leto XXVII.
Naročnina z& Ljubljanslco pokrajino: letno 100 lir (*.& inozemstvo 110 lir), za '/> leta 50 lir, za 'U leta 26 Ur, mesečno S lir. Te
TRGOVSKI LIST
5$evi/fea 21.
Uredništvo: Ljubljen*. Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-fll. Rokopisov ne vračamo.
Mn,. gas0pjs za trgovino. Industrijo, obrt In denarništvo
Plača ln totl te v Ljubljani
nlcl v Ljubljani St. 11.963.
Izhaia
vsak torek
Ljubljana, petek 10. marca 1944
Preis - Cena L 0*80
Ukinitev skupne banovinske trošarine na kavstično sodo
za proizvajanje aluminijevega oksida.
Na osnovi el. I. naredbe o upravljanju Ljubl janske pokrajine z dne 20. septembra 1943, št. 4, »Službeni list« št. 273/86 iz 1. 1943. in smatrajoč za potrebno znižati produkcijske stroške domače industrije,
odrejam:
Člen 1. — Tarifni postavki za kavstično sodo v čl. 2. uredbe o banovinskih trošarinah z dne 1. aprila 1937, št. 4130/VII, Slu/.beni list« št. 220/33 iz l. 1937. se doda naslednja opomba:
»Kavstična soda za proizvajanje aluminijevega oksida je oproščena skupne banovinske, trošarine/.
Člen 2. — Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenem listu« šefa pokrajinske uprave v Ljubljani.
Ljubljana, dne 4. marca 1944.
Prezident pokrajinske uprave-Div. general Rupnik.
Prijavne tiskovine za popis vina
Dodatno k že objavljeni odredbi Prevoda« o popisu zalog vina, objavljamo, da dobe trgovci-spe-ceristi in delikatesne trgovine, ki prodajajo v svojih obratih vino v originalno zaprtih steklenicah, prijavne tiskovine pri Mestnem poglavarstvu v Ljubljani, gospodarski odsek, Beethovnova ulica, ali pa pri Sindikatu* gostinskih podjetnikov, Ljubljana,- Trgovski dom, Gregorčičeva ulica 27/111. nadstr.
Izpolnjene tiskovine morajo oddati najkasneje do 11. t. m., pri uradu, kjer so obrazce prejeli.
Industrija brez poslovnih tajnosti
Oblačilna industrija je morala ponovno oddati svoje delavce za vojno in drugo službo, da »o včasih nekateri obrati morali prenehati z delom, kljub temu pa je morala doseči posebno velike proizvajalne uspehe. Da bi se ti uspehi zagotovili, je ta gospodarska skupina izbrala nove in tudi za drugo industrijske panoge vzorne poti. Prav posebno je pospeševala tehnični napredek v obratih in je imenovala pred enim letom nekatere vzorne obrale kot vodilne obrate, ki naj bi s svojimi izkušnjami poučili druge obrate. Sedaj je storila nov korak, da še poveča že doseženo storilnost obratov. Na njeno pobudo obiskujejo obrato-yodje in tehniki vodilnih obratov sorodne obrate, da se ponče o načinu proizvajanja v njih in da si izmenjajo svoje izkušnje. Do 1. III. je moral vsak vodilni obrat poročati, koliko in katere vodilne obrale je obiskal. Obiskani obrati naj pokažejo svojim konkurentom, na kateri način so dosegli posebne uspehe v proizvodnji, in po katerih novih proizvajalnih in delovnih metodah delajo. Na ta način je praktično poslovna tajnost v oblačilni industriji izločena. To medsebojno izmenjavanje izkušenj se ne omejuje samo na veleobrate, temveč se izkoriščajo tudi dobre izkušnje srednjih in manjših obratov	____________
Trgovinski register
Spremembe 111 dodatki:
Kranjske deželne elektrarne v
Ljubljani. Izbriše se prokurist Senekovič Miroslav.
Rdeia trgovina
Ozadje sovjetske zlate politike
V >Reicliu« je objavil Gerhar<l Fiir-bringer Članek, ki bo gotovo zanimal Uidi naše bralce in iz katerega posnemamo naslednje pod rol) nosi i.
Od nekdaj se je razvijala ruska zunanja trgovina tako, da so prišli inozemski trgovci v Rusijo, tam ponudili svoje proizvode in vzeli s seboj, kar bi moglo pri njih doma najti odjem. Rus, čeprav doma strasten trgovec, je le redko odšel v inozemstvo, da bi tam ponudil svoje proizvode1. Če je to storil, so bili za lem politični razlogi, kakor n. pr. v drugi polovici prejšnjega stoletja, ko je ruski vpliv prodiral v Mandžurijo, osrednje azijske emirate in v Sinkiang. To pa tudi kaže, da je bila v normalnih razmerah le neznatna potreba po blagovni izmenjavi z drugimi deželami. Velikanska država se razprostira čez v se klimatične pase razen Iropičnega, čigar proizvodi se morejo pri znanih nizkih življenjskih zahtevah ruskega prebivalstva brez težave pogrešati. Na drugi strani pa more izkoriščanje naravnih zakladov nuditi skoraj vse, kar potrebuje industrija. Resnična potreba po zunanji trgovini je nastala šele takrat, ko je Rusija zamudila priključek na industrializacijo, ki je prodirala v Evropi iz zapada proti vzhodu in je morala Rusija uvažati najvažnejša proizvajalna sredstva zapada, da je mogla imeti oborožitev, ki je bila primerna njeni sili in njenim interesom. Neznatna tvorba kapitala doma pa ni mogla dati zadostnih sredstev za nakup potrebnih proizvodov in zato so se morala najemati posojila, zlasti v Franciji in Angliji. Njih služba je kasneje zahtevala neizprosno izvoz blaga, ker druga sredstva za plačilno izravnavo kakor zlato in koncesijske pristojbine niso zadoščala.
Ta struktura liberalistične zunanje trgovine se je z revolucijo iz temelja spremenila. Eden prvih in odločilnih ukrepov sovjetov je bil, da so napravili zunanjo trgovino za neposredno državno ustanovo. Od 1. 1918. je ostalo to načelo v veljavi, dočim je bila ostala gospodarska politika sovjetov zelo gibljiva. Da bi mogli sovjeti doseči svoj cilj, da bi se namreč čisto agrarna država spremenila v mešano agrarno-industrijsko, sta se morala uvoz in izvoz dirigirati po načrtu. Zunanja trgovina pa je postala pomembna tudi kot sredstvo zunanje politike, ker se je oddaja naročil ter nabava blaga in finančnih kreditov vedno izkoriščala tudi politično. S tem v zvezi je treba omeniti tudi komunistično propagando, ki so se je mogle partnerske države le s težavo otresali. Podržavljenje zunanje trgovine je bilo koristno za sovjete tudi zato, ker je moglo učinek za notranjo nivelizacijo potrebno inflacijo od zunanje trgovine popolnoma izključiti.
Najprej je bil najvažnejši uvoz produkcijskih sredstev, ker so hoteli sovjeti zgraditi močno industrijo iz političnih razlogov z vsemi sredstvi in v najhitrejšem tempu. Izvoz pa pri tedanjem stanju gospodarstva ni mogel kriti vsega uvoza. Sovjetska vlada je zato morala na vsak način iskali kredite v inozemstvu, pa čeprav je imela po svetu kot dolžnik le malo ugleda, ker je proglasila vse carske dolgove enostransko kot propadle.
Pravilno pa je računala, da bodo skušale od vojne osiromašene industrijske države na vsak način doseči čim večjo zaposlitev svojih industrij. Zalo so jim ravno prav prišla sovjetska naročila. Daleko-vidni poslovni ljudje so spoznali, da bo treba za industrializacijo Rusije veliko časa in da si zato sovjeti ne bodo smeli dovoljevati, da bi se odtegovali svojim pogodbenim dolžnostim. Nemčija je bila po medsebojni resignaciji na vse terjatve iz preteklosti, prva država, ki je sklenila z Rusijo pogodbo o velikem blagovnem kreditu na podlagi petletnega kreditnega roka. Združene države in Anglija so sledile, dočim se ni mogla odločiti k enaki pogodbi Francija, ki ni mogla preboleli 20 milijard zlatih frankov, ki jih je izgubila s posojili caristični Rusiji. Čeprav se ta sovjetska posojilna kupčija ni vedno razvijala brez trenj in z zelo pristriženimi dobički, so se pogodbe vendar večkrat obnavljale.
Sovjetska unija pa se je mogla na podlagi velikih naročil vedno bolj obnašati kot dajoči del in je zato dobivala vedno bolj ugodne pogoje ter je mogla v zadnjih letih pred vojno preložiti težišče pogajanj v Moskvo, dočim so se prej sklepale vse pogodbe le po sovjetskih trgovinskih delegacijah v dobavnih deželah.
Kakor smo že omenili, so sovjeti v inozemstvu nabavljali skoraj izključno samo produkcijska sredstva, najprej za težko industrijo kot podlago za vse druge, nato pa stroje in industrijo orodja. Ker so čutili zaradi velike razprostranosti dežele in velikanskih industrijskih razvojnih možnosti neko sorodstvo do Združenih držav, so sovjeti od njih naročili prve velike naprave, tako veleelektrarno v Dnjeprope-trovsku, velike tovarne za traktorje v Harkovu, Čeljabinsku in Stalingradu ter dele avtomobilskih tovarn v Moskvi, Leningradu, Gorkem in Jaroslavem. Nemčija je dobavljala topilnice, plavže, stružnice in kasneje finomehanične izdelke in železniški material. Čim bolj je napredovalo lastno obvladanje tehnike — in priznati je treba, da se je zelo mnogo storilo za preobrazbo kmetovalca v tehnika —- tem bolje se je predelal nabavljeni material, ki «e je ludi brezobzirno ponarejal.
Potrebni uvoz pa se ni omejil le na gotove izdelke, ker se je iz carske dobe prevzelo takratnemu industrijskemu razvoju primerno pridobivanje surovin. Odkritje nepogrešljivih rud in osnovnih snovi je zahtevalo mnogo časa, ki pa ne bi smel iti v škodo tempu industrializacije. Zato so se morale rude uvažati v znatnih količinah iz inozemstva.
Strogo upoštevano načelo, da se mora preprečiti vsaka finančna odvisnost <xl inozemstva, je zahtevalo čim prejšnjo obnovo zunanje trgovine. Ker je morala država nadomestiti veletrgovinskega nakupovalca in izvoznika, je morala ustanoviti velikansko organizacijo, ki je iztisnila od kmeta žito in s tem dosegla tudi to, da je vedno preobljudena vas oddajala z živili bolje preskrbljenim industrijskim krajem presežek ljudi. Pa tudi pri takšnem postopku je na deželi vedno zopet nastala stiska zaradi prehrane. Njene posledice za go-
spodarski razvoj ni mogla sovjetska vlada trajno prezreti in zato je kmalu namesto žita začela izvajati les, ki ga je imela dovolj v skoraj neizčrpnih gozdovih severa in v Sibiriji. Z napiedovanjem petletk so mogli sovjeti začeti izvoz razširjati in izvažati tudi razne industrijske izdelke, kakor tekstilno blago, traktorje, tračnice, predmete za gospodinjstvo in c>.lo avtomobile. Turčija je dobila v Sovjetski Rusiji do konca izdelano tekstilno tovarno.
Vse le dobave inozemstvu pa niso nastale zaradi izvoznega presežka, temveč le zaradi plačila nabav. Da hi se dobav čim bolj rešili, so začeli sovjeti spretno izkoriščajoč še povsod vladajočo vero v zlato izvažati zlato. Zlata je pridobivala Rusija tako mnogo, da je bila kmalu na drugem mesiti — danes je že na prvem — glede zlate proizvodnje na svetu. Poleg tega niso sovjeti nikdar objavljali številk o višini zlate proizvodnje ali o izvozu, da so mogli vedno vse zlate operacije na mednarodnih borzah dobra prikriti. Zlato pa je bila tudi menda edina kovina, za katero doma ni bilo ni-kake praktične uporabe. Na ta način so sovjeti dosegli, da so del svojega najbolj dragocenega uvoza plačali z doma skoraj brezvrednim blagom.
Dočim so se naročila in dobave zapadnemu inozemstvu oddajale dostikrat po trenutnih političnih ozirih, je vladal resničen in političen interes, da bi bili izmenjalni odnOšaji z azijskimi sosedi čim bolj živi, zlasti pa da bi Rusija poslala glavni dobavitelj teh dežel. Tu so se mogli sovjetski industrijski izdelki zaradi pomanjkanja drugega blaga uveljaviti in po tem, ko so se ljudje na te' izdelke navadili, se je mogla doseči tudi neka gospodarska odvisnost teh dežel od Rusije. Od tu do političnega prodiranja ni bila več dolga pot. Zlasti Zunanja Mongolija, Afganistan, Iran in deloma tudi Tur-čija in kitajski Sikiang so bili tako zelo vključeni v sovjetsko zunanjo trgovino, da so bili v njej bolj udeleženi ko marsikatera evropska velesila. Njih protidobave živalskih in kmetijskih proizvodov ter surovin pa so razbremenile centralno sovjetsko gospodarstvo od dobav v lastne obrobne pokrajine.
Še neizmerna sovjetska sposobnost za sprejem blaga vsake vrste najbrže ne bo pripuščala nastanek pravih izvoznih presežkov. Kljub temu ne bodo nehali dobavljati blaga sosednim deželam. Druga pa je stvar z uvozom. Po vojni bo potreben uvoz še mnogih produkcijskih sredstev, zlasti finejših, vendar pa verjetno v manjšem ob-fgu kakor upajo zapadne sile. Način plačevanja pa si bodo sovjeti mogii izbirati; če pa se jim bo zopet posrečilo z zlatim trikom, je vendarle dvomljivo.
O evropskih letnih trgih
Po poročilu revije »lnternatio-naler Holzmarkt« je bil položaj v januarju na evropskem lesnem trgu naslednji:
Severni in Baltiški prostor daje toliko lesa, kolikor je v vojnem času mogoče. Doba nakladanja lesa na ladje se je končala, zato pa je sečnja tem bolj intenzivna. V prvi vrsti se potrebuje les za kurivo zaradi nezadostnega uvoza premoga. V drugi v rali se skuša pokriti domača potreba po koristnem lesu, preden se misli na izvoz. Nemčija je največji odjemalec. Švedski lesni izvoz je "bil po količini lani manjši ko I. 1942. Tudi Finska je v sedanjih razmerah v svoji lesni proizvodnji in glede lesnega izvoza ovirana. Upa pa, da bo mogla v. bodočnosti v večjih količinah ponuditi les proti uvoznim predmetom. V jugovzhodnem prostoru polagoma napreduje nova ureditev gozdnega in lesnega gospodarstva po nemškem vzoru. Na Slovaškem so lesna podjetja po vrsti vsq dobro zaposlena. Gle-
de lesnega odjema je Nemčija na prvem mestu. Na lesni izvoz iz Madžarske se more sedaj računati le v zelo omejenem obsegu. Jamski les se je izvozil v Švico. Komunski lesni trg je sedaj nekoliko bolje založen s ponudbami ko do-sedaj.
Nemčija je mogla svoje vodstvo v evropski lesni trgovini vedno bolj utrditi. Nemška potreba po lesu je trajno zelo velika. Mora se dopolniti z dodatnim uvozom. Kakor vedno ob koncu leta obvlada trg okrogli les, dočim se je mora! rezani les nekoliko umakniti v ozadje. Švicarsko lesno gospodarstvo je še nadalje nepregledno. Francija, Helgija in Nizozemska morajo gledati na to, da izostali lesni uvoz nadomeste iz lastnih gozdov. Povpraševanje je v teh deželah zelo veliko. Cene se gibljejo na vrlini dovoljeni meji. Francija in Belgija prodasta tu pa tam manjše količine listnatega lesa v Nemčijo.
Slovaško rudarstvo
Na Slovaškem so kopali razne rude že v srednjem veku. Lani je rudniška posest na Slovaškem obsegala 19.959 ha in je prišlo od tega na državne rudnike 5256 ha. Glavne pridobitve vseli rudnikov so bile: 950.000 ton železnih rud, 10.800 ton železnega kršca, 106.750 ton manganovih rud, 34.250 ton antimonovih rud, 119.000 ton bakrenih rud, okrog 100.000 ton plemenitih rudnin, 30.750 ton zemeljskega olja, 121.150 kubičnih metrov zemeljskega plina, 10.800 ton soli in 813.500 ton rjavega premoga.
Slovaške železne rude, ki imajo
30 do 38°/o železa, se po večini izvažajo na Madžarsko in v Nemčijo. Izvaža se ludi večina ostalih rud.
Lani je bilo prijavljenih 105 privatnih podjetnikov v slovaškem rudarstvu, obratovalo pa je 44 rudnikov in 8 plavžev. V 12 rudnikih opravljajo samo varnostno službo, uvedenih pa je bilo med lietom 19 raziskov rudnih in premogovnih ležišč. Državna rudniška posest se je lani povečala za 108 ha, privatna pa za 169 ha. Na enega privatnega podjetnika je prišlo povprečno 138 ha od privatne rudniške posesti.
t Ivan Oblak
V Ljubljani je umrl 8. t. m. posestnik, trgovec in gostilničar g. Ivan Oblak, ki je bil znan in cenjen kot dober gospodar ter priljubljen med prijatelji in znanci.
Ivanu Oblaku blag spomin, njegovi družini in sorodstvu pa iskreno sožalje!
Sklenitev nemško-madžarskih lesnih pogajanj
V Budimpešti začeta nemško-madžarska lesna pogajanja so bila pred kratkim končana. Za 1. 1944. dogovorjeni kontingenti ostanejo isti ko v prejšnjem letu, vendar pa se je moglo doseči narahlo zvišanje za okrogli in rezani les. Poleg tega se je dosegel sporazum glede cen. Govorilo se je tudi o izvozu posebnega lesa, tako generatorskega lesa.
Obrt in rokodelstvo na Madžarskem
l’o zadnjih statističnih podatkih je na Madžarskem 256.000 malih obrtnih in rokodelskih obratov, ki imajo 400 tisoč delovnih moči. Vrednost proizvodnje teh obratov je bila leta 1942. okrog 1.9 milijarde pengo, dočim je bila v istem letu proizvodnja industrije vredna 4.7 milijarde. Med obrtnimi panogami je gradbena s 25.000 obrati in 67.000 delovnimi močmi na prvem mestu. Na to panogo pride 16°/« vrednosti vse obrtne proizvodnje. Na drugem mestu so obrali železne in kovinsko stroke, ki imajo okrog 25.000 delavcev, potem pa sledijo obrtni obrati strojne in lesne stroke. Povprečna vrednost letne proizvodnje enega obrtnega podjetja je 8000 pengO.
Bombaž, svila in volna v Macedoniji
bolgarsko kmetijsko ministrstvo je pripravilo razne ukrepe, da postane Macedonija bombažna pokrajina. Tako zemlja ko tudi klima sta zelo ugodni za gojitev bombaža v Macedoniji. Hektarski donosi so tu mnogo večji ko v stari Bolgarski. V zadnjih dveh letih se je povečala z bombažem zasajena površina za 600%, z melioracijami pa se je hektarski donos zvišal za 20%. Upajo, da bodo mogli z novimi melioracijami z bombažem obdelano zemljo zvišati za 10.000ha. Tudi, gojitev sviloprejke se sistematično pospešuje. Ovc ima Macedonija 11.5 milijona, donos pa je primeroma nizek. Sedaj naj se ovčjereja pospešuje in se bodo uvozili plemenski ovni.
Občni zbori
Kmetski hranilni in posojilni
dom z. z n. j. v Ljubljani ima 18. redno skupščino v sredo 15. marca ob pol dveh v zadružnih prostorih, v Tavčarjevi ulici 1. Ako skupščina ob napovedani uri ne bi bila sklepčna, bo čez pol ure druga na istem kraju in z istim dnevnim redom, ki bo sklepčna ne glede na število navzočnih zadružnikov.
Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani imajo 25. redni občni zbor v četrtek 23. marca ob 10: dopoldne v veliki posvetovalnici Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. Posest 10 delnic daje pravico do enega glasu na občnem zboru. Delnice z nezapadlimi kuponi se morajo založiti vsaj šest dni pred občnim zborom pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani.
fflemški železniški material za iužnovzhodne dežele
Zahvala
Ko se v pozni jeseni življenja poslavljam od svoje trgovine z moko in žitom, se toplo spominjam vseh svojih dobaviteljev, ki so v teku dolgih 58 let mojega samostojnega trgovanja v Ljubljani bili z menoj v prijaznih poslovnih stikih. Naj blagovolijo sprejeti mojo najtoplejšo zahvalo za prijazno naklonjenost. Prav tako toplo se zahvaljujem vsem sotrudnikom, ki so mi pomagali lajšati breme trgovske odgovornosti.
Vsem, prav vsem — prisrčna zahvala!
Ljubljana, dne I. marca 1944.
Ivan Fajdiga.
Ko so v' Zapadni in Srednji Evropi železniška omrežja že dovršena in se po potrebi promet lahko izpopolni z novimi avtobusnimi progami, so na Jugovzhodu potrebne še velike železniške gradnje. To velja tudi za povojno dobo, kajti evropska celina mora imeti že zaradi prevažanja surovin in živil v vseh svojih delih dobro zgrajeno in urejeno železniško omrežje. V južnovzhodnih dežjelah je izvedbo nekaterih železniških projektov prekinila vojna, novi projekti pa so postali potrebni tudi med sedanjo vojno. Tako so potrebne številne nove železniške proge na Madžarskem in v Romuniji zaradi novih državnih mej, preurediti in razširiti pa je treba železnice tudi v vseh ostalih južnovzhodnih deželah. Bolgarija je sestavila svoj železniški gradbeni načrt 1. 1939., petletna železniška gradbena načrta Madžarske in Romunije sta od leta 1940. in 1941., nove železniške proge so projektirane tudi na Hrvatstoem in v Turčiji, v splošnem pa se lahko reče, da se prometno gospodarstvo vsega Jugovzhoda že 10 let preurejuje in modernizira.
Za prometno gospodarstvo Jugovzhoda so bile nekdaj značilne ozkotirne železniške proge, ki so se z velikimi ovinki izogibale graditvi predorov in mostov, novejši načrti pa imajo tudi mostove in predore, številne ozke proge pa so že bile preurejene v normalne. Južnovzhodni železniški promet se tako bolj in bolj približuje ustroju in tehniki železniškega prometa v ostali Evropi. Pri tem mu izdatno pomagajo dobave materiala iz Nemčije.
»Siidost - Echo« navaja, da je Nemčija kot dobavitelj železniškega materiala na vsem svetu na drugem mestu za Združenimi državami Severne Amerike. To velja tudi za lokomotive. Nemčija ima 13 velikih tovarn za izdelovanje lokomotiv in pred sedanjo vojno je pri najostrejši angleški, ameriški, belgijski in švedski konkurenci uveljavljala svoje izdelke po vsem svetu. Naj večji uspeh nemških tovarn za lokomotive v zadnjih desetih letih je bila oprema južnoafriških železnic. Od 1. 1927.
do 1938. so poslale nemške tvrdke v Južno Afriko okrog 600 lokomotiv in 500 rezervnih kotlov, v letih 1920. do 1929. pa nad 700 lokomotiv v Južno Ameriko. Od vsega izvoza nemške strojne industrije je prišlo 1. 1938. na lokomotive 5.7°/o. Od nemškega izvoza lokomotiv pa je prišlo v zadnjih desetih letih 10°/o na Bolgarijo1, Turčijo in druge južnovzhodne dežele. Pri izvedbi vseh večjih načrtov železniškega prometa na Jugovzhodu so bile lokomotive iz Nemčije važna pomoč, ker izdeluje nemška'industrija vse strojne tipe in ker tovornih lokomotiv na Madžarskem in v Romuniji po svoji kapaciteti še daleč ne zadoščata potrebam južnovzhodnih dežel.
Pri razširitvi in moder • izaciji železniškega prometa na Jugovzhodu pa igrajo važno vlogo tudi dobave gradbenega materiala in tehničnih naprav iz Nemčije. Za tirnice in razne vrste gradbenega materiala so sicer delavnice na Madžarskem, v Romuniji, Srbiji in Hrvatski, a ti obrati izdelujejo komaj to, kar je doma najbolj potrebno. Tako je Nemčija že od nekdaj glavni dobavitelj železniškega gradbenega materiala, ki ga nemška industrija izdeluje v velikih serijah.
Posebno važne pa so za južnovzhodne dežele dobave železniških tehničnih naprav iz Nemčije, ki je v železniški tehniki na vodilnem mestu. Kako važne so tehnične naprave v ustroju in gospodarstvu prometa, se vidi iz naslednje primerjave: na 100.000 kilometrov železniške vožnje pride na Madžarskem 127, v Romuniji 122 uslužbencev, v Nemčiji pa samo 85, ker opravijo več dela razne tehnične naprave. To so predvsem avtomatične zavore, kretnice, signalne naprave in mehanične va-rovalnice tirnic in prog. Vse take naprave, ki so na nemških železnicah temeljito preizkušene, so pri modernizaciji železniškega prometa na Jugovzhodu neobhodno potrebne.
Železniški promet v južnovzhodnih deželah ima pred seboj še daljšo pot razvoja in kakor doslej, bo pri tem železniški material iz Nemčije nudil najboljšo pomoč.
Zahvala
Vsem stanovskim tovarišem in dobrim prijateljem, ki so mi čestitali, ob šestdesetletnici, se iskreno zahvaljujem in po vseli svojih močeh se bom. oddolževal prijateljstvu in tovarištvu, ki pa izražajo
njihove čestitke.	SIMON	JURČIČ
isiimšivo
in zavarovalstvo
Slovaška narodna banka
Gospodarski razvoj Slovaške se zrcali v bilanci Slovaške narodne banke. Bilančna vsota se je v letu 1943. dvignila od 3.5 na 4.4 milijarde Ks. Obtok bankovcev se je povečal od 2.741.9 na 3.551.9 milijona Ks. Posojila in vrednostni papirji so narasli na 581.4 milijona, vloge in tekoči računi pa na 291 milijonov. Cisti dobiček banke se je zvišal od 30.8 na 31.1 milijona. Zlata podloga in proste devize so se zvišale od 75.9 na 114.8 milijona Ks.
■ zboljšanje kmetijskega kredita so- ustanovili v Romuniji v 1. 1942. do 1943. 13 kmetskih posojilnic s skupnim kapitalom 100 milijonov lejev, Narodna banka pa je pomagala s kreditom 112 milijonov lejev.
.Švica ima 1563 milijonarjev (razume se v švicarskih frankih). 350 mod temi ima premoženja med 2 in 5 milijoni frankov, 87 pa premoženje nad 5 milijonov frankov.
Francoski davčni dohodki so se v 1. 1943. zvišali od 92.8 na 118.4 milijarde fr. Največ so dali neposredni davki, namreč 40.4, prometni davek je dal 20, davek na transakcije 21.5 in takse ter pristojbine 8.8 milijarde frankov.
Proizvodnja soli v Turčiji
Strokovnjaki cenijo, da so lani v Turčiji pridobili okrog 180.000 ion soli, od prejšnjega leta pa je ostalo na zalogi še približno 65.000 ton soli. Največja turška solarna čamalti ima v svojih zalogah toliko soli, kolikor znaša letna potrošnja vse dežele.
Že 121 orali
barva, plesira in kemično inaži obleke, klobuke iti. fikrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova 3 Telefon št. 22-72.
ffospitofig vesti
....  -—i,     IMIII
Cene sladkorja je določilo prehranjevalno ravnateljstvo v Trstu na 12.60 oz. 12.15 lire za kg. ,
V Hercegovini se je pričel odkup lanskega pridelka tobaka. Odkup hitro napreduje, ker je hrvatska vlada zvišala odkupno ceno za štirikratno. Poleg tega dobi vsak pridelovalec tobaka za vsak oddani kilogram tobaka 2 kilograma žila.
Srbska vlada se je začela pogajati z romunsko vlado zaradi dobave večje količine soli, da bi bila oskrba prebivalstva v Srbiji s soljo zagotovljena.
Bukareštnuskn tvrdka llorticultiira je dobila dovoljenje, da izvozi v Nemčijo in Srbi jo 40 vagonov posušeno zelenjave.
V Švici so po daljši javni, polemiki zvišali cene za klavno živino in mesne izdelke. Zvišanje cen za govejo živino se bo za potrošnike omililo z ustanovitvijo izravnalne blagajne, ki !)o prispevala k zvišanim cenam. Zvišanje cen za svinjino pade na potrošnike, kmetovalci pa so se odpovedali zvišanju mlečnih cen.
Vse one osebe, ki so bile 2. marca zaposlene v švicarskem gozdnem gospodarstvu, so mobilizirane, da se s tem zagotovi zadostno število delovnili sil za sečnjo, prevoz in predelavo lesa.
Pristanišče v Benovi je po poroči lu iz Rima zaprto za švicarski blagovni promet. Švica torej ne more več svojih ladij, ki pridejo iz čezmorskih krajev, v Genovi razkladati.
Organizacijski odbor francoske par-femske industrije je odločil, <la so smejo v bodoče označiti kot »Eau ,de Cologne«, »Eau de Lavande« in »Eau de Toilette« samo Izdelki, ki imajo 50 odstotkov alkohola.
V Barceloni so je pretekli teden olvorila 7. od tekstilnega sindikata prirejena narodna modna razstava. Vse razstavljene modne kreacije so bile narejene samo iz blaga in tkanin, proizvedenih v Španiji.
Družba De-Becrs, največje diamantno podjetje na svetu, i>o izplačalo zn tani 70% dividende proti 40% v letu
19-12 To je največja dividenda, ki je bila dosežena po I. 1920. Visoka dividenda je posledica sedanje rekordne konjunkture za diamante.
Na Švedskem je bilo ob koncu januarja 15.000 brezposelnih, za 36% več ko pred enim mesecem.
švedska Ford Motor Company izkazuje za lani 287.000 kron izgube, dočim je dosegla družba predlani še 186.000 kron čistega dobička. Družba za lani ne bo izplačala nikake dividende.
f
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je dne 8. t. m. umrl moj nenadomestljivi, srčno dobri zlati mož, očka, brat in svak, gospod
OBLAK IVAN
POSESTNIK, TRGOVEC IN GOSTILNIČAR
Blagopokojni leži na Zalah v kapelici sv. Nikolaja.
Pogreb bo v petek, dne 10, marca 19** o poli 5. uri popoldne izpred viške cerkve na pokopališče na Viču.
Sv. maša zadušnica bo darovana v ponedeljek 13. marca t. 1. ob 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, Vrhnika, 8. 111. 1944.
Neutolažljiva soproga OBLAK JOŽICA roj. SOKLIČ.
IVICA in JOŠKO, otroka, sestre in ostalo sorodstvo
OKVIRJE
izdeluje specialist
Wolfova 4
KLEIN
I J: ,1. NAGIAS
TOVARNA POHIŠTVA
■
■
LJUBLJANA
Gradišče
tovarna bonbonov in peciva
Potnik in drug
Ljubljana — Metelkova 13
Marmelade, sadni šoki, vermut vino, likerji, konjak in žganje
SPL0SNA TRGOVSKA DR0ZBA
S
Z o. z.
LJUBLJANA
BLEIWEIS0VA (TYRŠEVA) CESTA 33
Fir dna Konsortium »Trgovski list< ata V e rta g-— Za konzorcij »Trgovski list< kot izdajatelj: dr. Ivan Pless — Schriftleiter — Urednik: Aleksander Železnikar — Ftlr die Druckerei »Merkur« A. G.
Za tiskarno »Merkur« d d,: Otmar Mihalek — Ali e — vii v Ljubljani.	—	.	.