kot temeljnega mejnika v graditvi nove ljudske oblasti, bo 3. oktobra v Šeškovem domu.
Žagarstvo — temelj današnjega lika
Uradno se zgodovina Lesne industrije Kočevje piše od leta 1948 dalje. V resnici segajo njene korenine mnogo globje, tja v leto 1844. Tedaj je bila na zemljišču blizu današjega hotela Pugled zgrajena prva parna žaga na Kočevskem, ki je bila skupaj z mlinom sočasno tudi prvi tovrstni obrat na takratnem Kranjskem. Večje ekonomske veljave, zaradi neugodnega in predragega dovoza žaganega lesa z vpregami, ni doživela. Živahnejši razmah žagarske industrije beležimo šele po izgradnji kočevske železnice oktobra 1893. Tedaj so na ožjem in širšem kočevskem področju zrasli-številni novi žagarski obrati
združitve s Kombinatom lesne industrije INLES Ribnica. Zaradi različnih razvojnih programov se je asociacija obdržala le nekaj let. Prelomnica v razvoju lesnoindustrijskih obratov je leto 1966,. ko sta se Lesna industrija Kočevje in Podpreska združili v samostojno in enovito delovno organizacijo. Za status DO LIK je pomembnejše še leto 1970, ko so se delavci LIK-a skupaj še z nekaterimi osatlimi lesarskimi OZD odločili za pristop k SOZD Slovenijales -proizvodnja in trgovina.
Pregled skozi 40 let rasti, programskega in tehnološkega razvoja
Za prva leta obstoja je značilna izključno primarna, torej žagarska proizvodnja. Začetki finalizacije segajo v leto 1954/55, ko je začela poleg žage obratovati zabojarna in je bil zgrajen mizarski obrat. O jasno zarisani razvojni poti v tistih letih ne moramo govoriti. Tako zasledimo poskuse uveljavitve različnih programov (kuhinjsko in sobno pohištvo: heraklit plošče, luščena embalaža), ki so bili po krajšem ali daljšem obdobju ukinjeni. Svetla izjema je le proizvodnja šolskega pohištva, s katero smo pričeli v -letu 1957. Skladno s potrebami takratnega časa je zajemala le posamezne izdelke za opremljanje šolskih prostorov, vendar pa je pomenila Začetek današnjega celovitega programa.
V tisti čas sodi tudi proizvodnja cele vrste galanterijskih izdelkov, ki so bili namenjeni izvozu. Prelomnica v razvoju je
Numerično krmiljeni rezkar — CMS
(znamenita Roška žaga, Tram-bulinijeva oziroma kašneje Kaj-feževa žaga, parna žaga Zurl in Comp. — po osvoboditvi preimenovana v Bračičevo žago, Jakominijeva oziroma Šeškova žaga, Baštarjeva oz. po nacionalizaciji Šercerjeva itn.), ki. pa lastnikom in zakupnikom zaradi nenačrtnega, in nestrokovnega izkoriščanja gozdov in, lesne mase ob nizki stopnji predelave lesa ter oddaljenosti gozdov od trgovskih središč še vedno niso prinašali dobička. Mnoge žage so zato prenehale obratovati v času velike gospodarske krize, nekatere pa so bile po osvoboditvi 1945 nacionalizirane in usposobljene za nadaljnje delo po enotnih načelih za vso Slovenijo.
Razdrobljenost žagarske industrije v prvih povojnih letih je botrovala odločitvi takratnega Lesnoindustrijskega podjetja (v nadaljevanju LIP) o združitvi. Tako je Jeta 1948 zrasla na današnji lokaciji DO LIK nova žaga. Kočevci so jo poimenovali NOVOGRADNJA in to ime je med starejšimi občani še danes sinonim Lesne industrije Kočevje.
Pot do statusne samostojnosti
V prvih letih ustanovitve je žagalnica, seveda v sklopu LIP Kočevje, delovala samostojno. Julija 1954 se je LIP združil s KGP Kočevje. V letu 1962 je prišlo do odcepitve in takojšnje
že omenjeno leto 1966. Tedaj je bil strokovno izdelan razvojni program za obdobje 1966-1975, ki je začrtal realne okvire nadaljnjega razvoja — potekal naj bi v smeri finalne predelave domače surovine.
V tem letu je v redni proizvodnji stekel prvi celovit program šolskega pohištva. V naslednjih letih je kolektiv doži-valjal uspešen in intenziven tehnološki, organizacijski in programski razvoj. Pred orisom izgradnje nove podobe podjetja se moramo ustaviti še v letu 1968. Tistega leta je katastrofalen požar v noči z 10. na 11. januar do tal uničil obrat žagal-nice. Ta čas je ostal v spominu starejšim delavcem zapisan kot eno najtežjih obdobij in hkrati dokaz ter spodbuda mlajšim rodovom, da se s skupnimi močmi lahko prebrodijo tudi naj večje težave. Zaposleni so v mesecih po požaru delali vse proste sobote brezplačno, za redni delovni čas so prejemali 80 % osebne dohodke. Nova žagalnica je na pogorišču stare žage zrasla v pičlih 10 mesecih. Slavnostna otvoritev je bila takoj po 29. novembru, kolektiv pa je, tedaj slavil 20-letnico obstoja. Obnovi žage je sledila pospešena gradnja novih obratov, prenova' že obstoječega, uvedba novih tehnologij in snovanje novih programov.
Leta 1970 je stekla redna proizvodnja v novozgrajeni tovarni ivernih plošč. Pomembno novost
na programskem področju predstavlja tega leta tudi pohištvo, prilagojeno predšolskim otrokom — program CICIBAN kot prvi rezultat lastnega znanja in oblikovanja. V Podpreski je tedaj začel obratovati nov' obrat za proizvodnjo izdelkov iz programa šolskega pohištva. Zaključena je bila preusmeritev takratne tovarne za embalažo v 'proizvodnjo ploskovneg pohištva. Leta 1972 je bila dograjena nova tovarna šolskega in otroškega pohištva, dopolnjena je bila tehnološka linija za ploskovno pohištvo. Kot dopolnitev tovarni ivernih plošč je bil zgrajen obrat za proizvodnjo oplemenitenih plošč. Tržišču smo predstavili otroško sobo PIKA, ki kljub dobrim obetom ni doživela vččje proizvodnje. Popoln uspeh pa je doživel TRIP-TRAP stol, še danes izredno pomemben izvozni adut TOZD TŠP, ki smo ga začeli izdelpvati leta 1973. V tem letu je bil razvit komponibilni program D1DAK-TA 32 kot zamenjava prvega programa šolskega pohištva in dopolnitev programa CICIBAN. Zaradi možnosti večjega izvoza je LIK že leta 1974/75 dopolnil svoj proizvodni program predelave lesa ter organiziral poleg proizvodnje ploskovnega tudi proizvodnjo masivnega pohištva iz bukovine, predvsem takoime-novanih colonial stolov. Proizvodnja le-tch je stekla v novo zgrajeni tovarni leta 1975. V obdobju do jubilejnega leta 1983 je doživaljala DO še številne druge spremembe kot plod vlaganj v posodobitev- in širjenje proizvodnje, v obvladanje novih tehnologij (ureditev krlišča in postavitev žerjavne proge pri žagi, rekonstrukcija prirezoval-ne, postavitev novih sušilnic za les, tehnološka prenova hale za proizvodnjo TRIP-TRAP stolov, izgradnjo skladiščnih prostorov, podaljšek upravne stavbe, nova kotlovnica za kurjenje z lesnimi odpadki, ki so zamenjali dotedanji mazut, izgradnja gasilnega doma, ureditev manipulacijskih površin, transportnih poti itn...).
Rasti in tehnološki prenovi DO so sledili tudi pohištveni programi, ki so nastajali od leta 1977 dalje. Omenimo program LIKI, opremo za dijaške domove, ža fdnolaboratorije, spe-cialno pohištvo za potrebe usmerjenega izobraževanja, obnovljeno D1DAKTO. Osrednjo proslavo 35-letnice Lesne industrije Kočevje smo oktobra 1983 združili s slovesnostjo ob otvoritvi nove žagalnice v Podpreski. Z novim objektom smo v tamkajšnjem nerazvitem območju vzpostavili normalne, sodobne pogoje dela, omogočili povezovanje proizvodnje z lastno in z ostalimi proizvodnjami ter tako postavili trdne temelje za nadaljevanje žagarske tradicije. V srednjeročnem gospodarskem načrtu za obdobje
1981 — 1985 smo načrtovali tudi rekonstrukcijo in razširitev tovarne ivernih plošč. Zaradi zaostrenih družbenih razmer, ki so dajale prednost vlaganjem v izvozno proizvodnjo in zaradi tehnološke zastarelosti strojne, opreme, smo se investiciji odpovedali. Sklep o pkinitvi omenjene tovarne je bil uradno spre-
označimo kot obdobje živahne naložbene dejavnosti, saj smo poleg obeh -omenjenih rlovih investicij - lamelirnice in celovite rekonstrukcije TOZD tovarna šolsko pohištvo z izgradnjo nove lakirnice vložili ogromno sredstev tudi v rekonstrukcijo in modernizacijo tehnološko že zastarele opreme, postrojenja in prostorov v vseh delih DO. Tako smo v letu 1984 zarhenjali_ vso'važnejšo opremo v TOZD TMP, predvsem v
obnovitvena dela v prostoru stare lakirnice, kjer danes poteka montaža TRIP-TRAP stolov.
V to obdobje sovpada tudi izgradnja novih učnih delavnic, v katerih pridobivajo prve praktične izkušnje naši bodoči sodelavci, učenci ' dislociranega oddelka lesarske šale v Kočevju. Vt Podpreski smo pričeli z izgradnjo kotlovnice na trda goriva, strojno opremo v TOZD TMP pa smo obogatili z novim

jet v začetku leta 1984. Različni razlogi, med katerimi velja omeniti velike potrebe po iverki, ki jo je tržišče izkazovalo v tistem času in problematiko ustrezne razporeditve tamkaj zaposlenih, so botrovali odločitvi, da s proizvodnjo določen čas še nadaljujemo. Istočasno so seveda že potekale priprave za preusmeritev proizvodnje. V to obdobje sovpada tudi izgradnja toplarni-škega sistema Kočevje (paro-vod LIK—TEKSTILAN A-MELAMIN) — nosilec prvih dveh faz je LIK. Smernice nadaljnjega razvoja DO smo si zastavili z novim programom, iz katerega je razvidno, da bistvenih sprememb, v prihodnosti ne načrtujemo. Kvalitativen premik naj bi na' osnovi obstoječih proizvodnih programov dosegli s spremenjeno strukturo proizvodnje v korist izvozno usmerjene in dohodkovno najzanimivejše finale, med pomembnejšimi novostmi pa sta tudi dve naložbi.
Prva je logična posledica ukinitve obrata iverke, kjer smo se odločili za preusmeritev proizvodnje v izdelavo lameliranih plošč iz lesa iglavcev in listavcev ter izdelavo lepljenih okenskih profilov, druga pa je program proizvodnje visokokvalitethega ambientnega pohištva s postavitvijo nove tehnologije za površinsko obdelavo furniranih ploskev — nove lakirnice. Nasploh lahko zadnjih nekaj let
strojnem oddelku in montaži ter si tako zagotovili možnost izdelave stolov višjega cenovnega razreda. Modernizirali smo tudi brusilnico s centralizacijo doslej razdrobljenih oddelkov. V naslednjem letu < sodijo med pomembnejše naložbe modernizacija obrata TRIP-TRAP, kjer smo premaknili vse stroje po novi tehnološki shemi za povezavo z našim prvim numerično krmiljenim rezkarjem t.i. CMS, nadalje izgradnj a centralne sekalne postaje, pogojena z ■ ustavitvijo ivcrice in izgradnja parovoda ter preureditev šablo-narne. Leto 1986 je potekalo v znamenju realizacije obeh najpomembnejših investicij. V oktobru je že stekla 'poizkusna proizvodnja v lamelirnici, z gradnjo lakirnice pa smo v sklopu celotne rekonstrukcije tovarne šolskega pohištva pričeli julija. Tega leta smo s transporterji povezali prirezovalno, žago in kotlovnico, tako da se vsi tehnološki odpadki avtomatsko zbirajo v centralni sekalni postaji in zatem ravno tako avtomatsko prehajajo v kotlovnico. V letu 1987 smo prešli v lamelirnici na običajno dvoizmensko delo. Konec marca je bila zaključena prenova TOZD TŠP, s tem da je v novozgrajeni lakirnici, ki je varovana z avtomatsko gasilno napravo C02, že potekala poizkusna proizvodnja, junija pa tu že lahko opazujemo normalen delovni utrip. Tedaj so se pričela
Učna delavnica v prostorih DO
numerično krmiljenim rezkarjem — CMS, ki je še sodobnejši od onega v TOZD TŠP, saj omogoča tudi obdelavo krivljenih elementov.
Letos imamo v načrtu nakup in dokončno postavitev kompresorja za proizvodnjo komprimi-ranega zraka, oktobra pa naj bi predvidoma pričela obratovati kotlovnica v Podpreski.
V grobem smo orisali razvojno pot in še posebej najpomembnejša investicijska vlaganja zadnjih nekaj let. Danes nas sicer še pestijo obveznosti na račun obsežnih naložb, saj v celoti še ne prinašajo pričakovanega dohodka. Toda dejstvo je, da v korak s svetom ne moremo stopati z zastarelo opremo, in da se je LIK po zaključenih investicijah uvrstil med tehnološko najsodobnejše opremljene finaliste lesne predelave v ožji in širši domovini. ■
Iz naše osebne izkaznice
Prikazanemu razvoju Lesne industrije Kočevje od prvih žagarskih začetkov do bogatega in raznovrstnega proizvodnega programa primarne in finalne proizvodnje so v celotnem obdobju, zlasti pa v sedemdesetih letih, sledile ustrezne spremembe samoupravne organiziranosti. Danes je v sestavu DO šest temeljnih organizacij združenega dela in delovna skupnost skupnih del, v katerih združuje delo in sredstva povprečno 840 delavcev.
Proizvodnja z najstarejšo tradicijo, torej proizvodnja žaganega lesa poteka seveda v TOZD ŽAGA; tu so osnovno dejavnost obogatili z izdelavo lameliranih okenskih profilov in plošč, ki je pred letom in pol stekla v novem obratu lamelirnice.
V TOZD TŠP proizvajajo ploskovno pohištvo za opfemo šol, vrtcev, dijaških domov, laboratorijev. Posebej velja izpostaviti že kar znamenit stol TRIP-TRAP, namenjen izvozu. Zaradi problemov, ki pestijo večino proizvajalcev ploskovnega pohištva, smo se tu odločili za uvajanje novih izvoznih programov ambientnega pohištva.
TOZD TMP, med tamkaj zaposlenimi še vedno poimenovan zgolj »Colonial«, proizvaja naš najpomembnejši izvozni artikel, stole iž masivnega lesa — colonial stole.
■ Edini dislociran TOZD naše DO je TOZD za proizvodnjo smuči v Podpreski, kjer pa se nam kooperacijska pogodba z
ELANOM izteka in v tem trenutku pripravljamo projekt za nov program. Za odpravo nepotrebnih zmot zapišimo še, da v letu 1983 prenovljeni obrat žagalnice sicer reže kruh krajanom Dragarske doline, vendar pa organizacijsko sodi v sestav TOZD ŽAGA.
Naši vzdrževalci, delavci TOZD VIO, skrbijo za preventivno in kurativno vzdrževanje strojev, naprav, objektov in sredstev v celotni DO. Sem sodi tudi proizvodnja in prenos energije, brušenje orodja in rezil za potrebe proizvodnih TOZD in zunanjih uporabnikov. Kot zelo pomemben sestavni del te temeljne organizacije moramo omeniti tudi najsodobneje opremljen obrat družbene prehrane, kjer dnevno pripravijo v povprečju 480 toplih ter 200 hladnih obrokov.
Poslovni predmet TOZD BLAGOVNI PROMET je prodaja izdelkov proizvodnih TOZD na domačem in tujem
msžz
me. Strokovna dela, ki so skupnega pomena za celotno DO, opravljamo delavci skupnih služb.
V grobih obrisih smo obeležili razvoj Lesne industrije Kočevje, najpomembnejše ' mejnike v obdobjih izgradnje, rasti, naporov, samoodpovedovanj a, uspe-
tržišču, nabava surovin, repro-materialov in izdelkov za potrebe proizvodnih TOZD ter nabava izdelkov drugih proizvajalcev kot dopolnitev naše opre-
Novo zgrajena lakirnica — ena izmed novejših naložb
hov in tudi porazov na štirideset let dolgi poti od prve žagalnice do današnje sodobne delovne organizacije. Marsikaj bi še lahko napisali, a zaradi omejenega prostora nismo. Izognili smo. se opisovanju 'sedanjih težav, zunanjih in notranjih vzrokov slabših rezultatov gospodarjenja. Neugodne razmere, v katerih deluje celotna lesna panoga, so poznane vsem, ki so kakorkoli povezani s poslovanjem v današnjem družbenoekonomskem trenutku. Notranje slabosti, s katerimi se soočamo še danes kljub vsem sprejetim ukrepom za njihovo odpravo, bomo tako ali drugače morali premagati s skupnimi močmi vseh zaposlenih. Prepričani smo, da nam bo to uspelo, saj nam krizni časi tudi v preteklosti niso bili prihranjeni. Dosežena tehnološka usposobljenost naš optimizem upravičuje. Ustrezne programe imamo, tržišče tudi, resneje pa nas pesti kadrovska problematika. Upamo, da bomo
tudi to v nekaj prihodnjih letih uspeli, če že ne povsem odpraviti, vsaj Omiliti. Realna osnova našega upanja sloni na intenzivni štipendijski politiki in usmerjanju že zaposlenih v študij ob delu ter na dejstvu, da smo v lanskem letu po dolgotrajnih prizadevanjih vseh lesnopredelovalnih organizacij kočevsko-- ribniške kotline končno uspeli z odprtjem dislociranega oddelka lesarske šole v Kočevju. Teoretične osnove pridobivajo bodoči lesarji v prostorih kočevske 'Srednje šole tehničnih usmeritev in družboslovja, praktične izkušnje pa v naši DO, kjer smo v ta namen koncem minulega poletja zgradili sodobne učne delavnice.
Lesna industrija Kočevje si je v štiridesetih letih obstoja izpisala bogato zgodovino. Prepričani smo, da si je v tem obdobju, kljub vsem težavam, ki nas pestijo danes, postavila trdne temelje, na katerih bomo lahko" gradili našo delovno prihodnost.
Nada Gornik
Kakšno je stanje v DO Tekstilana?
V prejšnji številki Kočevskih novic smo vam obljubili obširnejšo informacijo o stanju v DO Tekstilana. V tem trenutku »njena prihodnost še ni dokončno znana«, saj se je IŠ SO Kočevje na svoji seji dne 15. avgusta odločil, da s predlogom o uvedbi postopka za začetek stečaja v DO Tekstilana, ki uaj bi ga vložili pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, še nekoliko počaka. Pričakujemo pa lahko, da bo že konec tega meseca marsikaj bolj znano. /
Tekstilna tovarna Tekstilana Kočevje se že dalj časa nahaja v velikih težavah. Te so se začele izraziteje kazati v letih 1983 in 1984. Pred tem je Tekstilana veliko izvažala, tako npr. v letu
1982	za 3.156.500 US $, v letu
1983	pa je izvoz že padel na 2.202.900 US $. Ob tem je potrebno povedati, da je Tekstilana veliko izvažala v Alžir in Irak, da pa tega izvoza — v višini preko 2 mio US $ — ni dobila plačanega, ker je bila na državnem nivoju izvedena kompenzacija z nafto.
Kot posledica tega se je pojavilo in zakoreninilo nezaupanje do izvoza. Ta se je zmanjšal in še to v glavnem le na izvoz v zahodne države, ki pa je dohodkovno najmanj zanimiv. Z druge strani, pa se je Tekstilana zaradi tega prezadplžila in že v letu 1985 zaključila poslovanje s precejšnjo izgubo.
Zaradi izkazane izgube v znesku 416.711.000 din v letu 1985, ki je bila le odraz nakopičenih težav iz predhodnjih let, je bil uveden ukrep družbenega varstva. Začasni organ družbenega varstva je na podlagi ugotovitev številnih analiz vzrokov, ki so privedli do nastale situacije, pripravil sanacijski program, ki pomeni postopno prestrukturiranje proizvodnje na, izdelke, ki bodo tržno bolj zanimivi. Po tem programu je proizvodni program razdeljen na dva dela:
—	proizvodnjo odej z visoko kakovostjo in desajnom ter
—	proizvodnjo izdelkov kot tailing, dekorativno blago, pregrinjala, prti, šali itd...
Od začetka izvajanja sanacijskega programa do danes jim je delno uspelo prestrukturirati proizvodnjo tako, da je bila uvedena proizvodnja pregrinjal, šalov, prtov in dekorativnega blaga, ni pa jim uspelo delovne organizacije kadrovsko sanirati.
Trenutno je v Tekstilani zaposlenih 399 delavcev (leta 1985 — 551 delavcev), od tega 102 moška in 297 žensk. 142 delavcev nima končane osnovne šole, s končano osnovno šolo je 140 delavcev, 67 delavcev ima kakršnokoli poklicno šolo, 43 delavcev ima srednjo šolsko izobrazbo, 5 višje šolsko in 2 delavca visokošolsko' izobrazbo.
Del strokovnega kadra • je namreč zapustil delovno organizacijo zaradi izredno nizkih osebnih dohodkov in praktično edini kadrovski priliv so. štipendisti (ki končajo šolanje), na katerih pa (zaradi pomanjkanja izkušenj) ni moč v celoti graditi sanacije delovne organizacije.
Tri četrtine delavcev je torej brez vsake strokovne izobrazbe, zato je delo na prestrukturiranju proizvodnje še težje, ker se morajo priučeni delavci ob vsaki spremembi ponovno priučevati. Tako se sanacijski program izredno počasi uresničuje ali pa se celo ne uresničuje. Velika fluktuacija delavcev, visoka odsotnost z dela zaradi bolniškega staleža in porodniških dopustov, visok odstotek delovnih invalidov in malo strokovnih kadrov i na vseh področjih od vzdrževanja do financ, daje dovolj jasno sliko stanja.
Zaradi vsega navedenega je bilo stanje v delovni organizaciji ‘še naprej težko, čeprav so poslovno leto 1987 zaključili s pozitivnim rezultatom. Ukrepi ZIS v novembru 1987 so položaj DO bistveno poslabšali.
Tekstilana sicer ni bila dolžna vračati cene na nivo 1. 10. 1987, ker je prav na ta dan uveljavila nove cene, so pa ukrepi povzročili pravo zmedo na trgu, zaradi česar je prodaja stagnirala. Svoje pa je k manjši prodaji prispevala tudi blaga zima. Po drugi strani pa so predvsem proizvajalci surovin in repromateria-lov kljub temu ukrepu ZIS po
novembru 1987 dvigovali cene ali na ta način, da so na trg dajali »nove« proizvode ali pa so z uporabniki sklepali »samoupravne sporazume«,- s katerimi so si zagotovili višje cene svojih proizvodov. Dvig cen proizvodov Tekstilane, kot reakcija na tako gibanje cen na trgu materialov, ni prišel v poštev, ker je že sicer bila prodaja slaba — celo izpod vseh pričakovanj.
, V letu 1988 pa se je položaj še poslabšal. Polletno pdslovanjc je Tekstilana zaključila z izgubo v višini 180 mio din. Nastala izguba je posledica na eni strani zmanjšane proizvodnje, na drugi pa povečanih stroškov. (Samo v
1.	polletju 1988 je Tekstilana plačala za 1.101 mio din obresti). Problem je v bistvu v tem, da je zaradi padca kupne moči padla prodaja njenih izdelkov na domačem trgu, v izvozu pa so imeli (imajo!) velike težave s kvaliteto izdelkov. In tu smo zopet pri ukrepih ZlS-a. Vsi — sprejeti v obdobju enega leta od vračanja cen pa do ukrepov na področju zunanje trgovine — so se odrazili zelo konkfetno tudi v proizvodnji, saj je prihajalo do tega, da so bili prisiljeni pogosto menjavati surovine, pomožna sredstva, predvsem različne kemikalije in barve, to pa se je odrazilo na kvaliteti izdelkov tako, da so s težavo dosegli žaluj trg sprejemljivo kvaliteto.
Poseben problem v poslovanju Tekstilane predstavljajo nabavni in prodajni pogoji. Rekli bi lahko celo, da ti najbolj negativno vplivajo na njen položaj. 'Tako mora Tekstilana pri nabavi zagotoviti plačilo v zakonskem roku ali v posameznih primerih celo plačati blago z avansom, svoje proizvode prodaja pa v najboljšem primeru »na 90 din neto«, kar pomeni, da je blago plačano z menico, ki zapade v 90-ih dneh brezobrestno.	-
Nabavnih pogojev vsaj pri osnovnih surovinah (Tekstilana za svojo proizvodnjo uporablja največ akrilno vlakno, volno in cel. Edini proizvajalec akrilnega vlakna v Jugoslaviji je OHIS iz Skopja, cpl proizvajata Inccl iz Banja Luke in Viskoza iz Ložnice, volna pa se uporablja v glavnem uvozna.) ne bo mogoče spremeniti, ker so proizvajalci edini v Jugoslaviji in izkoriščajo monopolni položaj (OHIS), ali pa si trg razdelijo (Viskoza in Incel). Pri drugih nabavah, kjer je več proizvajalcev, pa je potrebno neprestano iskati boljšo varianto.
Neugodne so tudi razmere v prodaji. Nekajkrat prevelike kapacitete za proizvodnjo odej v Jugoslaviji povzrpčajo neprestano in hudo konkurenco na domačem, na žalost pa med istimi proizvajalci tudi na tujem trgu. To.gre v prid trgovini, ki zahteva za proizvajalce vedno manj ugodne pogoje prodaje. Že omenjeno plačilo na 90 dni neto pomeni, da proizvajalec kreditira trgovca 90 dni in sam nosi stroške kreditiranja, ki po sedaj veljavni obrestni meri niso majhni. Če pa proizvajalec nima lastnega kapitala, denar pa rabi, je prisiljen eskontirati menice, to pa je še slabša varianta, saj je cena eskonta menic običajno prdcej višja od veljavnih obresti.
Druga, še slabša, vendar močno uveljavljena' varianta prodaje je tako imenovana skupna ali konsignacijska prodaja.,Pri tem načinu prodaje ima proizvajalec blago na skladišču pri trgovcu, ko ta blago proda, obvesti proizvajalca in ta tako blago fakturira, plača pa se enako na 90 dni neto. V primeru skupne prodaje je proizvajalec v celpti odvisen od trgovca, koliko se ta sploh potrudi, da bi blago prodal, ker ga blago sploh ne bremeni, razen kolikor mu zaseda skladiščni prostor, mu pa zato povečuje ponudbo.
Takšni pogoji nabave in prodaje so prisilili Tekstilano v zadolževanje ip ker je banka zmanjševala kredite, so iskali možnosti zadolžitve pri drugih DO (taki krediti pa so še manj ugodni od bančnih). Vse to je Tekstilano, ki nima lastnih obratnih sredstev, privedlo do nelikvidnosti v takem obsegu, da je njen žiro račun blokiran že od 28. 3. 1988. Blokacija žiro računa pa je še otežila poslovanje, saj jim od zapadlih obveznosti ‘ečejo zamudne obresti, vse ostalo poslovanje pa se odvija oteženo, ker nabavo surovin, repromaterialov in vse kar proizvodnja potrebuje, lahko pokrivajo le z indosira-njem menic.
Trenutno stanje je še vedno dovolj težko. V prodaji ugotavljajo sicer v avgustu nekoliko večja naročila, 10.000 odej mesečno delajo za izvoz, vendar je vse to še premalo, da bi proizvodnja lahko tekla s polnimi kapacitetami. Zaradi tega so se polno angažirali predvsem za povečanje izvoza (ocene kažejo, da je kupna moč na domačem trgu tako padla, da ni računati s povečano prodajo kljub temu, da se pričenja sezona prodaje odej). Najnovejše ocene kažejo, da bi morali izvoziti 50 % proizvodnje, medtem ko so V letnem planu predvideli le 25 % izvoza. Tako si sedaj prizadevajo dobiti dovolj velika in kolikor toliko ugodna naročila za izvoz (trenutno tečejo razgovori z nekaj kupci iz ZRN in s kupci iz Bližnjega vzhoda).
Za oceno stanja je pomembno omeniti, da je Tekstilana v februarju 1988 podpisala pogodbo za pripravo, študije z naslovom »Možnosti nadaljnega razvoja Tekstilane Kočevje«. Gre za nalogo, ki naj bi pokazala, kaj lahko Tekstilana proizvaja z obstoječo opremo, pa da je prodajno zanimivo ali na domačem ali na tujem trgu. Nalogo izvaja Tekstilni inštitut Maribor ob sodelovanju domačih strokovnjakov.
V zadnjem času pa so se zaradi vsak dan večjih težav dogovorili, da ne bodo neprestano delali nekih sanacijskih programov, ampak da pripravijo-razvojni program Tekstilane. Pri izdelavi programa pa naj bi sodelovali najbolj znani strokovnjaki s tega področja v Jugoslaviji. Ta razvojni program in že omenjene študije morajo dati dokončno in dolgoročno usmeri-
tev za Tekstilano, pa naj bo to na sedanjem področju proizvodnje ali v njenem popolnerrypre-strukturiranju. Ekipo za pripravo programa bo vodil Josip Uršan, dosedanji direktor Vuteksa iz Vukovarja, kije trenutno največji proizvajalec odej v Evropi.
. Zaradi kratkoročnega reševanja problematike je napravljen program poslovanja do konca leta 1988, ki bazira na proizvodnji za znanega kupca. Struktura proizvodnje je spremenjena in je v skladu s sanacijskim programom, proste kapacitete pa se uporabijo za opravljanje uslug. Ta program predstavlja vsaj glede strukture proizvodnje tudi izhodišča za program dela za leto 1989.
Glede na dejstvo, da je likvidnostna situacija Tekstilane dovolj težka, da je Tekstilana blokirana že več kot 120 dni, računajo tudi z uvedbo stečajnega postopka. V predhodnem postopku bodo upnikom ponudili prisilno poravnavo. Kot osnova te poravnave pa bo dolgoročni razvojni program, ki bo garancija za to, da bo Tekstilana v prihodnosti v redu poravnavala svoje obveznosti. Ob tem moramo posebej povdariti, da jim je uspelo v času blokade zmanjšati zadolženost iz naslova kreditov, da pa se je nekoliko povečala zadolženost pri dobaviteljih, katerim niso mogli tekoče poravnavati obveznosti. Tekstilana je glede na stopnjo inflacije trenutno celo manj zadolžena kot je bila pred letom dni.
Iz opisanega je razvidno, da se Tekstilana še vedno nahaja v dovolj resnih težavah. Reševati jih je mogoče predvsem s kvalitetnimi kadri, ki bi pripravili in izvajali kvalitetne programe. Kadrov pa ima Tekstilana premalo in jih v kratkem času tudi ne bo mogla pridobiti, kar pomeni, da se bo ob zunanji pomoči v programskem smislu poskušalo pomagati, uresničeva-' nje predlaganih programov pa bo še vedno odvisno od maloštevilnih kadrov v Tekstilani. Morda pa bodo tudi težji pogoji zaposlovanja prispevali svoj delež k temu, da bo vsaj manj fluktuacije in s tem večje možnosti, da se uresničijo sprejeti programi,
Po informaciji o stanju v DO Tekstilana, ki jo je pismeno podal direktor DO Alojz Petek pripravila L. S. M.
Kinološko društvo
O svojih hišnih ljubimcih zelo radi govorimo. Prijateljem in znancem pripovedujemo o tem, kakšni so, kaj vse znajo in kaj počno, kako reagirajo na to ali ono reč, kako »pametni so«, kaj »mislijo«, kaj imajo najraje in še vrsto, podobnih reči.
Kako pa bi bilo, ko bi lahko
živali same povedale »kaj mislijo«?
Mar si to lahko predstavljate?
Kako si to predstavljajo otroci, ki imajo veliko domišljije, je opisano v tem prispevku podmladka Kinološkega društva Kočevje.
Urednica
Zapis nekega psa
hlače, če* se ona zapodi proti njim. Pa, važička je tudi, veste in to kakšna! Vedno hoče biti prva. In zakaj bi se potem jaz trudil? Raje počivam in lenarim. Skratka uživam. Veste, moja prijateljica je postala še bolj prevzetna, ko je postala mamica. Kotila je lepe kužke. Kar naj jih ima! Za mene se še zmeni ne. Ampak te dni so se mi že skoraj zatresle hlače. Gospodar se je odločil, da me bo prodal. Sem premalo zverina. Zato sem se odločil, da se bom spremenil. Začel sem ponosno korakati po dvorišču in tu in tam že zalajam nad kom, ki se približa dvorišču. Sedaj sem namreč tudi gospodar hiše, kajti Elma nima časa čuvati dvorišče, ker se mora vsa predati materinstvu.
Sem lepotec? Ne vem? Ime mi je Han. To ime je nosil najvažnejši kitajski cesar iz dinastije Han.
Ta je premagal Hune. Razširil je državo na srednjo Azijo in Korejo. Konfucijanstvo pa je razglasil za državno religijo. Oprostite mi, ker sem malo posegel v zgodovino in moj ponos nad imenom prepisal iz leksikona. Ta moj soimenjak je bil res sposoben mož. No, kakšen bom jaz, se še ne ve. Sedaj kažem bolj miren značaj. Sicer pa pravijo: tiha voda bregove dere. Moj oče ni bil od muh. Ime mu je bilo Pez.
Dolgo časa je bil prvak v svoji pasmi. Tudi jaz bi šel rad po njegovih stopinjah.
Naj se še predstavim.
Star sem leto dni. Živim pri prijetni družini. Zelo me razvajajo. Pomislite, celo dovoljenje imam, da lahko ležim pri svojem gospodarju. Jem dobro hrano. Skratka, uživam. Sem tudi len. Tudi lajat se mi še ne ljubi.
Nisem hudoba. Zato me lahko vsak poboža. To pa ni všeč mojemu gospodarju. Ta bi želel, da bi bil prava zverina, na primer takšna, kot je moja prijateljica Elma. Ona pa je zares huda. Vsem, ki se približajo dvoriščnim vratom, se tresejo
Pa se mi je posrečilo, da sem postal zverina,- Gospodar se je odločil, da me ne bo prodal, temveč pomislite — hodim že v šolo. Zelo se trudim. Rad bi izdelal B izpit z odličnim, da bi bil tak, kot kitajski cesar in moj oče Pez.
Maja Guštin
Najbolj sem srečen, ko se takole igram
Pohvalni
odmev
Na naše uredništvo so se občani obrnili s prošnjo naj napišemo kakšno pohfalno besedo o merjenju krvnega pritiska v Domu starejših občanov.
Ker gre za prvo tovrstno prošnjo občanov naslovljeno na uredništvo — na eni strani in ker je bilo o tem že veliko zapisanega — na drugi strani, sem se odločila za MINI ANKETO, ki naj bi zadovoljila obe strani. Dve stalni obiskovalki omenjenega merjenja sem povprašala po njunih vtisih:
JOŽEFA IVANČIČ, roj. 1912
Visok krvni pritisk imam že vrsto let, poleg tega pa imam tudi težave s.srcem. Zdravila za srce sem vedno redno jemala, za zvišani krvni pritisk pa samo takrat, ko sem se počutila slabo. Tu — na predavanju — so nam podrobno obrazložili kako. zelo pomembno je, da jih jemljemo tudi takrat, ko se počutimo dobro. Sedaj se bom tako tudi ravnala. Prav tako bom sedaj še bolj pazila na pravilno prehrano, čeprav sem morala že prej, zaradi srca. Glede samega merjenja pa tole: nikjer, niti v bolnicah nisem videla, da bi tako natančno merili krvni pritisk in to j e,resnično vredno vse pohvale. Prav tako pa zaslužijo pohvalo tudi medicinske sestre, prav vse, od glavne pa do najmlajših, ki so komaj končale šolo. Z nami so bile zelo prijazne in potrpežljive. To pa je za nas starejše (bila sem med najstarejšimi obiskovalci merjenja), ki smo že nekoliko bolj občutljivi, še toliko bolj pomembno.
LITERARNI KOTIČEK
Ustvarjalci in njihova dela
PETER VOVK, triinsedem-desetletni upokojeni gozdarski tehnik je večini Kočevcev dobro znan. In kako ne bi bil, saj je praktično vse svoje življenje preživel v Kočevju. Tudi rodil se je v Kočevju, v prostorih stavbe, kjer je danes Državna založba Slovenije. Razen študijskih let, ko je obiskoval nižjo gozdarsko šolo v Mariboru in štirih let II. svetovne vojne, ko je bil v internaciji in ujetništvu, Kočevja
praktično ni zapustil. Od prvih povojnih let pa tja do leta' 1960 je opravljal dela vezana na svoj poklic. Lahko bi rekli, da mu je bilo gozdarstvo nekako v krvi, saj so se v njegovi družini že prav tradicionalno, skozi pet generacij, odločali za gozdarski poklic. Kasneje se je zaposlil na SO Kočevje, kjer je opravljal dela referenta za statistiko vse do upokojitve. Takrat se je začel tudi resneje ukvarjati s pisanjem. Veliko prostega časa mu je namreč dopuščalo možnost natančnejšega opazovanja narave in ga že kar nekako sililo v zapisovanje teh opažanj. Lotil pa se je tudi opisovanja raznih dogodivščin iz preteklosti — zakaj — Peter Vovk je imel od nekdaj izurjeno oko za vsa drobna, tudi tista prav drobcena dogajanja v vsem živem in neživem svetu, ki nas vidno in navidezno nevidno obdaja.
V članku, ki ga danes objavljamo, je prikazano vse - njegova ljubezen do narave in kočevskega prostora. Nadaljnje predstavljanje njegovega pisanja resnično ni potrebno.
L. S. M.
Lepa je ta pokrajina
Capljam po strmi skalnati Kalanovi poti proti koči PD Kočevje. Ustavim se na ovinku druge in tretje mestne ceste in gledam navzdol. Lepa je kočevska zemljica. Hribi in hribčki tja do Črnega vrha in Roga bi radi drug čez drugega. Vasice med travniki, pašniki, njivami in vrtovi. Pogreznjene med sadnim drevjem.
Kako lepa je ta pokrajina ob vsakem letnem času! Toda ne moreš je prijeti. Samo gledaš jo
in si vesel, da si tu doma. Ta košček Rinže, ki se kot kača vije med črnimi jelšami in vrbami proti mestu. Pomladno jutro me pozdravlja, s šumenjem vetra v vejah jelk in stnrek. Popki listov se izvijajo iz vej.
Kako bogata je pomlad s svojimi darovi. Iz razcvetenega snega gledajo kronice in snežni-Ce. Oglašajo se ptiči pevci. Ciciban kliče: Že, že te vidim, pridi, pridi! Capljam naprej in navzgor in lovim ta razkošni čas leta, ko
poje divji'petelin. Kos v črnem fraku z rumenim kljunom igra na flavto. i
V meni je pomladno jutro, z zrakom, ki diši po jelovju in smrečju. Po črni dobri gozdni zemlji, preperelenini in odmrlih vejah. Skale in kamni ob poti, pokriti z mahom, kot tete in strici sede. Gozd je opran od toplih deževnih kapljic. Z vej se spuščajo v jajčastih oblikah na tla.
Vse se sveti v žarkih sonca. Iščem besede za to stanje, pa jih ne najdem. Visoko gori sem že, srce razbija med rebri močneje. Ura je deset, sonca in ptičjega petja je vse več. Prebudim se iz sanjskega sveta. Črna žolna z rdečo perjanico na glavi tolče po suharju. Teše gnezdo.
Prvi metulj prileti v rožnatem krilcu. Čudežni občutki in obeti. Osamljenost me prime za roko, odslej sva prijatelja.
Podoben plahi mravlji lezem naprej. Odtisi tac medvedke in mladiča širijo oči. Zmeraj globlje oznanjajo sinice svoj vabeči klic pomladi. Ta stari sladki glas. Čudovite barve dreves in grmov polnijo oči. Nisem kriv, da je tako lepo ob Kalanovi planinski poti. Rdeča-bela markacija na skorji mlade jelke kaže pot naprej. Okamenela lepota skal in skalnatih blokov dela sliko popolnejšo.
Ptice pevke so priletele s toplega juga. Ščinkovec je pričakal ščinkljo. Spletata gnezdo iz drobnih vitic koreninic in suhih trav. Zimske tišine ni več, vse je prebujeno. Slišim neki nov glas. Uharica plava kot čudežna ladja, išče vzavetje pred svetlobo sonca. Skrivnosti listnatega drevja je vse več in več.
Pastir brez ovc sem, s palico v roki, in ne vem, kaj bom spet zagledal. Bolno smreko že načenja mah in bršljan se ovija. Neoprijemljive sence dreves leže na tleh. Utrnila se je preperela veja, v zraku se razprši čuden šum. Čudežno padalce, javor-jevo seme se vrtinči po zraku, tiho pada.
Kot da utrujenosti ni, blodim med debli in skalami1 po strmi Kalanovi poti. Zadevam na redka stara drevesa, ki jih
poznam. Abeceda prenesena v zvoke ptičev pevcev, visi na vsaki vejici. Usedem se na panj, letnice minljivih let, in pokrijem s tišino pomladnega gozda. Pri-stopica srna, vitka, počesana, umita. Ustavi se in me gleda. Drobnih bitij pomladi v zraku in na zemlji je vse več. Muhe in mušice se vrtinčijo, dvigajo in padajo. Plešejo nori ples radosti pomladi. Vse se mi zdi v pomladnem gozdu dragoceno in svečano. Kljub temu da je zrak svež, se čuti pomladno življenje gozda v vsej svoji veličini.
Capljam po vlažnem listju rahlo zarisane steze. Poslušam posamično petje ptičev. To je doživljanje pomladnega gozda, vročična blodnja. Z molčečimi debli in skalami nisem sam. Tako mi je dobro in prav je tako. Visoko gori sem že. Košarasta smreka razbija sončno svetlobo. Visi v hladnem zraku. Nekaj zadene obme, tiho zazveni. Bakrena krila hrošča.
Luža ob poti zrcali moj obraz, čudno dolg in zverižen. Uho kot tenka antena lovi tajne glasove gozda. Gnezdo drozga na debeli veji jelke, tik ob deblu, je spet oživelo. Zemlja kot da je razburjena in se ne more umiriti. Klice jelk in bukev rinejo iz tal.
Oko se še ni zaprlo, lovi kar naprej nove slike. Tesnoba visokih dreves stiska razmetano skalnato pot. Gledam sinje modro nebo in bele .oblake. Videti so kot gore. Visoko pod nebom plavata kragulja — samec in samica v ljubezenski igri. Kot da hočeta uiti iz vesolja. Siničke dolgorepke obirajo drevesno skorjo in tiho čebljajo.
Oči pasem na sivih bradah mahov starih jelk in bukev. Ustavim se v zakotju, grejem na soncu in zadiham bolj sproščeno. Capljam naprej. Noga se tiho in počasi utaplja v mehko listje. Kačiče, viseče na leski, se zazibljejo. Iz veje prhne kalin. Mlade jelke ob poti se mi zde kot dobre žene, oblečene v zeleno svilo.
Zavijem proti Mestnemu vrhu (1060 metrov). Noge se kar same premikajo naprej. Pot se vije med drevjem in skalami do cilja. Ustavim se tik pod vrhom.
BETKA LESKOVŠEK, roj. 1919
Že 17 let imam težave s povečanim krvnim pritiskom. Zdra-
Zimski cvet (Foto: Peter Vovk)
pred menoj leži moje malo mestece, moj rojstni kraj Kočevje. Gledam ceste, ulice, tovarne, stolpnice, bloke, skladišča in naselja. Mesto se veča, postaja vse lepše. Usedem se na suhar in gledam to malo gradbišče reda, ki ga je ustvarilo podjetje Zidar v Kočevju. S svojo dnevno in nočno lepoto me prevzame vsega. Zavzelo je velik obseg. Lepo se spopolnjuje stari del mesta z novimi stavbami. No, in tu so nove ulice, trgi, naselja. Preimenovana v imena slovenskih pesnikov in narodnih herojev, ki so se borili tod okoli med drugo svetovno vojno. Prelep je spomenik svobode sredi mesta. Delo petih akademskih kiparjev. Pred stavbo SDK Kočevje stojijo prsni kipi petih narodnih herojev domačinov s profesorjem Seškom na sredi.
Svet zase je reka Rinža, ki se leno vije skozi mesto. Pomladi je zrcalno čista- in prebujajoča. Gledam vse zavoje in pristane mladih dni, ko smo se otroci kopali v njej. Pred vojno je štelo mesto 3500 prebivalcev. Sedaj jih je že 10.000.
Vedno znova gledam mesto s prve, druge ali tretje ceste. Podoba se zrcali v moji glavi. Sami spomini ob Ljubljanski cesti: cvetoči kostanji in lipe, polne brnečih čebel. Rojstna hiša, kjer je sedaj knjigarna Državne založbe. Stara gimnazija poleg, kjer sem hodil v šolo. Gostilna Pri soncu. Most, reka Rinža, cerkev, kavarna itd.
In tu je še Cankarjeva cesta, ob kateri smo se na dvorišču 'otroci igrali. Sedaj je vsa pozidana. Pa spet Šeškova ulica, polna novih hiš. Zelena okolica mesta je nekaj posebnega. Kostanjev drevored v Kolodvorski ulici. V mesecu maju je ves v rožnatem cvetu. Polni okno moje dnevne sobe. Prijetno je bilo sedeti na lesenih klopeh v maju pod cvetočimi kostanji. Pa spet kopališča ob Rinži in Rožni studenec. Izletna točka meščanov. Rožna ulica, polna dišečega cvetja.
Spustim se z Mestnega vrha po strmi skalnati poti nazaj proti koči PD Kočevje pri Jelenovem studencu. Odklenem vrata, vse v kuhinji je na starem mestu:
vila včasih jemljem, včasih spet ne — odvisno od počutja. Vem, da je to narobe, a kaj ko starejšega človeka pesti še cel kup drugih zdravstvenih težav, zaradi katerih mora jemati zdravila. Poleg tega pa se človek te bolezni nekako niti ne zaveda. Pri tem merjenju pritiska v Domu starejših občanov je najbolj pohvalno to, da na merjenje ni bilo potrebno čakati. V Zdravstvenem domu pa moraš včasih presedeti tudi cele ure samo zaradi merjenja pritiska, ki je potem že »zaradi tega čakanja lahko povišan«. Tudi medicinske sestre so bile vse zelo prijazne in potrpežljive, kar je v današnjih časih že kar vredno posebne pohvale.
Pripravila: L. S. M.
miza, stoli, peč, omara, postelja. Usedem se na stol in popijem Šilce slivovke, ki po naporni hoji prija. Podkurim drva v peči in ogenj veselo zaplapola. Voda v lončku veselo zacvrči. Usipljem kavo, odstavim, ohladim. Srebljem počasi, da bo dlje časa ostal dober okus v ustih. Gledam skozi odprta vrata na cvetlični prt pred kočo: Šumeča tenka sapa polni ušesa.
Razdehtele so se dolgolase smreke pri studencu. Zadišalo je po smoli. In ta mir v prvih listih bukev. Tiho se dotikajo prsti kronice. Sam s sehoj nekaj šepetam. Pogovor je tih, kot brneča krila kačjega pastirja. Dva glasova drug ob drugem, veverici — samček in samica. Polna gobčka suhih vejic skakljata naprej.
Svetloba sonca poje na vsaki iglici in listu. Pot do studenca je praznično obdarjena z vlažnim listjem in svežim mahom. Oči lažejo moji duši, tako čudno lepo je pri tebi, koča PD Kočevje! Polno drobnih spremljevalcev imam ob sebi. Mlade sveže trave se vzdigujejo za nove stopinje. S tišino votlega Suharja se igra zelena žolna. Kot rafal je njen glas.
Stare podobe v kmečki sobi šo oživele. Vrtiček izpred sive koče iz brun in ograda iz leskovih palic. Malo je takih krajev, malo takih streh, kritih s šindro, kjer gnezdijo polhi in špijo v odlist-natih dneh. Za bukovjem se svetijo skale Mestnega vrha. Ob južnih dneh pa le glas zvona iz Kočevja usiha med drevjem.
Že od nekdaj nosi gozd v sebi vrsto elementov deviške lepote, še zlasti če raste v določenem okolju, v višjih legah, oddaljen od naselij, iz kraških skal, iz razgibanega kraškega sveta, ki nosi v svojih nedrih vodo. To pa je naš Jelenov studenec. Kaj pomeni v poletnih sušnih mesecih, vsi dobro vedo.
Sam sem s svojo pomladno svetlobo in prebujajočimi se glasovi. Sam z jutranjim soncem, belo-modro meglico. Kronicami in snežnicami, glasovi živali in ptic. Sam s svojimi spomini — preteklostjo in sedanjostjo. Kroglo raztopljenega sonca, sam sx svojo samoto.
IZ DRUŠTEV
Ribiške novice
-	REŠEVALNE AKCIJE so postale že vsakoletna na(d)loga RD Kočevje — sekcija Rin-ža—Jezero, saj je vsako poletje nivo Rinže katastrofalen. Letos so ribiči reševali ribe pod zapornicami kar nekaj dni. Uspelo jim je rešiti okoli 1 tono belic, klenov in ščuk. Del rešenih rib so prepeljali na jezero, del pa izmenjali z RD Ribnica.
-	RAZSTAVA ribiških trofej in opreme je bila 20. in 21. avgusta v ribiškem domu. Sodeč po knjigi vtisov, je bil obisk dober, (na sliki: posnetek z razstave; foto: Biadov Ivan)
-	TEKMOVANJE v lovu na največjo ribo je bilo 20. avgusta
na jezeru. Tekmovalo je 21 ribičev. Zmagovalec je postal Praš-čevič Miloš.
— Istega dne je bila tudi RIBIŠKA VESELICA pri jezeru. Obiskalo jo je veliko zabave željnih občanov. Iztržek je .namenjen predvsem za ureditev Ribiškega doma. Namesto, da bi se od veselice utrujeni ribiči v nedeljo, 21. avgusta spočili, jim jo je zagodel sicer težko pričakovani dež. Spral je namreč v strugo Rinže vso umazanijo iz cele Kočevske doline, tako da so začele omamljene ribe plavati po površju. S hitro akcijo so ribiči rešili velik- del teh rib in jih odpeljali v bolj čisto jezero.
A. H.
) ■
Po naročilu izdelujemo vse vrste ženskih, moških in otroških pletenin.
Iz svojega programa uslug vam po zmernih cenah nudimo kvalitetno izdelavo jopic, puloverjev, brezrokavnikov, oblek, kril, kostimov...
Za obisk in naročilo se priporočamo!
Šport
STRELSTVO
Za zeleno mizo izgubili naslov
To kar se je zgodilo strelcem iz Kočevja, se zgodi le malokateremu športnemu moštvu. Dne 3.
9. 1988 je bilo v Ljubljani republiško prvenstvo z malokaliber-skim orožjem. Na njem je nastopila tudi ekipa strelcev z maloka-libersko pištolo v sestavi: Franc Benčina, Cveto Zorko in Jože Peterlin, ki je v čisti in pošteni borbi premagala vse nasprotnike. Rezultat je bil 1433 krogov, medtem ko je imela drugouvrščena ekipa iz Celja 1392 krogov. Vendar so bili Kočevci prvaki le slabo uro, saj so bili po vloženi pritožbi diskvalificirani.
Razlog za diskvalifikacijo (to je bilo objavljeno tudi v dnevnem časopisju dne 5. 9. 1988), pa je bila prepozno dospela prijava za tekmovanje. Odgovorni iz občinske strelske zveze so res malo zaspali in z zamudo poslali prijavo na Strelsko zvezo Slovenije (SZS), toda na SZS so prijavo kljub zamudi upoštevali in ekipo Kočevja tudi uradno uvrstili v program tekmovanja in ji določili čas nastopa.
Kočevska ekipa je nastopila kot zadnja in je imela eno uro krajši čas določen za nastop, kakor ostale ekipe. Med samim nastopom kočevcev, je bil vrstni red ostalih ekip že znan, zato so se člani in funkcionarji ostalih ekip zbirali okrog nastopajočih iz Kočevja, ter glasno komentirali trenutne rezultate, s tem pa močno vznemirjali tekmovalce na strelni liniji. Ker so kočevci . kljub provokacijam dosegli največje število krogov, so drugou-vršeni Celjani izbrali še zadnjo možnost in vložili pritožbo na zapoznelo prijavo. Po tej pritožbi je sledila diskvalifikacija. To so naredili isti ljudje, ki so teden dni pred tem uradno dovolili nastop ekipi iz Kočevja. Seveda je bilo to storiti mnogo lažje kot pa popravljati priznanja, ki so bila menda že v večini napisana, predno je ekipa iz Kočevja končala svoj nastop.
Naj omenimo tudi to, da je bila sodniška ekipa iz Postojne in da je strelska ekipa Postojne po diskvalifikaciji Kočevja, nepričakovano zasedla 3. mesto.
Rezultati ekipe iz Kočevja, ki so bili resnično doseženi in tudi potrjeni s strani sodniške komisije, tako ne veljajo nič za ekipno uvrstitev; v posamični razvrstitvi pa veljajo, ker se pač na to razvrstitev ni nihče pritožil.
Tudi v športu ima »birokracija« največjo moč.
osz
NOGOMET
Lep uspeh pionirjev NK Kočevje
JSjll				
jp	pBHpi		■Bril	jrj
Mladinsko moštvo NK Kočevje v novih dresih — darilo MK »ŠKOR’C« - (foto: J. G.)
Nogometni klub Kočevje že drugo sezono z vsemi svojimi moštvi tekmuje v regijski nogometni ligi oz. ligah, ki jih vddi MNZ Ljubljana. Prva članska liga, v kateri tekmujejo tudi člani NK Kočevje, šteje štirinajst ekip. Potem sta tu še dve drugi članski ligi - vzhod in zahod, nadalje, dve mladinski ligi, dve kadetski, tri lige starejših pionirjev ter tri lige mlajših pionirjev. To predstavlja skupno 134 ekip oz. 2.200 do 2.600 igralcev.
Pri taki množičnosti je povsem logično, da so tudi napredovanja v članski konkurenci težja. V nekaterih športnih igrah je namreč tako, da je lahko ekipa že s prijavo takoj v drugi slovenski ligi, pri nogometu pa mora biti prvak kar v dveh predhodnih ligah (kar pomeni najmanj dve sezoni), šele nato, po morebit-
nih uspelih kvalifikacijah, sledi-uvrstitev v drugo slovensko ligo.
In kako so igrali naši nogometaši v minuli sezoni 1987/88?
Članska vrsta je v jesenskem delu sezone 1987/88 odličnb začela s šestimi zaporednimi zmagami. Nato pa je sledilo nekaj nepotrebnih porazov in na koncu uvrstitev le na šesto mesto na lestvici med štirinajstimi ekipami.
Mladinci so pristali ravno tako na šestem mestu, ker pa eno sezono v tekmovanju ni bilo mladinske ekipe, je to še zadovoljivo.
Pionirji (starejši) pa so dosegli velik uspeh. V sezoni 1986/87 so bili v DNL prvaki, tako kot letos, yendar je bila letošnja liga veliko močnejša, kar je razvidno tudi iz priložene lestvice.
LESTVICA PIONIRSKE »A« LIGE V SEZONI 1987/88
L KOČEVJE	18
2.	SVOBODA (Ljubljana)	18
3.	OLIMPIJA (Ljubljana)	18
x4. USNJAR (Vrhnika)	18
5.	LITIJA (Ljubljana)	18
6.	ELAN (Novo mesto)	18
7.	LJUBLJANA	18
8.	TABOR (Ljubljana)	18
9.	MEDVODE	18
10.	RIBNICA	18
14	2	2	56:19	30
13	3	2	50:20	29
13	0	5	63:16	26
11 x	2	5	34:15	24
9	2	7	49:35	20
6	4	6	36:31	16
4	3	10	32:42'	13
5	2	9	33:40	12
4	2	12	32:57	10
0	0	18	2:111	0
V teku je že nova sezona. V klubu pričakujejo večji uspeh predvsem od članskega moštva. Znanja jim v primerjavi z drugimi ekipami, ne primanjkuje, potrebna je le večja zagnanost skozi vse tekmovanje, kajti: z eno zmago se še ne postane prvak v ligi, poraz pa včasih že lahko pomeni slovo od prvega mesta.
GORŠE JOŽE
S tekmovanja traktoristov
f	S
Humor
Disciplina
— Ali veš, kaj je disciplina?!
— Ne, povej!
- Disciplina je to, da prideš točno v službo, greš točno domov, vmes pa...
Pivo
— Pivo prosim — pa brez pene, ker se ne bom bril!
Prekinitev dela
—	Ali veš, da sem za 10 dni prekinil delo — nezadovoljstvo z OD, slabi odnosi. ..
—	In kaj se je dogodilo?
—	Nič — saj niti opazili niso!
Spalnica
—	Z zadnjo plačo sem si kupil najnovejšo spalnico!
—	Kakšna pa je spalnica, ki jo lahko kupiš s tvojo plačo?
—	Dva jogija, dve jogi rjuhi in ena svetilka!
V Salonu
Prodajalec — kupcu:
—	Ali je kaj narobe s to sedežno garnituro — ima kakšne pomanjkljivosti?
—	Ne, garnitura je v redu, le moja denarnica ni!
»Luksus«
—	Kje boš preživel letni dopust?
—	V portoroškem hotelu...
—	??? Le kako si to lahko privoščič?
—	Enostavno — pomival bom kozarce...
Občinsko prvenstvo v tenisu
Teniška sekcija pri TVD Partizan Kočevje obvešča vse ljubitelje tenisa, da bo občinsko prvenstvo v tenisu od 30. 9. do
2.	10. 1988 na teniških igriščih v Gaju.
Tekmovali bomo v naslednjih kategorijah: člani, članice, mladinci in začetniki. Na prvenstvu bodo sodelovali tudi tekmovalci in tekmovalke iz pobratene
občine Rab. Ti bodo namreč na obisku v Kočevju ob našem občinskem prazniku.
Prijave sprejema oskrbnik na teniških igriščih v Gaju do 29. 9. 1988 do 18. ure, ko bo žrebanje tekmovalnih parov. Vsi udeleženci prejmejo spominske diplome, zmagovalci v vsph kategorijah pa tudi lepe nagrade.
Športni pozdrav!
FtUFAC
ELEMENTI ZA ELEKTRONIKO RUDOLF FRANC -BRAČIČEVA 24, 68330 KOČEVJE - YU
Za dodelavo delov potrebujemo sodelavce za delo na domu s področja Kočevja in bližnje okolice. Interesenti naj se javijo osebno ali na telefon: 851-197.
Zahvala
Ob boleči nenadni izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta in brata IVANA SKERBIŠA iz Livolda se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, posebej še tov. Alojzu Vidicu in Janku Mušiču za poslovilne besede, KS Ivan Omerza, sosedom, sorodnikom in znancem, župniku ter godbi.
Žalujoči: vsi njegovi
G REMO V KINO
Predvideni filmski program od 15. 9. do 15. 10. 1988 Pridržujemo si pravico do sprememb!
ČAS PRVE LJUBEZNI, francoska romantična komedija
LETEČI SEKS, italijanski erotski
NEBO NAD BERLINOM, francosko-nemška drama
HOLKROFTOVA POGODBA, angleško akcijski Režija: J. Frankenheimer, vloge: Michael Caine, Victoria Tehhant, Lili Palmer
Film je zelo dobra akcijska drama, z dobrimi igralci in režijo.
PIRAMIDA STRAHU, ameriški spektakel KUNGFU DEKLE, hongkonški akcijski
PROSTOR V SRCU, ameriška drama Režija: Robert Benton, vloge: Salli Field, Linsay Crouse, Amy Madigan, Robert Benton, režiser filma »Kramer proti Krameru« je naredil še eno dobro delo, ki mu je pri-
neslo mnogo priznanj in nagrad. Nagrade in festivalih OSKAR — glavna ženska vloga, 5 nominacij za Oskarja, 5 nominacij za ZLATI GLOBUS, FEST
TRINITA, ameriški vestern Vloge: Terense Hil, Bad Spenser
POSLEDNJI VALČEK, ameriški glasbeni Režija: Martin Scorsese
Film je enkraten zgodovinski dogodek v svetu glasbe. Prikazuje poslovilni koncert najboljšega estradnega ansambla v Ameriki »The Band«. Na koncertu sodelujejo: Bob Dylon, Joni Mitchell, Eric Clapton, Neil Diamond in še mnogo zpanih imen iz glasbenega sveta. Fillm spada med najbolj gledane v svetu.
ULICE STRAHU, ameriška psihološka drama BEG, ameriški avanturistični
Režija: Sam Peckinpah, vloge: Steve Mcqueen, Ali Mac Graw
DOBRODOŠLE V — 18 — LETO, ameriška komedija
COCOON, ameriško znanstveno fantastična komedija Film je nagrajen z dvema OSKAR-jema za specialne efekte in Don Amache za igro.
GROZA V ULICI BRESTOV, ameriški horror
Režija: Wes Craven, vloge: Heather Langenkamp, Ronee
Blakely
Festival fantast, filma v Avoriazu — nagrada kritike in nagrada za najboljšo žensko vlogo.
ISTAR, ameriška komedija
Režija: Elain May, vloge: Warren Beatty, Dustin Hoffman, Isabelle Adjani
Komedija v kateri se prvič pojavita dve ameriški superzve-zdi: Warren Beatty in Dustin Hoffman.
SOBA S POGLEDOM, angleška drama
ROBOCOP', ameriški znanstveno fantastični triler Režija: Paul Verhoeven, vloge: Peter Waller, Nency Allen, Ronny Cox
Je izvrsten, napet in tehnično dovršen triler za odrasle. Uspeh je velikanski, zasluge pa ima za to tudi odlična ekipa konstruktorjev, kjer ne manjka tudi dobrih specialnih efektov.
GREŠNA REDOVNICA, italijanski erotski
KC - KINO Kočevje
I
ti, to je zadnji krik arhitekture! Pri vratih lahko pozvoniš z nogo, brado, z laktom, s čelom . .
„A tako normalno, z roko, se ne da?“	.
„Lahko. Ampak saj vendar ne boš prišel na obisk praznih rok?"
ste zadovoljni z našo varnostno ključavnico? “
..Izredno! Sinoči sem prespal v hotelu, ker nisem mogel odkleniti vrat!"
„Kako
Spomeniki NOB na Kočevskem
V Inin kraju jv del.,lin suboriM pravire delov ne§d Ijudšfvajri KraPSNfB t*p*av^i0 kulturo, prvoborec
Spominsko obeležje Albinu Videniču v Šalki vasi
Šalka vas (Schalkendorf) sodi med tista naselja na Kočevskem, kjer se je tik pred drugo svetovno vojno nemško in slovensko govoreče prebivalstvo delilo nekako na pol. Vasieži na 492 m nadmorske višine na položnem gričku sedaj že opuščenega premogovnika. Naselje je staro nad 400 let, saj ga urbarji omenjajo že od leta 1574 dalje. Z razvojem industrije in obratovanjem premogovnika ter otvoritvijo železnice (1893. leta), je začel dotekati na Kočevsko proletariat slovenskega porekla in se naseljeval okoli tovarn, rudnika, opekarn, žag, steklarne in dru-
gih obrtnih središč. Tako so se tudi v Šalko vas doseljevali slovenski delavci, zlasti rudarji. Leta 1875 je bilo v rudniku zaposlenih 150 rudarjev, tik pred prvo vojno (1914) in takoj po njej (1919) pa okoli 1200. S takim dotokom proletariata je naraščalo tudi število naseljencev Šalke vasi. Od 293 prebivalcev v letu 1869 je zraslo število na sedanjih 800 krajanov.
Revolucionarni val je po prvi svetovni vojni pod vplivom oktobrske revolucije zajel tudi kočevski proletariat, zlasti rudarje, ki so 1919. leta proglasili Rdečo republiko. To revolu-
cionarno razpoloženje rudarjev se je prenašalo na mlajše generacije, predvsem na člane SKOJ-a. Partijske in skojevske organizacije so imele vseskozi močno oporo v rudarski mladini.
Med pomembne skojevske funkcionarje na Kočevskem sodi Albin Videnič, proletarec, študent, borec, partizan.
Rodil se je 26, 2. 1920 v Gornji Pirešči pri Krškem v delavski družini. Že leta 1921 so se starši preselili na Kočevsko. Tu je Albin okiskoval gimnazijo in opravil malo maturo. Ker ni bilo sredstev za nadaljnji študij, se je preživljal s priložnostnim delom na železnici, v kamnolomu, pri zidarjih, cestni gradnji in drugod. Že v gimnaziji se je vključil v revolucionarno delo napredne mladine in to aktivnost opravljal vse do smrti. S študentom Dušanom Bravničarjem sta opravljala funkcijo sekretarja Okrajnega komiteja SKOJ. Zaradi te dejavnosti je bil Albin preganjan in večkrat tudi zaprt. Njegovo revolucionarno dejavnost je takoj odkril tudi italijanski okupator, zato so ga 5. septembra 1941 zaprli in ga po večmesečnem mučenju in zasliševanju spravili v zapore v Firence.
Po kapitulaciji Italije je bil nekaj mesecev na okrevanju v bolnici v Ljubljani. Od tu je pobegnil v partizane. Tik pred smrtjo je opravljal funkcijo sekretarja Rajonskega komiteja KPS Sodražica. Petega avgusta 1944 je" imel sestanek z aktivisti v Kržetih nad Sodražico. Hišo, v kateri je bil sestanek, so obkolili Nemci ter belogardisti in po krajši borbi je Albin padel skupaj z aktivistom Petrom Gornikom. Tu so jima Ribniške borčevske organizacije vzidale spominsko ploščo.
V Kočevju pa je Rudniška borčevska organizacija vzidala na stavbo kulturnega doma v Šalki vasi spominsko ploščo v spomin Albinu Videniču. Obeležje je oblikoval ing. Šapli iz Ljubljane. Spominsko ploščo je odkril predsednik krajevnega združenja Zveze borcev Rudnik-Šalka vas Franc Jelen na rudarski praznik 3. julija 1960.
NACE KARNIČNIK
Nagradna križanka št. 7
C	^ siu—ah					XoLevske NOVICE	ZfHOWIj	STAC-,1. velikan	HlTlo WLATL]D* tekočina	ITfN/ŠKl J iskalec j(MAT%)	EJHVIN noses	OS vež. TIJA0A	vesta EKS7LO-2. IVA
jfV			|P			AH. Film . IG iA LILA				1	 1			
■F						LEM- EL . (5b)							
2$						lUVAtlVJC							
1 ^						>					LUTIHA. UVEAL		
(kLASILO	SUM0- V03WA HiM	SVOSKO SHUČAt. bliPtilt		taul ELUAlfi LUČAJ			MŽAV/VA ,					A~\	
							Zb IHAN JE TOPATILOV						
JATOHSVU tevdalni iDJEVNlK									KRALJEVIČ IZ MWABHA- 1ATC				NASA STJtVPfM KAČK
DRŽAVA NA ZAHODU ZPA								KOZJE	ZVIŠANJE				
/7£2>?0 V J£Lf KRAJINI									E H 1C A				
				MUSU MANSKO H- IME					MESTO V 5AU3SHI ASA2.IJI				
													
				OTloK.					SLONOV ČEKAN	ENAKA SO* L..			SESTAVIL:
/													
				UUJ)o~ ve lic.						SUROV. ZA CEMC.NTA			
OIL S2..DL	LEHTlAl-Nl KOMITE				DOL&O- R.EVA P*T>«iA	STA^t. $C9 Sonca							<^ALIJ
	£en<n OČE					3/l/TAT							
SILO VINO							modem m ?lcs				MESTO T6I LJUhLJANl ML MAT-Z. IME		
UEZISEZ kVlOSAu*							VRSTA VI KUN JE HUNSKI ?OC,LAVAl						
Tl? LA J>£				(■				7WE3/V. bEoCljE				LlMSU CESAJL	TUJ DVOCfC.
QLAVNt $TEVH/l£					LAT- VEZNIK			UAJ ?ll Ioreču	VELIKO LESE TO				
					JoilTJf				MESTO V Jordaniji				
KOČEVSKE Novtc-E	2lMS*l ioe, LjUbE2.NI	mvičov KRMILNA RASTLINA								ČINI H0-A£>T	uš« EQ. E A LISTNATO DREVO		
HFSJo V XOMUNIJI						lov inski listič.							KLILO llM SKF LEGI JB
WICA13VI SMUKAČ {SILVAH o}						Azijski fOLCTOK							
TOVARNA \VT0H<£>-2*1 LOV V Z.JLKI						t	"X		i				
rejLHAT* žh/al								Ijj	ZOLAjev ZohAH				
Prejeli smo 41 rešitev nagradne križanke št. 6.
Izžrebali smo naslednje reševalce:
1.	nagrada: JAVORŠEK LAURA, Turjaško naselje A/17, Kočevje
2.	nagrada: CVETKO SMOLIČ, Kidričeva 7, Kočevje
3.	nagrada: TEJA SMOLIČ, WZ »Čebelica«, Kočevje
Rešitve nagradne križanke št. 7 pošljite do 3. oktobra 1988, v zaprti kuverti s pripisom -nagradna križanka — na naslov: Uredništvo Kočevskih novic, Ljubljanska 7, 61330 Kočevje.
Za pravilno rešeno nagradno križanko št. 7, bomo izžrebanim podelili tri denarne nagrade:
1. nagrada: 8.000 din 2.. nagrada: 5.000 din 3. nagrada: 3.000 din
Rezultate žrebanja bomo objavili v naslednji številki. Izžrebanim reševalcem bomo nagrade poslali po pošti.
Glasilo »Kočevske novice« izdaja Občinska konferenca SZDL Kočevje. Oblikuje in ureja uredništvo: Ljubljanska 7, 61330 Kočevje - telefon: (061) 851-061. Glavna in odgovorna urednica Mojca Leskovšek-Svete. Lektor Mirjana Furlan. Gradiva za Delegatsko prilogo ne lektoriramo. Rokopisov in fotogra-kočevske	O	fij ne vračamo. Glasilo izhaja v nakladi 6.100 izvodov. Vsa gospodinjstva v
tat	, | > f »H » gfeS'y 'fp občini ga prejemajo brezplačno. Letno izide 10 številk. Grafična priprava in
tisk Tiskarna Novo mesto. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka po sklepu komiteja SRS za informiranje št. 421-1/72.
Naslednja številka izide 17. oktobra
kočevske
novice
Poštnina plačana pri pošti
št. 61330 Kočevje
Četrtek, 15. 9. 1988
GLASILO OK SZDL KOČEVJE
delegatska priloga
z	"™	.	■ ■ ,	:	7—	, ■ ■	\
Iz gradiva za 17. sejo zborov občinske skupščine, ki bodo 22. in 23. septembra 1988
1.	Predlog Predsedstva občinske skupščine za racionalizacijo dela zborov občinske skupščine (ESA-186)
2.	Poročilo o urejanju prostora v SR Sloveniji (ESA-187)
3.	Predlog spremembe razvrstitve dela zemljišča v Gorenju (ESA-188)
4.	Predlog odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačila za storitve (ESA-185)
5.	Predlog o zaključnem računu proračuna občine Kočevje za leto 1987 (ESA-168)
6.	Odgovori na delegatska vprašanja (ESA-189)
t
Informacija predsedstva občinske skupščine o racionalizaciji dela zborov občinske skupščine
Predsedstvo 'občinske skupščine je dne 29. 8. 1988 obravnavalo pobudo zbora združenega dela, da organi občinske skupščine proučijo vse možnosti za razbremenitev dnevnih redov zborov občinske skupščine. Predsedstvo je ob analiziranju stanja sprejelo naslednje ugotovitve in predloge:
1.	Za doseganje racionalnosti dela zborov občinske skupščine moramo upoštevati predvsem tri osnovne cilje:
a)	doseči kvaliteten premik pri odločanju, oz. zagotoviti, da bo skupščina dejansko odločala o temeljitih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje ter družbeni razvoj občine;
b)	da bodo organi, ki so dolžni izvajati sprejete odločitve, te naloge opravljali na kvaliteten in strokoven način ter nudili strokovno pomoč skupščinskim telesom;
c)	da se zaostri odgovornost vseh organov, predvsem predstojnikov za neizvajanje sprejete politike.
Predsedstvo ugotavlja, da zaradi sedanje ekonomske in politične situacije ni mogoče več dopuščati neodgovornega ravnanja v posameznih sredinah, saj stanje v gospodarstvu in na področju družbenih dejavnosti resno ogroža nadaljnji razvoj občine. Predsedstvo v celoti podpira prizadevanje IS za uresničitev projekta revitalizacije kočevskega prostora. Zato zahteva od vseh dejavnikov, ki so odgovorni za realizacijo projekta, da svoje naloge odgovorno opravijo. Tako stališče je potrdila tudi občinska skupščina.
2.	Iz analize dnevnih redov v delu mandatnega obdobja 1986-1988 je razvidno, da zbore obremenjujejo predvsem normativni akti (odloki) in poročila raznih organov (pravosodnih organov, organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena, upravnih organov in še drugih).
Predsedstvo zato predlaga naslednje ukrepe:
a)	IS, upravni organi in drugi predlagatelji normativnih aktov morajo stremeti za tem, da se področja normativnega urejanja zadev racionalizira.
b)	Odloki in drugi normativni akti morajo biti ustrezno strokovno pripravljeni, predvsem pa naj strogo urejajo le zadeve, ki niso določene že v zakonu in drugih aktih.
c)	Odloki, ki povzemajo določila zakonov, naj vsebujejo tudi klavzulo - pooblastilo IS, da ta s svojim aktom objavlja spre- / membe (takse itd.).
Iz analize je razvidno, da dnevne rede Skupščin obremenjujejo prav »osnutki odlokov o spremembah in dopolnitvah odlokov«. V večini primerov gre le za letno usklajevanje višin taks z zakonom.
V 224. členu Statuta občine je IS dano pooblastilo, da skrbi za izvajanje politike občinske skupščine, zato naj IS to določilo uporablja za objavo formalnih sprememb v odloku in letno o tem poroča občinski skupščini.
d)	Poročilo organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena naj obravnava le IS, zbore pa naj obvešča le v primeru, ko te organizacije ne uresničujejo sprejete politike občinske skupščine. Predsedstvo smatra, da so ta področja sestavni del našega gospodarstva. Zato naj imajo pri obravnavanju enak status kot ostale OZD. Če smo s statutom zadolžili IS za izvajanje politike skupščine na vseh področjih, potem je ta.predlog upravičen.
e)	Predsedstvo smatra, da mora skupščina tudi v bodoče obravnavati poročilo pravosodnih organov. Pravosodni organi morajo po 151. členu Statuta obveščati občinsko skupščino o uporabi zakonov in problematiki svojega področja.
f) Letna poročila upravnih organov, ki delujejo v okviru IS; so po mnenju Predsedstva nepotrebna. Navedena poročila naj obravnava IS in ne neposredno Skupščina. Upravni organi so izvršilni organi IS, IS pa je odgovoren za izvajanje politike skupščine. Predlagamo, da se'v bodoče letno poročilo IS razširi tudi s problematiko upravnih organov, predvsem v primerih, ko je na teh področjih potrebno ukrepanje Skupščine.
3.	Predsedstvo tudi ugotavlja, da se pojavlja preobremenjenost dnevnih redov zborov tudi zaradi faz sprejema normativnih aktov. Iz analize, ki je bila predložena Predsedstvu, je razvidno, da je večina odlokov sprejetih v dvofaznem postopku, nekaj pa tudi v trofaznem (s predlogom za izdajo osnutka odloka). Ker je večina odlokov resnično le formalnega značaja, saj so tako v osnutku kot predlogu sprejeti brez pripomb, Predsedstvo smatra, da je potrebno tudi sprejemanje odlokov racionalizirati. Predlagamo, da ob koordinaciji dela zborov, ki odlok sprejemajo (večina ZZD in ZKS), predsedniki zborov skrbijo za to, da bi v primeru, ko na osnutke odlokov ni pripomb, le ti sprejmejo v obliki predlogov. To priporočilo pa zahteva, da se osnutke odlokov temeljito obravnava že v delegatskih sredinah, s čimer bi racionalizirali njihov sprejem. Nadalje ta predlog tudi zahteva, da so na zborih prisotni predlagatelji in strokovne službe IS, ki bi lahko dajala pojasnila k pripombam in podobno.
4.	Predsedstvo nadajle ugotavlja, da ocene gospodarskih rezultatov, ki jih obravnavajo zbori, niso aktualne in ne dajejo podlage za odločanje. IS tekoče spremlja gospodarska gibanja in predlaga ukrepe. Po določilu 223. člena Statuta je IS odgovoren za izvajanje ekonomske politike v občini. Predsedstvo zato predlaga, da IS poroča Skupščini o uresničevanju dogovorjene politike in o gospodarskih gibanjih le ob polletnih in letnih rezultatih. Ob poročanju naj IS predlaga sprejem ukrepov, ki bistveno spreminjajo določila resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine, sam pa naj sprejema odločitve, ki se nanašajo na realizacijo nalog iz resolucije.
5.	Predsedstvo tudi ugotavlja, da se v dosedanji praksi premalo izvajata 217. in 218. člen Statuta občine, ki dajeta občinski skupščini pooblastila za ustanavljanje stalnih in občasnih delovnih teles. Formalno je realizirano določilo 218. člena, ki zahteva ustanovitev stalnih delovnih teles, dejansko pa jih deluje le nekaj. Ustanovitev stalnih in začasnih delovnih teles služi za pomoč pri delu Skupščine. Zato naj se proučijo možnosti, da se določena področja obravnavajb v okviru teh teles in da enkrat letno ali pa enkrat v mandatnem obdobju poročajo o svojem delu. Obstoječa delovna telesa naj pripravijo poročila o dosedanjem delu, katera naj obravnava občinska skupščina. Predsedstvo ocenjuje, da bi aktivno delo teh teles tudi delno razbremenilo občinsko skupščino.
6.	Predsedstvo ugotavlja, da objava gradiva v prilogi Kočevskih novic predstavlja izredno velik strošek (posamezne priloge so v začetku leta dosegale tudi 2.800.000.- din). Po mnenju Predsedstva bi se z racionalizacijo dela Skupščine tudi bistveno zmanjšali stroški objav gradiva.
Predsedstvo predlaga, da navedeno informacijo obravnavajo zbori občinske skupščine. Predsedstvo pričakuje, da se bodo ob obravnavi informacije v temeljnih sredinah oblikovali še dodatni predlogi za racionalizacijo dela zborov občinske skupščine. S sprejemom navedenih predlogov se koregira tudi program dela zborov občinske skupščine.
Predsednik občinske skupščina Alojz Eržen
Poročilo o urejanju prostora v SR Sloveniji
IS Skupščine SR Slovenije je v drugi polovici preteklega leta pripravil in obravnaval Poročilo o urejanju prostora v SR Sloveniji. Zaradi pomembnosti problematike so o njej razpravljali tudi sveti in predsedstvo RK SZDL, delovna telesa Skupščine SRS in sekcija Skupnosti slovenskih občin za stanovanjsko in komunalno gospo-
darstvo ter varstvo okolja in urejanje prostora. Vsi so bili enotni, da je treba pred obravnavo gradiva na zborih Skupščine SR Slovenije opraviti še ŠIROKO RAZPRAVO V OBČINAH, ter gradivo morda še dopolniti.
Pripravili smo povzetek osnovnega poročila in dodatne informacije. Seveda pa je OSNOVNO GRADIVO ZA RAZPRAVO POROČILO O UREJANJU PROSTORA, objavljeno v POROČEVALCU št. 23 z dne 14. 9. 1987 in DODATNA INFORMACIJA K POROČILU O UREJANJU PROSTORA objavljeno v POROČEVALCU št. 22, z dne 2. 8. 1988.
Povzetek poročila o urejanju prostora
Namen poročila je ocena stanja, predlogi ukrepa za njegovo izboljšanje in vzpodbuditev interesa za odpravljanje vzrokov in posledic pri urejanju prostora.
I.	OSNOVNE ZNAČILNOSTI UREJANJA PROSTORA V SR
SLOVENIJI
Na podlagi stališč Skupščine SR Slovenije je bila leta 1984 sprejeta nova »prostorska zakonodaja«. Ta je prinesla nove normativne opredelitve in mesto urejanja prostora v sistemu družbenega planiranja. Kljub jasno zastavljenim ciljem policentričnega razvoja, le-tega nismo izvajali. Še vedno je tudi sedaj največji pritisk na večja naselja, ob glavnih prometnicah. Z neuravnotežno rastjo mest in naselij trajno izgubljamo dobrine splošnega pomena (kmetijska zemljišča in gozd), izgubljamo kulturno krajino.
V	planskih dokumentih se odločamo za prenovo starega stanovanjskega fonda, pri realizaciji pa ni vidnejših rezultatov.
Plansko zastavljene naloge v zvezi z urejanjem prostora se ne uresničujejo, predvsem zaradi nejasnih in neusklajenih planskih ciljev, oz. nespoštovanja planskih odločitev. V preteklosti so se po »hitrem postopku« in na pamet oblikovale in realizirale odločitve o rabi prostora.
V	zadnjem času se sicer zavzemamo za načrtnejše prostorsko urejanje, vendar je še vedno čutiti predvsem ozke, individualistične interese, na škodo splošnih, širših interesov.
Nasploh se pri urejanju prostora uporablja premalo strokovnega dela, da ne govorimo o raziskovalnem delu na tem področju, ki ga praktično ni.
Po sprejetju nove zakonodaje, je občinam naloženo veliko akcij in dela za ureditev zadev s področja urejanja prostora. Vendar ugotavljamo, da danes veliko občin nima celo najnujnejših podlag za korektno izvajanje nalog s področja urejanja prostora. IZ VSEGA NAVEDENEGA ZAKLJUČUJEMO, DA JE STANJE NA PODROČJU UREJANJA PROSTORA V KRIZI in je nujno, da se oblikujejo ukrepi in aktivnosti za uspešnejše reševanje vprašanj prostorskega razvoja.
II.	STANJE IN PROBLEMATIKA UREJANJA PROSTORA
1.	Planiranja v prostoru
Prostor urejamo z dolgoročnimi in srednjeročnimi plani, ter s prostorskimi izvedbenimi akti (PIA).
Postopek planiranja je zapleten v fazi planiranja ne spoštujemo načela celovitosti in po sprejetju ne spoštujemo planskih odločitev.
Zaradi zahtevnega in zapletenega postopka planiranja vedno zamenjamo s planskimi dokumenti. Investitorji bi morali pravočasno pripravljati ustrezna strokovna gradiva, predhodna dela in idejne projekte. To bi predstavljalo zadovoljivo podlago za usklajevanje v prostoru.
2.	Varstvo kmetijskih zemljišč v dolgoročnih planih (1986—2000)
Podatki o površinah kmetijskih zemljišč v SR Sloveniji so neugodni, zato to stanje zahteva strogo varovanje kmetijskih zemljišč prvega območja. Ugotavlja se, da kmetijska stroka ne sodeluje pri prostorskem planiranju v kmetijskem prostoru. Na republiški ravni je potrebno razrešiti vprašanje organiziranja kmetijskega prostorskega načrtovanja in finansiranja.
3.	Varstvo naravne in kulturne dediščine z vidika urejanja prostora
Ugotavlja se, da nam je še vedno premalo pomemben razvoj lastne kulturne identitete, da vse sile vlagamo le v proizvodna sredstva.
V	postopku priprave in sprejemanja prostorskih sestavin planskih aktov, naravna in kulturna dediščina nista dovolj strokovno obdelani in predstavljeni in navskrižni interesi nisb obdelani, tako, da se vsi glavni problemi pojavijo šele v fazi izdelave prostorskih izvedbenih aktov, kar ni sprejemljivo.
4.	Urejanje naselij in drugih posegov v prostor
Stanje na področju izvajanja plansko določenih nalog v zvezi z urejanjem prostora je v mnogih občinah kritično. Velika večina občin nima zakonske podlage za izdajo lokacijskih dovoljenj. Vsak poseg v prostor mora po novi zakonodaji temeljiti na izvedbenem aktu.
Vendar le-ti po novi zakonodaji še niso izdelani, stari pa so le formalno usklajeni s planskimi.
Ker strokovno delo v zvezi s pripravo prostorskih izvedbenih aktov v preteklosti ni bilo kontinuirno, se je sedaj nakopičilo preveč zadev, ki jih je treba obdelati. Občine tudi finančno niso sposobne v tekočem srednjeročnem obdobju finansirati izdelavo vseh PIA. Zato se zadeve rešujejo na robu zakonitosti, najhuje pa je, da zaradi nestrokovnega dela spreminjamo značilnost krajine in slabšamo človekovo okolje!
5.	Urejanje stavbnih zemljišč
V	sklopu prostorskih zakonov je bil sprejet tudi zakon o stav-, bnih zemljiščih. Predvsem je vprašanje urejanja stavbnih zemljišč vezano na problematiko zagotavljanja finančnih sredstev.
6.	Kadri in organiziranost služb na področju urejanja prostora
Pisec poročila ugotavlja, da je v občinskih upravnih organih premalo strokovnega kadra za reševanje nalog urejanja prostora. Zato se naloge prenašajo na strokovne organizacije, izven občine, ki delujejo po tržnem principu in rešitve zato niso tako kvalitetne.
Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor določa, da morajo občine ustanoviti svoje UPRAVNE ORGANIZACIJE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE ALI URBANISTIČNO NAČRTOVANJE. Rok za novo organiziranost je potekel 31. 12. 1987 in doslej je le malo občin izpeljalo pravo organiziranost.
7.	Sredstva, ki jih občine namenjajo urejanju prostora
Splošna ocena je, da občine nimajo dovolj sredstev za pripravo prostorskih izvedbenih načrtov (PIA), prevdsem tistih, ki še nimajo neposrednega nosilca.
Na podlagi poročila in vseh obširnih razprav so bile oblikovane TEZE ZA DOGRADITEV SISTEMA UREJANJA PROSTORA
L Ponovna proučitev postopka planiranja, predvsem prostorskega dela družbenega plana (samostojen element v sistemu planiranja, ki bi ga dograjevali, nov način nastajanja in sprejemanja).
2.	Tako kot so obravnavana kmetijska zemljišča, naj bi bile vrednotene vse dobrine splošnega družbenega pomena (gozd, vode, itd.).
3.	Nova vsebina prostorskega izvedbenega načrta, nato točen projekt za poseg v prostor in eno samo dovoljenje (namesto lokacijskega - gradbenega).
Enostavnejše sprejemanje na skupščinskih organih.
4.	Iskanje stalnih virov sredstev za delovanje skladov stavbnih zemljišč.
5.	Ponovna temeljita proučitev organiziranosti področja urejanja prostora z vsdmi ustreznimi službami.
6.	Republiški sekretariat za finance mora pripraviti model financiranja upravne organizacije.
7.	Stalno izobraževanje in dopolnilno izobraževanje kadrov, ki delajo na področju urejanja prostora in to po strokovni in upravni strani.
Odsek za urbanizem in urejanje prostora
Zborom skupščine predlagamo, da sprejmejo poročilo o urejanju prostora v SR Sloveniji in podprejo zaključke o dograditvi sistema in izboljšanju dela na področju urejanja prostora; (POROČEVALEC št. 23 z dne 14. 9. 1987 in št. 22 z dne 2. 8. 1988).
Sprememba razvrstitve dela zemljišč v Gorenju, ki je v družbenem planu opredeljeno kot I. kmetijsko območje
Komite za družbeni razvoj in urejanje prostora predlaga prerazporeditev zemljišč, p. št. 84/1, del p. št. 85 in 93/1, vse k.o. Stara cerkev, ki so v družbenem planu razvrščena v prvo kmetijsko območje, v DRUGO OBMOČJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ -
Obrazložitev:'
V dolgoročnem in srenjeročnem družbenem planu so navedena zemljišča razvrščena v prvo kmetijsko območje, predvidena za agromelioracijo z oznako P2/K5 — Hrib - Konca vas. S sklepom DS DO Mercator KG Kočevje z dne 9. 6. 1988 je ugotovljeno, da je agromelioracija P2/K5 zaključena in ne zajema vseh predvidenih površin. Po izvedbenem projektu se meje ne skladajo s predvidenimi v planu.
Zato predlagamo zborom skupščin, da sprejmejo spremembo razvrstitve za tiste površine, ki se ne vključujejo v pašnike in segajo do roba pozidave v Gorenju. Površine se razvrstijo v DRUGO KMETIJSKO OBMOČJE (dovoljena kmetijska in druga raba).
Prilagamo situacijo v merilu 1 : 5000 iz katere je razvidno obstoječe stanje (v družbenem planu) in površine, ki jih s spremembo razvrščamo v POVRŠINE DRUGEGA KMETIJSKEGA OBMOČJA.
Vodja odseka za urbanizem in urejanje prostora: Alenka Masterl, dipl. ing. arh.
Predlog odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
Predlagatelj: IS	Predlog ESA 185
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Oradni list SFRJ št. 43/83, 66/83, 72/84, 39/85, 11/ 86, 21/87, 10/88 in 27/88) 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS 39/74, 4/78) ter 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list" SRS št. 6/79, 2/82, 34/84 in 47/86) je skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora Krajevnih skupnosti dne 30. 6. 1988 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačila za storitve
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Skupščinski dolenjski list št. 2/76, 8/76, 18/76, in 1/78 in Uradni list SRS št. 14/80, 11/81, 9/82, 35/82, 7/83, 1/84, 13/85, 1/86 in 48/87) se tarifna številka 1, ki predpisuje obdavčevanje prodaje motornih vozil v roku do dveh let, tarifna številka 3, ki predpisuje obdavčevanje alkohola (etanola) in tarifna številka 4, ki predpisuje obdavčevanje knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, v celoti črtajo.
2.	člen
Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 7. 1988 dalje.
Številka: 421-15/72-4/1 Datum: junij 1988
Predsednik Skupščine občine Kočevje Alojz Eržen
Obrazložitev:
Skladno s sprejetimi spremembami ih dopolnitvami zveznega zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ št. 27/88) naj bi se plačeval posebni republiški prometni davek od prometa proizvodov in posebni republiški občinski prometni davek od plačil za storitve. Odpravil naj bi se torej posebni občinski prometni davek od alkohola, etanola, od prometa rabljenih osebnih avtomobilov in drugih motornih vozil ter motornih koles, od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, ki niso oproščene plačila prometnega davka. Od navedenih proizvodov, naj bi se v bodoče plačeval le posebni republiški prometni davek od prometa proizvodov. Stopnje posebnega republiškega promet-
nega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve so določene v tarifi posebnega republiškega prometnega davka, ki je sestavni del zakona.
Uprava za družbene prihodke
Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 187. člena Statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82, 3/84 in 47/86) je skupščina občine Kočevje na seji
zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne ......
sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Kočevje za leto 1987
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Kočevje za leto 1987, katerega sestavni dčl so tudi sredstva izločena na posebnih računih proračuna ter sredstva rezervnega sklada občine Kočevje.
2.	člen
1.	Zaključni račun proračuna občine izkazuje:
—	prihodke
—	odhodke
—	presežek prihodkov nad odhodki
2.	Sredstva rezervnega sklada izkazujejo:
—	prihodke
—	odhodke
—	presežek prihodkov nad odhodki
3.	člen
Sredstva proračuna po 2. členu tega odloka predstavljajo:
1.	Sredstva dogovorjene porabe razporejena
za občinske potrebe	1.203.420.657
2.	Sredstva nerazporejenih prihodkov dogovorjene
porabe	89.358.492
4.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna v višini 89.358.492 din se prenese v proračun za leto 1988.
5.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezerv v višini 23.919.200 se prenese kot prihodek v sredstva rezerv za leto 1988.
1.292.779.149
1.203.420.657
89.358.492
23.919.200
23.919.200
6.	člen
Pregled prihodkov in razporeditev prihodkov zaključnega računa proračuna občine Kočevje za leto 1987 je sestavni del tega odloka.
r	7. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Številka: 400-4/88-5/1 Datum: september 1988
Predsednik skupščine občine Kočevje: Stane ing. Letonja
Pregled prihodkov in razporeditev prihodkov zaključnega računa proračuna občine za leto 1987
1/88. S tem odlokom se je, ob upoštevanju določil družbenega dogovora na področju splošne porabe in v decembru sprejetega zveznega interventnega zakona, uskladil proračun občine z rastjo primerljivega dohodka za obdobje januar—marec. Rast korigiranega primerljivega dohodka za to obdobje je znašala 117,45 % tako, da se je splošna poraba ob 10 % zaostajanju za rastjo ^dohodka usklajevala na globalno 115,45 % rast v SR Sloveniji. Republiški sekretariat za finance je pripravil izračun dogovorjene porabe po občinah pri čemer je upošteval korigirano osnovo dogovorjene porabe za leto 1986. Indeks povečanja dogovorjene porabe je bil tako od občine do občine različen, za Kočevje pa je znašal 216.
Na dan 31. 12. 1987 so bili prihodki realizirani v skupnem znesku 1.292.779.149 in so bili preseženi od planiranih za 7 %.
Realizacija prihodkov in odhodkov je razvidna iz pregleda prihodkov in razporeditve prihodkov zaključnega računa proračuna občine, ki je sestavni del odloka o zaključnem računu.
Pregled prihodkov in razporeditev prihodkov zaključnega računa proračuna občine za	leto 1987	
Prihodki	Plan 1987	Doseženo 31. 12. 1987
0	Sredstva prenesena iz leta 1986 1	Prihodki od davkov od osebnih dohodkov	1 2	Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter od prometa nepremičnin in pravic 3	Prihodki od davka na prihodek od premoženja in premoženjskjih pravic in od drugih davkov 4	Prihodki od taks 5	Prihodki po posebnih predpisih, prihodki organov DPS in drugi prihodki	18.859.623 707.909.000 341.065.000 30.968.000 66.995.000 37.562.000	18.859.623 738.004.384 355.673.504 37.972.669 66.364.929 75,904.040
Skupaj prihodki:	1.203.358.623	1.292.779.149
Razporeditev prihodkov	Plan 1987	Doseženo 31. 12.1987
01	Sredstva za delo organov DPS 02	Sredstva za dejavnost LO 03	Sredstva za dejavnost DPO in društev 04	Negospodarske investicije 05	Sredstva za izvajanje delegatskega sistema v KS 06	Socialno in zdravstveno varstvo 07	Komunalna dejavnost 08	Sredstva za druge splošne družbene potrebe 09	Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 10	Izločena sredstva 11	Presežek prihodkov_nad odhodki v okviru dogovorjene porabe	891.737.000 30.347.000 66.682.000 680.000 17.485.000 77.840.000 720.000 49.124.000 57.625.093 ' 11.118.530	893.954.384 30.347.000 66.067.600 593.421 17.485.000 77.819.857 720.000 49.799.567 55.315.823 11.318.005 89.358.492
Skupaj razporeditev prihodkov	1.203.358.623	1.292.779.149
Obrazložitev:
Odlok o proračunu občine Kočevje za leto 1987 je bil sprejel na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, 27. 3. 1987 ter objavljen v Uradnem listu SRS, št. 16.87.
Osnova mu je bil Družbeni dogovor o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v, SR Sloveniji v letu 1987. V času od 1. 1. do 31. 3. 1987 je bil v veljavi Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kočevje. V tem obdobju se je vršilo financiranje iz proračuna v višini 25 % izvršenih odhodkov po občinskem proračunu za leto 1986. Prihodki in odhodki zbrani oziroma porabljeni na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna za leto 1987.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta 28. decembra 1987 sprejela Odlok o spremembi odloka o proračunu občine * Kočevje za leto 1987, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št.
/
(Iz računa občinskih blagovnih rezerv je bilo namenjeno:
102.100.000	din vezava, 743.644 din za skladiščenje, 4.368.257 din za nabavo blaga - detergenta, 132.904 din provizija SDK).
Zaključni račun izkazuje presežek prihodkov nad odhodki v višini 89.358.492 din. To so sredstva nerazporejenih prihodkov dogovorjene porabe in ne predstavljajo »proračunskih viškov«. Do te višine nerazporejenih prihodkov je pyš!o zaradi korekcije dogovorjene porabe proračuna občine s strani Republiškega sekretariata za finance (31.493.000 din) presežene izterjave »pri davkih občanov« nad 95 % dogovorjeno višino (55.674.000 din) in, neporabljene tekoče proračunske rezerve (2.191.492^din).
Ta sredstva so se prenesla v proračun občine za leto 1988 in so prikazana v postavki »obveznosti iz prejšnjih let«. Razdeljena so bila posameznim proračunskim porabnikom po sklepu Izvršnega sveta SO Kočevje z dne 3..2. 1988 kot obveznost proračuna za leto 1987.
Načelnik
Kočevje, september 1988	oddelka za občo upravo
Majda Lindič
Stanje ostalih posebnih računov proračuna:
a)	denarna sredstva rezerv
b)	izločena sredstva viškov
c)	sredstva za varstvo živali -tl) občinske blagovne rezerve
prihodki
23.919.000
731.829
60.388.801
133.169.429
odhodki
4.736
46.415.470
107.344.805
saldo
23.919.000
727.093
13.973.331
25.824.624
Odgovori na delegatska vprašanja
1. Odgovor na delegatsko pobudo; dano na 16. seji ZZD: Pobuda:
Zveza šoferjev in avtomehanikov Kočevje, daje pobudo, naj se v okviru komiteja za družbeni razvoj pripravi koncept nadaljnjega izobraževanja voznikov in avtomehanikov v Kočevju.
Odgovor:
V občini Kočevje je bilo doslej organizirano izobraževanje za pridobitev poklica »poklicni voznik« pri Delavski univerzi Jože Šeško. Ta ustanova vpisuje kandidate v šolo za poklicne voznike tudi za šol. leto 1988/89. Prav tako Delavska univerza redno spremlja vse zakonske spremembe s tega področja in je z njimi seznanjena. Organizirala bo tudi nadaljflje izobraževanje za vse tiste, ki so uspešno zaključili enoletno šolo za poklicne voznike in imajo končano samo poklicno šolo, če se bo prijavilo ustrezno število kandidatov (najmanj 25 za en oddelek).
Glede koncepta nadaljnjega izobraževanja poklicnih voznikov, ki imajo končano poklicno šolo, se bo dokončno razpravljalo na
republiškem nivoju 19. 9. 1988 v Ljubljani. Predlog programa nadaljnjega izobraževanja poklicnih voznikov obvestila OZD; ZŠAM ter kandidate, ki so preko DU J. Šeško uspešno zaključili enoletno šolo za poklicne voznike.
2. Vaja »JESEN 87« — sanacija škode:
Pobuda:
Na 15. seji KS je bilo postavljeno delegatsko vprašanje; zakaj ni sanirana škoda na področju Rožnega studenca?
Odgovor:
Z vodstvom enote za saniranje škode nastale pri VTV »Jesen 87« in predstavnikom KS Kočevje-mesto je bil v mesecu avgustu opravljen ogled prijavljene škode. Obseg škode je bil zapisniško ugotovljen. Dogovorjeno je, da bo škoda sanirana do konca meseca septembra 1988.
Izvršni svet SO Kočevje
DELEGATSKA PRILOGA
'
\
\
;'l .
■ \






>
,
X