u 249. številka. $ Trst, v torek 30. oktobra 1900. Tečaj XXV „Edinost ,, riinia enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 6. uri zvečer. Naročnina znaSa : '/.R celo leto........-4 kron ra pol leta.........1- ra četrt leta........ 6 ~ i a en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na nn-roČbe brez priložene naročnine ae uprava re ozira. _ Po tobftkarnah v Trstu se prodajajo posamezne Številke po H stotink (3 nvč.): izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.) Telefon StT. 870. Grlasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. 'Ah večkratno naročilo s primernim popustom Poslana. osmrtnice in javne zalivale domači oeiasi itd. se računajo po pogodb. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema aprarttiStto. Naročnino in oelase je plačevati loco Trat. Uredništvo hi tiskarna se uaiiajata v ulici Carintia Stv. 12. UpravniŠtvo, In sprejemanje i »sera tu v v ulici Molit: piccoio Siv. il. nadstr. KJaiatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna kunsorcija lista „Edinost" v Trst Politično društvo „Edinost' priredi v nedeljo, dne 4. novembra 1900 ob 4-. tiri popoludne javna shoda na Prošeku y prostorih gostilne gospoda Marine Lukša in na Opčiuali (prostor se prijavi jutri). 6 sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. Ž.. Pogovor o volitvah. 3. Eventualnosti. Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR. Razmere v Istri. Govoril g. dekan in deželni poslanec Josip Kom pare na občnem zboru polit, društva 3Edinost« dne 14. oktobra 1900. V Istri delujejo hrvatski in slovenski rodoljubi zložno in skupno pod egido političnega društva »Edinost«. Tako skupno delo je neizogibno potrebno, kajti razmere v deželi istrski so silno žalostne. Poslanec Spinčić vam je izborno narisal, zakaj se nam tako slabo godi. Da, dragi bratje, mi nazadujemo politiški. Nisem hotel reči s tem, da mi sami, kakor narod, ne napredujemo, ali politiški nazadujemo, ker nas drugi, inočneji od nas, potiskajo nazaj. V Istri sta proti nam dva glavna faktorja: deželni zbor z deželnim odborom kakor izvrševalnim organom in — slavna vlada. Borbe, ki jih mora biti naše ljudstvo, so ljute in iz teh borb prihaja naš živelj vsik dar ranjen: ako ga niso ranili Italijani, pa ga pozneje prijemlje vlada. TeT) 11 te borbe se bijejo za pogoje za obstanek, iste se tesno tikajo gospodarskega položaja našega ljudstva. In ta položaj je sila žalosten, obupen. Benečija nam je pobrala gozdove, vlada pa nam pobira PODLISTEK Zgubljeno življenje. Slika: S 1 a v o 1 j u b P o d 3 1 a p i n s k y. Nazadnje pa ni bilo več ne dragoce-nostij, ne obleke, a ni bilo niti kruha in Etna je rekla Klementini : — Jaz sem lačna ! — — Hči trgovca Orsinija — lačna — — Klementina pa si je pokrila obraz z rokama in točila je britke solze . . . Sedaj še le se je zavedla svojega položaja, sedaj še le je videla, da čaka njo in sestro grozna beda. , Tu še le je spoznala, v kakem položaju se nahajati obe. Ali delati, ali umreti ! In zdibovala je britko : Oh, zakaj nisem hči navadnega dninarja ! Sla bi ter bi delala ter se pošteno preživljala. A tako ! Moj Bog, I moj Bog! Nimam nič, nimam nikogar, ade-; lati ne znam! In zopet je zaihtela — Neki dan pa je prišel h Klementini neki gospod in ko je odhajal, jej je dal denarja... Klementina pa je kupila kruha sebi in sestri Emi. In oni gospod je prihajal' večkrat in vsakikrat je dajal denarja .. . Prihajali pa so tudi drugi in dajali so denarja Emi in Klementini... Oni pa sta si kupovali za dobljeni denar kruha in sta živeli..... XIV. Z drugimi služabniki vred je zapustila tudi Micika palačo Orsini, ki je bila prodana davke in vojake in nam v zameno — nič ne da l V Istri nam je deželni zastop zasnoval deželni kreditni zavod z velikim kapitalom. Govorili so, da bo temu kreditnemu zavodu namen, da povzdigne kmetijstvo. Dajal da bo posojila na male obresti in da se bo skrbelo, da blagostanje ne propade. Kapital kreditnega zavoda znaša 12,000.000 kron, a nijedna naših občin ni dobila še niti vinarja. Kakor drugod, pustoši trtna uš vinograde tudi v Istri. Občine so se obrnile s prošnjami za pomoč, ali niti stotinke niso dobile za prirejanje trtnic. Pač pa se posoja denar gospodi, da si morejo zidati palače. Pa tudi še v druge namene jim služi denar iz kreditnega zavoda. Signori si v kreditnem zavodu izposojujejo denar po 4°/0, da ga potem morejo dalje izposojevati kmetom po 12, 20 i n tudi 30 o d s t o. (Senzacija.) Pred kakimi 16 leti je zmanjkalo v zavodu 83000 gld. Zločinca so dobili, denarja pa ne.... Teh tisočakov niso težko pogrešali, siromašnemu kmetu pa ne pri*oščajo novčića. Ne za po-vzdigo, ampak v propast našega ludstva dela ta zavod. Govorilo se je tudi, da bodo posojali občinam za zidanje šol. A fakt je, da deželni odbor ne le da ni niti novčiča še posodil našim občinam, ampak še ovira zidanje šol, kjer le more in kakor le more. Signori ne ubijajo le naše narodnosti, ampak tudi naš materijalni položaj. Pa ne mislite, da gospoda postopajo tako le z našim kmetom ! Ne, tudi s svojim lastnim nižim Ijndstvom ne postopajo bolje. Iz tega izhaja, da jim je narodnost le pretveza, da oni niso narodna stranka v vzvišenem pomenu te besede, ampak klika, židovska klika, ki izsesuje. V okolici piranski so dobili 400.000 kron posojila za nasade amerikanskih trt, kmetu pa niso dali nič. Taka stranica je podpirana od zgoraj in z vso močjo ! Ko smo se mi začeli gibati, nam je vlada začela obljubljati. Vladni zastopnik v dež. zboru je tu pa tam spregovoril kako slovensko ali hrvatsko besedo in celo bivši namestnik Rinaldmi se je mučil nekoliko tednov, da se je naučil tri besede, s katerimi nas je pozdravil v deželnem zboru. Upali smo, da pride vendar bolje. Kako ljuto smo se varali, je razvidno iz tega, da nas je sedanji namestnik na javni dražbi z vso opravo vred. V prvem hipu Micika ni znala, kaj storiti, ali naj bi šla domov, ali naj bi si poiskala drugo službo v Trstu. Odločila se je za slednje. Poizve-davala je, kje bi bilo kako mesto prazno in dobila je k malo primerno službo. Ta služba se ni dala niti od daleč primerjati s službo v palači Orsini. Micika je imela tu mnogo več posla, nego v prejšnji službi, a plača je bila za polovico manjša. Kljubu temu je bila Micika začetkom zadovoljna. Dogodki v rodbini Orsini so pač pretresli njeno dušo in ona se je nekaj dni po onih dogodkih tresla strahu in razburjenosti, to pa tembolj, ko je {»omislila na grehe, katere je storila v oni strašni, nesrečni palači. Polagoma pa se je umirila. Sla je v cerkev, se skesano spovedala, točila je v resnici prave solze pokore. In ko se je tako skesano in odkritosrčno spovedala, ko je zadobila odvezo za storjene grehe, zapuščala je cerkev olajšana, potolažena. Prve tedne je opravljala svojo službo z veseljem in zadovoljno, vse ono pa, kar se je bilo zgodilo v palači Orsini, se jej je zdelo, da so bile le sanje. Ali tu, v relativni zadovoljnosti, jo je zadel nov grozen udarec: opazila je z grozo, da njeno razmerje s Henrikom ni ostalo brez posledic ! Trpela je neopisne duševne muke. Sedaj bo ves svet vedel o njenem grehu. O Bog, o Bog, — je vzdihovala obupno — celo nagovarjal, da naj se v deželnem zboru ne poslužujemo svojega jezika, ker tako da nič ne dobimo. Mi pa seveda smo bili gluhi za take nasvete. Mi smo že naučeni da nič ne dobimo, ali če dobivamo kaj, dobivamo — palice ! Ker je znano, da istrska gospoda škilijo tja čez preko velike luže, pa se je više gori vedno zahtevalo od nas, naj bomo mi nekaki policaji. Ali ker se nam to nikakor ne izplača, ne moremo in ne maramo več opravljati te službe. Naj le delajo, kar hočejo ! Za bodoče volitve so gospoda izdali parolo, da hočejo dokazati, da je Istra čisto italijanska in v ta namen da morajo zmagati v vseh kurijah. Po tem načrtu torej bi mi ne imeli več nebenega zastopnika. Mi pa se moramo upreti takim nezaslišanim načrtom, mi moramo v borbo, da dokažemo, da smo in koliko nas je ! Zlasti za V. kurijo si moramo izbrati moža, ki bo odgovarjal v vsakem pogledu. Mnogo vprašanj je še rešiti, ali prav za prav nobeno veliko vprašanje še ni rešeno. Mi potrebujemo moža, ki bo o reševanju teh velikih vprašanj varoval naše koristi. Ali naše koristi. Mi se moramo postaviti na svoje noge, mi ne smemo nikomur več delati stafaže, mi moramo delati — zase !! Državniki avstrijski naj se ne varajo. Ako nas ne bi hotel Dunaj, ako bi nas ne hotel Rim, bi se gotovo našel kdo, ki bi nas hotel. Nedolgo temu — bilo je menda **avno ob stoletnici, odkar je Istra prišla pod avstrijsko upravo — je potoval po Istri neki mi-nisterijalni referent, ki se bavi s kmetijstvom. Ta mi je priznal, »da je Istra še zelo nazaj«. Jaz pa sem mu odgovoril: »Vidite, hvala Bogu, da vsaj sami priznavate, da je res, kar vam mi govorimo že toliko let!« Ljudstvo je potrebno in trpi pomanjkanje na vsem. Nima denarja, nima šol, celo vode nima. Denarja prihaja sieer veliko v Istro, ali tja doli v P ulj — za kanone in trdnjave. (Zvršetek pride.) Politični pregled. V TRSTU, dne 29. oktobra 1900 Volilno gibale. Istr a. Pišejo nam : Na protest Stipe Pastorčiča na uamestništvo, zakaj me tako hudo tepeš, zakaj me tako hudo kaznuješ?! O jaz nesrečnica ! Moj Bog, moj Bog! Kaj naj počnem sedaj ? ! In pokleknila je pred podobo Križanega in je molila: Vsemožni Bog, usmili se me, odvrni od mene to sramoto ! Čuti strahu, obupa, sramote so se mešali eden z drugim, a vsemu pa se je pridruževal grizeči glas vesti. In Micika je upadala in hujšala dan za dnevom. Poprej cvetoča lica so venela, oči so upadle, hodila je okoli kakor kak duh. V malo časa ni bilo več poznati prejšnje Micike. In čimbolj se je približeval oni usodni trenutek, tem hujše, tem veče so bile njene duševne muke, njeno trpljenje. Slednjič . . . Micika je držala v naročju svoje dete... In to dete je kričalo. In tedaj jej je prišla grozna misel, da je pritisnila roko na detetova usta . .. tiščala je in tiščala, ter razmišljala v mrzličavi razburjenosti in obupu, kaj naj začne z detetom . .. Tiščala je roko dalje, dalje, sama ni vedela kako dolgo ... In ko je slednjič vendar odtegnila roko___dete ni več kričalo . . . bilo je mrtvo .. .! XV. Bil je deževen dan. Ljudje na Koritnici niso mogli delati na polju in zato so nekateri njih popravljali doma, pod streho, kako domače orodje, ali so kaj druzega posprav- in vsled odloka c. kr. okrajnega glavarstva od 20. t. m. št. 7074 je občinsko glavarstvo v Poreču z odlokom od 21. t. m. št. 227S o po-ludne po selu, ki se je pripeljal v kočiji z vso n glico, prijavilo rečenemu volilcu, da so mu volilne liste na upogled in prepis. A dodana je bila opazka, da se mu to nikdar kratilo ni! Rok za reklame je potekel tlne 22. t. m. ter je bilo nemogoče prepisati liste in pregledati jih za reklame. Dne 24. t. m. je Pastorčič zopet prišel na občino v Poreču se svojimi pisarji ter je zahteval naj mu puste liste prepisati, a odgovorili so mu: Neanche se vien Iddio! (Niti če pride Bog). ! Na pritožbo na okrajnem glavarstvu je le-to dalo liste prinesti z občine inje tako Pastorčič še le sedaj dobil prepise. Zopet je na okrajnem glavarstvu uložil protest proti takemu postopanju in je prosil, naj se določi nov rok za reklame. Sedaj pa recite, da signori ne zbijajo že norcev iz vsega: iz volitev, iz zakonov, iz državljanov in iz c. kr. oblasti. Crno na belem pravijo : Nikdar vam nismo kratili prepisa, a ko je došel tja živ človek, da bi vzel prepis, pa ga zavračajo: Niti če p r i ti e Bog! Ali ste že videli tolike brezobraznosti ! Ali je to volitev, ali ni to komedija ? ! Kljubu takemu točnemu izvajanju gesla »Osar tutto« se gospoda vendar maice boje-Dr. Bartoli je vsaj na nekem shodu v Rovinju kmalu bolj jokal nego govoril. Njih borbo je primerjal — francoski vojni (kako mal korak je od komedij do resnih dogodkov!) Kakor so Francozi zgubili vojno, ker se niso dovolj pripravili, tako bi mogli Italijani zgubiti sedanjo vojno. In za slučaj, da bi bili Italijani v tej volilni bitki premagani, vidi ta ital. heros vse groze pred seboj : žugalo bi se jim, da se jih pomečejo v morje, naredil bi iz njih hlapce v lastni hiši, povsod bi jim usiljevali šole, (to bi bilo že celo grozno) duhovnike, zakone, ptuje je/.ike. Vse te groze je gospod Bartoli že gledal v duhu, ako bi se zgodilo to strašno, da bi na volitvah zmagala — večina! Imata pač velike oči — strah in slaba vest! Kranjska. Konservativna stranka kandidira za V. kurijo dra. Ivana Susteršiča, za kmečke občine Viljelma Pfeiferja, dra. Ignacija Žitnika in Ivana Vencajza. Narodno ljali, bodisi v kleti, v hlevu ali na skednju. Drugi pa, ki ravno niso imeli nujnega dela, so šli v vaško čitalnico, da se tam nekoliko razvedrč s čitanjem. Mej slednjimi je bil tudi Zadnikov Fran. Ze je minulo skoro jedno leto, ko je dobil zadaje sporočilo od Micike. In tudi on jej že deset mesecev ni več pisal. Ker na jedno pismo ni dobil odgovora, pisal je drugič in potem še tretjič. Ko je pa videl, da so vsa njegova pisma brezvspešna, da ne dobi nikakega odgovora, tudi on ni več pisal. Polagoma se jc tudi njemu ohladila prvotna strast in je začel trezno razmišljati. Hm, če bi bila ona hotela, ; bi bila pač lahko postala moja in morda bi bila srečna. A tako? Hm, naj bo! Kar je, to je! Bil sem neumen, je mrmral, morda sem jo ljubil ? Ljubezen ? Kaj je to ? Neumnosti ! Norosti ! Tako je filozofiral Fran, Vendar pa je imel o Kočarjevi Miciki vedno najboljše menenje. Bil je še vedno prepričan, da je Kočarjeva Micika dobra, blaga in poštena deklica, cenil jo je še vedno više, nego kate rosi bodi drugo, njemu poznano deklico. Ni mi odpisala na moja pisma, si je mislil, kdo ve zakaj ne, jaz ne morem pomagati. Kdo ve, zakaj ni odpisala? lirez vzroka gotovo ne molči. Sieer pa, jaz jej želim vse dobro, radi mene naj le b<> srečna. Rana, ki jo je vsekal Amor s svojo puščico v njegovem srcu, je bila že zaeeljena> ostali so samo še spomini. Ti spomini pa so napredna stranka je v nedeljo na shodu »Političnega in gospodarskega društva za Notranjsko* v Postojni proglasila rlra. A. Ferjančiča za notranjska in gorenjska mesta in trge, Luko Jelenca za V. kurijo in Ivana Božiča za skupino kmečkih občin. Na volilnem shodu v Novem mestu minole nedelje so proglasili notarja Plantana kandidatom za dolenjska mesta (naslednikom Suk ljeta). Bosanske železnice. Dotično današnje sporočilo korespondenčnega biro o skupnih ministerskih konferencah radi bosanskih železnic pravi, da se je doseglo sporazumlje-nje v vseh vprašanjih. Le nekateri predlogi, ki so ostali in suspenso, se rešijo v zadnji zaključni konferenci. Bosanske železnice se bodo torej zidale. Dogodil se je torej redki slučaj, da matljar-ski ministri enkrat vendar niso zmagali in so morali odjenjati. Tako moramo misliti, ako poročila v dunajskih listih o prejšnji skupni j konferenci ministrov odgovarjajo resnici. To-, stranski ministri so zahtevali, da se sezidajo j oziroma dopolnijo te-lc tri črte: Spli t-J B u g oj n o, ki spoji Sarajevo s splitsko luko, No v i - B a n j a luka do Vakufa, ki Avstrijo zveže s Sarajevom, in Split-Ivnin proti severu, ki Dalmacijo zveže z Avstrijo. Madjari so se trdovratno upirali vsem tem predlogom. Pozneje so pa vendar privolili vgradnjo železnice Split-Bugojno, pod pogojem, da se železnica v sandžak Novopazarski zida kakor t normalnotirna in ne (kakor je bilo projektirano} kakor ozkotirna železnica in, da se ozkotirna črta Brod-Sarajevo, ki je v zvezi z ogrsko železniško mrežo, spremeni istotako v normalnotirno. S tem je za avstrijsko vlado postala situvacija povsem drugačna. Pred jej je bila najbolj na srcu železnica Split-Bugojno, sedaj pa je morala brezpogojno zahtevati, da se črta N o v i - B a n j a l u k a p o- j daljša do Vak ufa, ker bi sicer po od Madjarov zahtevani zgradbi norraalnotirne I železnice od Broda do južne meje Bosne bile ta dežela, Hercegovina, sandžak in Albanija gospodarski popolnoma izročeni Ogrom. Tudi temu stališču naše vlade so se Madjari upirali najodločneje. A ni jim pomagalo, ker se je tudi vojna uprava odločno postavila na stran avstrijske vlade. Vojna uprava pravi, da sedanja ozkotirna železnica No v i-Banjaluka je strategiški popolnoma brez pomena. Od Madjarov zahtevana črta Brod-Sa-rajevo pa ne bi mogla sama prevažati ve-čih mas vojaštva. Proti tem razlogom niso vedeli Madjari oporekati druzega, nego velike j stroške. Do definitivnega sklepa ni prišlo v tej konferenci, vendar pa so zatrjali dunajski i listi, d a j e i z k 1 j u č e n o, d a b i se bo-j sanske železnice gradile drugače nego z o z i r o m na avstrijske zahteve. To je, ali se bosti zidali železnici Split-Bugojno in B a n j a 1 u k a - V a -kuf do Ser&jeva, ali pa se gradnja železnice v sandžak Novi-pazarski in rekonstrukcija železnice Brod - Serajevo v normalnotirno odložita. _ -! bili čisti, neomadeževani.. . Kakoršnji pa so bili spomini, taka je bila v teh spominih tudi Micika sama .. . Danes je bil torej Fran v vaški čitalnici in pregledoval je novo došle časopise. Mej drugimi je vzel v roke tržaški dnevnik in njegov pogled je obtičal na sledeči notici: »De tom o r. Danes je bila aretirano devetnajstletna sluznica Marija K. iz Korit-nice, ker je umorila svojega nezakonskega otroka.« Franu so se vzbulile oči, Čital je enkrat, čital dvakrat. Svojim očem ni veroval. Kar vrtelo se mu je v glavi. Prijel se je za ! glavo in mislil, da-li je to mogoče?! Ne, toj ni mogoče ! To je bilo njegovo prepričanje. To ni Micika, ne more biti ! Ni mogoče! j To mora biti pomota. Micika ni tako globoko i padla. Mej tem, ko je Fran tako premišljeval, vstopil je v bralno sobo neki mladenič in pravil : — Ali ste že čuli, kaj je storila tista Kočarjeva svetnica ? — Kaj? — Svoje nezakonsko dete je umorila. Zdaj so jo zaprli. — Torej je vendar-le res ! je vsklikn-il Fran v neopisni srčni boli. In zopet si je podprl glavo in mislil je : Komo naj človek še kaj veruje ? Kako grozna je ta prevara ... O svet, o svet ! (Zvršetek.) Tako so torej stale stvari pred par dnevi. Ako so gornja zatrdila v dunajskih poročilih resnična, moramo današnjo vest koiespondenč-nega biro-a, da je stvar rešena, umeti le tako, da je rešena v zmislu zahtev avstrijske vlade in da so Madjari morali odnehati. Radovedno pričakujemo nadaljnih vesti. Ruske finance. Najviša kontrolna oblast je sestavila računa za leto 1899. Konstatira se z zadovoljstvom, da je bilo veliko več rednih dohodkov, nego je preliminiral minister za financije \Vitte. Od vseh pijač je došlo 310 milijonov rubljev, 39 in pol milijona več, nego je bilo preliminirano. Od železnic je došlo 347 "/i milijona, za 36 milijonov več. Na carini je došlo 219 milijona, za 23 milijonov več. Od 95l/e milijona odkupnin za 18 milijonov več. Od sladkorja 671/ž milijona, za 9 milijonov več. Ali niso še priobčeni vsi računi, kajti tudi redarstvo, tvorničarstvo, tobak in drugo je doneslo več, nego je bilo preliminirano. Ze gori navedenih 6 predmetov je dalo 1*31 in pol milijona več dohodkov. Leta 1898. je bilo rednih dohodkov 1.584,774.000 rubljev. Z navedenim viškom znaša že to 1.716,274.000 rub. ali 6 milijard 521 milijonov in 341 tisoč kron. Nemčija: cesarstvo in pojedine države (26) imajo skupno dohodka pet milijard in 15 milijonov mark. Francozka 3 milijarde in 600 milijonov frankov. Angiežka 110 milijonov funtov šter-linov, ali 2 milijardi in 640 milijonov kron. Avstro-Ogerska 2 milijardi 524 milijonov in 280 tisoč. Ruske novine povdarjajo, kako se je od prve milijarde 1. 1898 (1.031 milij.) redni dohodek pomnoževal od 70 do 130 milijonov vsako leto na 90 milijonov povprečno. Nadejajo se, da sibirska železnica in druga industrijalna podjetja še posebno povišajo redne dohodke. Tržaške vesti. Jlestui svet tržaški je imel sinoči isvojo XVIII. javno sejo, ki je bila zopet jako značilna in zgovoren dokaz, kako nedobrohotna je občinska oblast našim okoličanom. To je bil prvi dan razprave o mestaem proračunu in že ta prvi dan nam je pokazal krivični zistem, ki si ga je zasnoval občinski zastop nasproti okolici. A to ne le na kulturelnem polju, na polju šolstva, ampak tudi v gospo-derskih vprašanjih. V sinočnjo glavno in potem podrobno razpravo sta posegala v imenu okolice svetovalca Ivan Gori up in F ran D o 1 1 e n z. Ta poslednji je bil prvi govornik o proračunu za leto 1901. Tožil je povsem opravičeno, da mestni svet ne uvažuje nobenega predloga, ki bil okolici na korist. In če ga tudi ' upoštevajo navidezno, pa ga ne izvrše. V vrsti del, ki se imajo zvršiti v dobi 6 let, je bilo vsprejetih tudi nekaj predlogov, stavljenih od strani slovenske manjšine, ali nobeden teh predlogov se niti začel ni izvrševati. Vi ste — je zaklical govornik — očetje domovine, ! vi imate sjnov. A ne le italijanskih, ampak tudi slovenskih! Govornik je dokazoval, da se okolica z:stematično zanemarja. Kakor kate-ristikon postopanja z okolico je navel dejstvo, da v Trebčah še sedaj nimajo razsvetljave, kakor jo je svoj čas priporočal člen večine Cambon, d a-s i je občinski svet1 pritrdil njegovemu predlogu. Opozarjal je na podaljšano ulico sv. Anastazija, ki je v nezaslišanem stanju le zato, ker leži že v okolici. Mej vsem govorom Dolenčevim so godrnjali vmes, zahtevaje, naj zaključi. Torej niti pritožeb okolice ne morejo čuti ti dobri prijatelji naši, ki imajo okoličane baje tako grozno »radi« ! In ker jih je govornik apo-strofiral, da oni bi morali biti dol ri očetje tudi »slovenskim sinovom«, so se smejali cinično in nekdo iz večine se je ponižal celo do vsklika : Te sinove imamo — z deklo! Ali ni to višek kulture? Ni dosta, tla nič ne dajo, ampak še zasmehujejo nas. Govornik Dollenz si je pridržal, da bo v podrobni razpravi stavil primerne predloge. Svetovale Ravasini je govoril proti prispevku občine (35.000 kron na leto) za državno redarstvo, opiraje seje na okolnost, da se je število redarstvenih organov pomnožilo brez prejšnjega sporazumljenja z občino. To da znači kršenje določil statuta. V protest proti takemu postopanju naj mestni svet ne odobri tega izdatka. V ta namen hoče govornik o dotičnem naslovu staviti primeren predlog. V podrobni razpravi je svetovalec Ivan Gor i up opazil, da v proračunu ne vidi nikake svote za šolo v Gropadi, da-si je ta šola že dovoljena. Zahteva, naj se potrebna svota stavi v proračun, da se rečena šola odpre že v letu 1901. Asesor Slocovich je prigovarjal Ivanu Goriupu, da za to šolo se nikdar ni dovolila nikaka svota, a je v isti sapi priznal, da je šola v Gropadi med istimi določenimi deli, ki se imajo izvršiti. Potoki se je dvignil proti Goriupu naš tržaški naučni minister židovskega rodu, gospod dr. M. Luzzatto in je zbral ves svoj cinizem, da je zavračal zahtevo Goriupovo. Menil je, da je bila to grozna zmota, ko se ! je tudi šolo v Gropa di vzela med ona dela, ! ki se imajo izvršiti. Saj mestni s v e t j e !bil vedno nasproten o snu tj u šole v Gropadi, ker ne bi ustrezala nobeni potrebi, ampak le kmečkim muham G ropaj-; cev, ki nočejo pošiljati otrok v bližnje šole. Mestni svet se je torej izrazil proti šoli in ! vsa stvar je sedaj na upravnem sodišču. Ako j bi sedaj postavili kako svoto v proračunu, bi bilo toliko, kakor da mestni svet obsoja sa-| mega sebe. Svet. Gori up se je energično uprl j proti tem izvajanjem in se je skliceval na I fakt, kateremu tudi Luzzatto ne more opo- ! ! rekati, na fakt namreč, da je šola vsprejeta med dela, ki se imajo izvršiti, da je torej kredit že dovoljen. Luzzatto je menil na to cinično, da seje to zgodilo le »aka-d e m i č n o« ! !! i Svet Goriup je vzdrževal svoj predlog. Svet. Rascovich je vprašal, kakov trošek bi j bil za šolo v Gropadi, na kar je pojasnil Go-riup, tla kakih 14.000 kron. In zopet se je oglasil Luzzatto cinično, pozivaje mestni zbor, tla naj se ne tla zavesti po malenkosti svote, ker to ti a j e stvar načel a. Nezaslišano, da bi bilo, ako bi odobrili kakov trošek, dokler ni rešen utok občine. Ker je Goriup ■ še vedno vztrajal pri svojem predlogu, je izjavil župan, da da istega na glasovanje v razpravi o izrednih izdatkih. O tej priliki je vprašal svet. Dollenz, i zakaj učitelji v okolici dobivajo manjo stanarino, nego pa oni v mestu. Asesor Sloco-! vich je odgovarjal, tla je tako določeno \ organičnih določilih in da stanari na odgovarja vrednosti stanovanj v okolici. Dollenz je odgovoril, da to velja morda za zgornjo okolico, ne pa v spodnji, v bližini mesta. Temu je pritrdil tudi svet. Banelli. Svet. Rascovich je menil, da šola za gluhoneme ne odgovarja namenom, kakor si jih je mislil mestni svet, ko je ustanovil to šolo. Asesor Slocovich in svet. Morpurgo sta odgovarjala, da so vspehi izvrstni. O naslovu »dobrotvorstvo« se je vnela razprava o res perečem vprašanju: o postrež-| nicah v mestni bolnišnici. Svet. Dollenz je povdarjal, da zdravstvena služba v mestni bolnišnici nikakor ni uzorna, opozarjal je, koliko samomorov se zgodi tam in kako pogosti so slučaji, da bolniki ubegavajo. Mej postrežnicami je pridnih, ali je tudi takih, ki zanemarjajo svojo službo Predlagal je, naj se naloži zdravstvenemu odseku, naj proučuje, da-li ne bi kazalo, najeti usmiljene sestre za nadzorovanje postrežnic. Svet. Rascovich je odgovarjal, da je zdravstveni t^lsek že izdelal predlog za reformo zdravstvene službe. Mej tem pa da bi se službovanje postrežnic mnogo z bolj šalo po zaslugi zdravnikov. Samomori tla se dogajajo povsod i, celo po ječah se ljudje mord ali ubegavajo. Svet. Marcns in Morpurgo sta pritrjevala Rascovich n, a Dollenz je ostal pri svo-jem predlogu glede najetja usmiljenih sester. Tudi v bližnji Italiji in Franciji imajo usmiljene sestre in celo »Indipendente« jih je priporočal. Rascovich pa je odgovoril, da je p o-p r o s i l v imenu načela, naj m e- J s t n i s v e t odkloni predlog D o- j 1 e n č e v ! To se je tudi zgodilo x vsemi glasovi proti onim slovenskih poslancev, na kar seje zaključila seja, ki nas je spomnila zopet, da so gospodje, načelno nasprotni vsemu, kar bi bilo v duševni in gmotni blagor slovenskih občanov. Radi načela so — kakor je rekel Luzzatto — celo proti snovanju šol. Mi, ki zahtevamo šolo, smo vendar barbari, oni, ki nam odrekajo šolo, govore o 2-tisočletni kulturi ! Ali ni paradoksno to? Živimo pač v avstrijskem Primorju ! Dvojna vest. Današnji »Indipendente« ima članek, ki je v našem ožjem tržaškem okvirju gotovo vzbudil veliko pozornosti, a ne v posebno veselje iz vestni m gospodom v mestnem svetu. »Indipendente« poroča namreč o nekem pogovoru med svetovalcema R a s e o v i c h e m in dro m. R v b a f e m po siuočni seji mestnega zbora in očita nekate- rim gospodom, da imajo — dvojno vest. Več o tem zanimivem članku — jutri. Imenovanje v sodni stroki. Tuk. deželno višje sodišče je imenovalo kancelisti računskega podčastnika I. razreda c. in kr. pešpolka 97. Rafaela G r u <1 n a za Koper, čolnarja c. in kr. vojne mornarice Mirka S t i p a n o v i c h a za Pazin, pisarniška vež-beuika : Ivana Ta u s a ni j a za Sežano in Frana Colombani-ja za Podgrad in pisarniškega pomočnika Josipa G i a n e 11 i - j a j za Koper. Kdo bi bil mislil, da jc kaj taeega mogoče i! Pišejo nam : Sporočili ste že, da ». . . . . , i je minister za trgovino imenoval postnega | svetnika tira. Pavla Garimbertija efektivnim i višim poštnim svetnikom, dočim je višemu poštnemu svetniku Viktorij u pl. Hevdenbergu podelil naslov in značaj višega poštnega svetnika. | ' Rekli ste že, da je odlikovanje Garim-■ bertijevo pomenja klofuto primorskim Slovanom. Gotovo. .Jaz pa pravim, tla se je s tem 'godila krivica Hevdenbergu. Da pa ne bo nesporazumljenja, moram povdariti hitro, da mi Slovani nimamo ni najmanjega vzroka, da bi se potezali za tega ravnokar omenjenega gospoda. Ali se stališča strokovne sposobnosti in integritete osebe moremo reči, tla je povišanje Heydenbergovo vsaj umevno, dočim je Garimbertijevo naravnost neumevno in vse se povprašuje: kdo bi bil mislil, rla je kaj tacegu mogoče?! In celo še, tla bi Hevden-i berga zapostavili jednemu Garimbertiju ! Povišanje Garimbertijevo pomenja zmago | — — — neverjetnosti. Zato je to povišanje nemilo presenetilo vseh. Mnogi si ga ne morejo tolmačiti drugače, nego kakor čin — i usmiljenja ! Mi nočemo torej pisati nobenega daljšega komentarja, ampak se omejujemo le na to, kar je pisal nedavno temu dunajski list »Der Sudenc : »VeČnego notorično je, tla na rečenem svetniku vise dve stvari, radi katerih bi ga bili morali vsaj disciplinarnim potom klicati na odgovor, to sti »Ive stvari, t) katerih je bil govor tudi v parlamentu v neki interpelaciji princa Liechtensteina......« Samomor častnika. Kakor javljajo iz Zagreba, se je na tamošnjem šetališču ustrelil stotnik 53. pešpolka Ca pek. Zatlel se je v sence ter bil takoj mrtev. Vzrok samomoru ni znan. i Kedor išče — najde I Pišejo nam : Sinoči sem šel domov po ulici Molin a vento. Od sv. Jakoba je prišla veča družba; morali so biti pevci kakega našega na roti noga društva, kajti so peli lepo, ubrano. Preti mano je šla trojica Lahov, ki so, ko so začuli slovensko petje, začeli žvižgati! P red no sem se zavedel od jeze, ki ine je pograbila, ko sem slišal žvižganje, so že bili izzivalci v rokah onih, ki so bili užaljeni. Padalo je, tla je bilo joj in gotov sem, tla si izzivalci dobro zapomnijo, kedaj so izzivali Slovence! Dlan me je srbela, ali moral sem jo držati v žepu, ko sem videl, da seje »dobro« izplačalo laškim junakom ! Kdor išče — najde ! Oddajanje navadnih pisem na poštne j vlake prepovedano? Z Opčin nam pišejo : Dosetlaj je bila navada, tla smo navadna pisma mogli oddajati na poštne vlake. Tako sem hotel tudi dne 28. t. m. ob 9. uri in pol zjutraj — po stari navadi — oddati pismo na postajališču na Opčinah na došli postni vlak. V moje veliko začujenje mi je to pot železniški čuvaj zabranil to, češ : Ta poŠta je samt) za nas, vi nimate tu nič opraviti, vi imate svojo pošto na Opčinah, jaz vas bom »anzeigau « ! Sedaj bi hoteli vedeti, da-li je to postopanje čuvaja posledica kake nove naredbe, ali pa imamo posla le s kako samovlastnostjo čuvajevo?! V tem poslednjem slučaju, bi prosili, da bi slavno poštno ravnateljstvo poskrbelo, tla rečeni železniški čuvaj dobi primerno lekcijo! Slu/ba zdravnika za okraj Bazovica s£ sedežem na Opčinah je razpisana tlo novembra t. 1. ljetna plača 2600 kron, d«»-klada za stanarino znaša 720 kron : vožnin-ska doklada 480 kron; čez 4 oziroma 8 let se zviša plača vsaki krat za 200 kron. Prošnje je vložiti na tržaškem magistratu. Služba kaneelista za okrajno sodišče na Voloskem je razpisana do 10. decembra t. 1-, tlo katerega dne je vložiti prošnje na predsedništvo tržaškega deželnega sodišča. Smrt v zaporu. V nedeljo večer so našli redarji na trgu sv. J usta nekega mladega moža ležati pijanega. Spravili so ga v ulico Tigor. Zjutraj so morali poklicati zdravnika, ker je K>i 1 neznanec bolan. Zdravnik je 'prišel, a kmalu potem je mladi mož umrl. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri sv. -Tustu. Povožen. 21-letni dninar Martin Jure je prišel včeraj v svobodni luki pod voz, ki ga je nevarno ranil. Dražbe premičnin. V sredo, dne 31. -oktobra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Ponterosso in Michelangelo (kampanja), oprema v zalogi in rastline, posode za cvetlice in hišna oprava; v ulici Malcanton 2, oprema v zalogi in obuvala: v ulici Scuole Nuove 3, hišna oprava: v ulici Fontana 3, hišna oprava in mizarsko orodje ; v Rocolu 624, konji; na velikem trgu (Modello-va palača), pečati ; v Rocolu 152, prešiči in vozi: v ulici Chiozza 37, mizarsko orodje. Okrajna bolniška blagajna. Tekom prošlega tedna je bilo prijavljenih 420 slučajev bolezni, 3G3 oseb je proglašenih zdravimi, 844 jih je ostalo v zdravljenju, med poslednjimi I6g takih, ki so ponesrečili na delu. V 174 slučajih so se bolniki pregrešil-proti naredbam zdravnikov. Na podporah se ef izplačalo tekom tedna 10.010 70 kron. Vremenski vestni k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 9.3, ob 2. uri popoludne 16.2 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 766 6 — Danes plima ob 3.54 predp. in ob 0.30 predp.; oseka ob 8.41 predpoludne in ob 8.48 popolud ne. Za otroški vrtec v Rocoltt je podarila blagorodna gospa Antonieta Sabec 100 K, g. I. M. 50 K. — Nadalje je podarila ženski podružnici sv. Cirila in Metoda g.a Lieske 18 K, iz Milkine puščice 6 K. Na brala pa je vrla gč. Josipina Čok, županova v Lonjerju, pri raznih Čokih 10 K. Bog plačaj vsem ! Zlasti pa izrekamo preblagi gospej Šabčevi in gospodu I. M. v imenu zanemarjene mladine v Rocolu iskreno zahvalo. V takih delili se kaže rodoljubje! , i Vesti iz ostale Primorske. X Mesečni s o m e n j v H e r p e-lj a h se ne bo obdržaval dne 2., ampak dne novembra. Vzrok tej sprembi je ta, ker bo dne 2. novembra v Sežani somenj. ! Vesti iz Kranjske. * V z a p o r u z n o r e 1. V zaporu na okrajnem sodišču v Ljubljani je znorel Fran Petak iz Jurjevca. Odpeljali so ga v opazovalnico v deželno bolnišnico. * Mestna posredovalnica za delo in službe v Ljubljani išče kakih 60 delavcev, drvarjev, ogljarjcv in težakov za Bosno. * O suše nje ljubljanskega barja. V tej stvari pišejo z Dunaja »Narodu«, da je ministerstvo odbilo rekurze južne železnice in vevške papirnice proti dovolitvi nižjih instanc, da je Ljubljaničino strugo v svrho osušenja ljubljanskega barja smeti poglobiti. S tem je stvar instančnim potom rešena. Sedaj je le še odvisno od državnega j zbora, da dovoli potrebni denar. Potem se j lahko takoj prične z osuševalnimi deli. A kakor stoje stvari danes, žali bog, ni mnogo ' nade, da bi bil državni zbor že skoro sposoben, da reši to gospodarsko vprašanje in se ta stvar najbrže še zavleče za dlje časa. [ Pač pa bi ljubljanski magistrat lahko takoj napravil ob obeh straneh Ljubljanice nabrežja ((juai-je) in pa kanale, katera dela so neobhodno potrebna za osuševanje barja. * V za v o d u za g 1 u bone ni e v Ljubljani je pričel danes redni pouk. Oglašenih je dosedaj 26 učencev, katere bodo poučevali v treh oddelkih. Zavod je urejen vzorno, moderno. Vodjem je imenovan gosp. Štefan Prmožič, učiteljem in ekonomom g. Josip Armič. Zavod so minolo nedeljo izročili njega namenu. Lepo novo poslopje je blagoslovil knezoškof Jeglič. Navzoči so bili poleg dež. predsednika barona Heina, zdravstvenega referenta v ministarstvu za notranje stvari, sekcij s kega načelnika dr. Kusv-a in župana Hribarja, še mnogi drugi oblastveni dostojanstveniki, kakor tudi podjetniki in obrtniki, ki so sodelovali na zgradbi gluhonemnice. Navzoči so bili tudi gojenci in gojenke pod vodstvom gg. učiteljev. — Glavnica, ki je v zgradbo in v vzdrževanje zavoda sedaj na t razpolago, znaša 835.000 K. Zgradba sama I je stala okroglo 300.000 K in je ustanovna glavnica sedaj za ta znesek znižana. Ker pa ostala glavnica ne zadostuje v vzdrževanje zavoda, omogočila se je ustanovitev istega na ta način, da bo učiteljstvo prejemalo plačo iz deželnega šolskega zaklada. Mi se iz srca veselimo te nove pridobitve Slovencev na kulturnem in socijalnem polju ter iskreno želimo, da bi ta humanitarni zavod najvspeš-neje zadoščal svojemu plemenitemu namenu v blagor onih pojedinih nesrečnih udov človeške družbe, katerim je vzkraeen dar sluha in jezika ter naj jim to trpko vzkratitev dela čim manje usodno in občutno. * Drzen mlad tat prijet. Včeraj dopoludne je ljubljanska policija aretirala 17 letnega Jankota Skočirja iz Vipave, ki 1 je prve dni tega meseca ukradel M. Bajcu v Vrhpolju 206 K ter na to pobegnil v Gorico. Od tnm je prišel v Ljubljano, se nastanil v Spodnji Šiški, kjer je svoji gospodinji, Frančiški Kresalovi — potem ko je zapravil ves ukradeni denar — »speljal« | raznih dragotin v skupni vrednosti 200 K1 i in pobegnil v Maribor, kjer je ukradene i reči zastavil. Ko mu je zopet zmanjkalo de- j narja, vrnil se je v Ljubljano, kjer ga je včeraj zasegla roka pravice. Skočil* je služ- ! boval v Trstu, bil že večkrat kaznovan radi tatvine ter je nevaren uzmovič. I ' - i Štajerske vesti. — Umrla je v Celju gospa Ivana T e r t n i k roj. Skofic, soproga ondotnega gtmnaz. profesorja, g. dra. Ivana Tertnika, v dobi 33 let. Pokojnica je bila povsod priljubljena vsled svojega rodoljubja in ljube-znjivosti. — V bolnici nemškega vitežkega reda v Ormožu je rainoli petek umrl »Slo-venijan«, filozof gosp. Andrej Kra nje. X. v m. p.! | _ Brzojavna poročila. Trgovinske in obrtne zbornice. DUNAJ 30. (K. B.) »\Viener Zeitung« objavlja cesarsko naredbo na podlagi § 14., s katero podaljšuje veljavnost začasne naredbe ix zakona z dne 27. decembra 1900. o trgovinskih in obrtnih zbornicah tako, da obdržijo členi imenovanih komor, katerih funkcija bi prenehala z 31. decembrom t. 1., svoje mandate, dokler ne bo sprejet novi volilni red ter komore razpitščene in razpisane nove i ■ volitve. Posvetovanje ministrov. DUNAJ 29. (K. B.) Danes so nadalje vali skupno posvetovanje ministrov o vprašanju bosanskih železnic ter dosegli sporazum ljenje v bitstvenih stvareh. V končni konferenci, ki se bo vršila te dni, rešijo Še nekoliko predlogov, ki so dosedaj ostali in suspenso. Papež sprejema romarje. RIM 29. (K. B.) Papež je vsprejel vče- , raj v cerkvi sv. Petra mnogo romarjev, mej i drugimi 100 romarjev iz Gališke. Iz nemške diplomacije. BEROLIN 29. (K. B.) Pravijo, da je j tajni legacijski svetnik pl. Mfihlberg imenovan drugim državnim tajnikom urada za zu- : nanje stvari. Smrt princa Schleswig-holnsteiskcga. LONDON 29. (K. B.) Uradoma javljajo, da je princ Kristijan Viktor Schleswig-Holsteinski umrl v Pretoriji za legarjem. Proti pomanjkanju premoga. DUNAJ 29. (K. B.) Z ozirom na dej-j stvo, da neprenehoma primanjkuje premoga, j je sklenila vlada, da znatno razširi obratovanje v državnem rudniku v Mostili; tako bi se pomnožilo pridelovanje premoga najmanj za 480.000 tonelat na leto. Izdali so že potrebne naredbe. Strašna eksplozija v New-Yorku. NE\V-YORK 29. (K. B.) Reuter javlja: Danes opol ud ne se je pripetila v tovarni kemikalij tvrdk Tarrant in dr. na spodnjem Broad-keju strašna eksplozija, kateri je sledilo več nadaljnjih. Poslopje je bilo podobno gorečemu morju. Železnica, ki vodi mimo poslopja na visokih mostovih, je razrušena. Kakih 150 oseb je baje zgubilo življenje. LONDON 30. (K. B.) Druga brzojavka poslovnice Reuter iz Ne\v-Yorka pravi, da! se je vsem uslužbencem tovar.ie Tarrant, razven enega, posrečilo, da so se rešili. Prva eksplozija se je pripetila pet minut potem, ko je nastal ogenj. NE\V-YORK 30. (K. B.) Da-si trdi ravnateljstvo tovarne Tarrant in dr., da so se rešili razven enega vsi uslužbenci, trdijo večerni listi, da znaša število ubitih in ranjenih oseb. 100—200. V neki sosedni ulici je bilo ranjenih mnogo oseb s steklom in opeko, ki je padala z višine. Kakih 40 oseb so spravili v bolnišnico. Ena je že umrla. Škodo, ki jo je provzročila eksplozija, cenijo na poldrugi milijon dolarjev. Strašen potres v Venezueli. CARACAS 29. (K. B.) Včeraj predpoludne je bil tnkaj strašen potres, ki je provzročil znatno škodo. 30 oseb je ostalo mrtvih, mnogo je ranjenih. Predsednik republike, ki je skočil skozi okno, da bi se rešil, si je zlomil nogo. CARACAS 29. (K. B.) Glasom vesti iz notranjosti je segal včerajšnji potres do and-skega gorovja. Velik požar v Amoyu. NEW TORK 29. (K. B.) Brzojavka lista »Evening Journal« javlja, da je v Amovu zgorelo 150 trgovin v bližini angleške in amerikanske naselbine. Izkrcali so angležke, amerikanske in japonske mornarje, da bi pogasili ogenj, ki še razsaja. Vojna v južni Afriki. LONDON 30. (K. B.) Ko so prostovoljci, ki so se vrnili iz južne Afrike, šli skozi mesto, je navstala taka gnječa, da je bilo v isti 40 oseb ubitih in kakih 140 ranjenih. Vstaja na Kitajskem. BEROLIN 29. (K. B.) \Volff javlja: Guverner v KiaoČau brzojavlja : Vas Keluan, ki je bila dne 23. t. m. oropana, je bila središče ustaje v okraju Haun. Da se je vzelo to vas, je dobro uplivalo na ostalo prebivalstvo ; isto izroča orožje. Bržkone nastopi zopet mir ter bo mogoče nadaljevati delo na železnici. BEROLIN 25. (K. B.) Wolff javlja: Japonska vlada je predlagala velesilam, naj bi ministerstva istih razpravljanje in pogajanje o kitajskih spornih stvareh izročila pred vsem poslanikom v Pekingu. Nemška vlada je pritrdila temu predlogu. BRUSELJ 13. (K. B.) »Patriot« javlja, da na pristojnem mestu ne vedo ničesar o vesti, ki jo je prinesel »Messager de Bruxe-les«, da bi namreč Belgija nameravala poseči v kitajske stvari ter se udeležiti na sestavi mednarodnega orožništva. PARIZ 30. (K. B.) »Havas« javlja iz Pekinga: Li-hung-Cang je obvestil poslani-ništva, da se je Vushien zastrupil. \VASHINGTON 29. (K. B.) .Reuter« javlja : Državni tajnik Hay je včeraj popoludne odposlal odgovor Zjedinjenih držav na noti nemške in angleške vlade glede nemško-angleške pogodbe. Odgovor objavijo še-le, kedar se isti Izroči v Berolinu in Londonu. PARIZ 30. (K. B.) «Havas> javlja iz Pekinga : Poslaniki so nadaljevali posvetovanje v dosego sporazumljenja o pogojih, katere je staviti Kitaju. Za podlago posvetovanj so načeloma sprejeli francoske predloge. — Avstro ogrski poslanik je prispel semkaj. Stotnija Francoskih čet, ki je bila iz Pekinga poslana en dan hoda daleč proti zapadu, da očisti deželo sovražnika, javlja, da so jo bokserji nadlegovali, da je ubila 8 bok-serjev, enega ujela ter zaplenila eno mitre-Ičzo. Kolona mednarodnih čet, ki je odšla iz Pekinga v Paotingfu, se vrne ter očisti usta-šev vse vasi ob potu. Vaščane hoče kaznovati ter jim vzeti in uničiti orožje. LONDON 30. (K. B.) Listu »Dailv News« javljajo iz Shanghaia: Kitajski listi poročajo, da pogajanje radi miru lepo napreduje. Navajajo celo že pogoje za mir, ki baje obsegajo: Odškodnino v znesku 400 milijonov taelov, upravljanje pomorske carine. in likinških davkov po inozemnih, dosmrtno ječo za princa Tuana, povrnitev cesarja v Peking s stalno inozemsko stražo, neomejena pravica prebivanja za inozemee in prepoved nakupovanja orožja od strani Kitajske. — Li-Hung-Čang je baje izjavil, da je te pogoje možno sprejeti. Trgovina in promst. Tedensko tržno poročilo. V Trstu, dne 27. oktobra 1900 (Cene vseh predmetov veljajo brez carine.) Kolonijalno blago: Kava: Tudi prošlega tedna se je v Santos pripeljalo mnogo novega blaga, vsega 350.000 vreč kave, ker je pa znašal izvoz približno ravno toliko, se zaloga v Santosu ni pomnožila. Ukrcalo se je 110.000 vreč za severno Ameriko, 40.000 vreč za Hamburg, 8000 vreč za Trst in 32.000 vreč za ostalo Evropo. N.t terminskih trgih so cene nekoliko padle ter je Brazil popustil v svojih zahtevah za en shilling. Naš trg je bil medel, malo pro-i meta o cenah, ugodnih za kupce. Proti koncu tedna se je položaj nekolik« zboljšal. — S trga je bilo vzetih : 500 vreč kave Santos od navadne do fine po 4.") do 56 kron za 50 kg. — Na skladiščih se nahaja 14.107 <| kave. — Dovoz je znašal od 19. do 25. okt. : razne proizvodnje 4315 več kave. Poper: Po mnogem kolebanju cen na terminskih trgih je postal položaj trden ter je pričakovati, da se še zboljša. Prodajalci se držijo svojih zahtev. Cene so bile naslednje : poper Singapore K. 76.— „ Tellicherrv ,, 75. — „ Bata vi a ,, 70.— Penang C „ 70.— ., Penang D „ 68.— Cassia lignea: Trg vedno trden. Povpraševanje konsumentov zelo dobro. Izbrano blago je veljalo kron 56.—, novi »Štanda rti« kron 52.—. Piment: Položaj vedno medel. Prodajalci so pripravljeni popustiti nekoliko o 1 cene, ki znaša sedaj 38 kron. To velja samo za prodajo na drobno. Klinčki: Na najvažnejših trgih položaj nespremenjen. Tukaj se še vedno p mujajo po 48 K. Sladkor. Ves teden je bil položaj miren na najvažnejših trgih, kakor tudi pri nas. Prometa je bilo, z ozirom na dobo, malo ter so cene zopet nekoliko padale. Zaključili smo o naslednjih cenah : Za" gotovo prevozno blago, voznine prosto v Trstu s škontom 2°/0 : Centrifugalni pile ... 27 lji—28 K Melis-pilč......28--28'/, „ Concasse....... 28 --28 lL „ V soleh po 1.80 do 2 kg. 30— 31.— „ in 50 kg......307,.—51 - Za naročbe november-marcij : Centrifugalni pilč ... 27 —27*/4 K Melis.......27 V2—277/s. K Iz notranjosti je došlo od 19. do 25. t. m. po železnici: 32.300 <[ proti 51.300 <| v isti dobi lani. — Zaloga je znaš tla dne 24. oktobra: 63.200 q, od katerih je bilo na skladiščih 62.694 «1 (proti 18.300 in 16.085 v isti dobi lani). Žito: Ker ni bilo mnogo blaga v zalogi, ni bilo nobene kupčije. Cene se niso spremenile. Zaloga znaša: 521 . uri pop. s sledečim vsporedom : 1. Nagovor začasnega predsednika; 2. Poročilo tajnika in blagajnika ; 3. Volitev novega predsednika ; 4. Premenitev § 42. za dr. pravil ; 5. Predlogi in nasveti gledt* oskrbovanja društvenega vinograda in naprave nove društvene kleti. To maj, 25. oktobra 1900. ODBOR. Slovenka. izvrstna likarica za perilo se priporoča za delo na svojem domu ali v družinah. Podrobneje se izve v našem upravništvu. Spedicijska poslovnica Fran Wilhelmov 1 ■ • V " V ■ lllTllljltl Cilj od I Frana, Wilhelm 0 lekarnarja v Neunkirchen fej (Spodnja Avstrija). FH Se dobiva v vseh lekarnah v B zavitku po 1 gld. av. velj. Trpv.-oMna rsElstrovana zadruga z neomejenim jamstvom. V OOKICI, semeniška ul. št. 1., I. nadstr. -^-- Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki s. nalože za najmanj jedno leto po 5°/0, navadne po 41/2°/o 'n vloge na Conto - eorrent po 3.60°/o* Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnili obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/o* Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob" nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih tenah. Za enkratno insercijo se plaća po 1 nvč. za besedo ; za večkratno insereijo pa se cena pi imerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Inženjer Živic se priporoča svojim rojakom želeč, da ne bi nosili dobičkov našim nasprotnikom, kateri nas hočejo uničiti. Prosi torej obrniti se za nakup strojev in tehničnih predmetov do njegove, stare, poštene, slovenske tvrdke. Schivitz e Comp i, Trst ulica Zonta št. 5. pri novem sv. Antonu. Gašpar Hvalic v Gorici v ulici 3Iorelli št. 12. se toplo priporoča Slovencem v mestu in na deželi za prevažanje vsakovrstnega l»laga in pohištva v vse kraje. Nov zaprt- voz za prevažavje. Dostavljenje nepoškodovanega blaga se zagotavlja 4000* -XX* jtfartin jtfarc priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu svojo gostilno „AM antica lavandaia" ulica Iiidustrla štv. 39. pri Sv. Jakobu ; toči izvrstno istrsko in dalmatinsko črno, vipavsko belo vino ter Koslerjevo pivo. Izvrstna kuhinja, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili. „Gospodarsko fMyo" ia Kontovelu odpre jutri v nedeljo svojo krčmo Točilo lio najboljša domača Tina. Kuhinja bo tudi prav dobra! Pridite se prepričat da je res ! Tržašta posojilnica in hranilnica jegistrovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sara. Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 51/a°/0, na menjico .po 6°/0 na zastave po 51/a°/0. Uradne ure so: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne. Poštno hraniInični račun 816.004. J M. U. Dr. Ant. Zahorsky F I L I J A L K A c. ti prlv. avstr. Kreditim zavoda za trgovino in obrt v, Trstu Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz 21/4°/0 30- n n ■ 33|4°o V napoleonih na 30-dnevni odkaz 2°/0°/0 3-mesečni „ 2 V/o a. oi' o 'j n rt - /a 'O 4 4 I 4 i i i 4 priporoča svojo pomoč na porodih, abortih in vseh ženskih boleznih, kakor: ne-rednosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega materniee itd., kakor sploh v vseli slučajih bolezni. 0rdiIInje ulica Carintia štv. S. od «>-11 in od 2-4. Zaloga pohištva in ogledal RAFAELA IT ALI A TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohiStva za jedilnice, spalnice in sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°/„ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago, Pesto, Brno, Lvov, Tropa ve Reko kako v Zagreb, Arad, Uielitz, Gablonz. Gradec Sibinj, Inomostu, Ozovec, Ljubljano, Line, Olomcu, Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku l°/00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Preduj mi. JamČevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali išeberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi. One naše gosp. kupce ki pošiljajo po l)laj?6 z vozom, prosimo naj opozorijo voznike a po dogovoru. Ivan Fernetič. Trgovci. Oglje in drva. Muha Incin v i°rro štev. 12 ITI UI Id JUOip priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor prt moga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Pohištvo. Pri/n Qlni/AV1Ql/a ^lovalnica in za- ■ 1 Id OlUVUlIolVa loga zaznovrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročite po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 (zadej c. kr. deželne sodnije.) Slovenec priporoča svojo veliko prodajlnico-in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovolje gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča. Ivan Cink, ulica S. Daniele št. 'J. Pekarna „Pri domači pekci z Grete4 se nahaja v Trst. -- ulici Riborgo št. 15 — Trst. Priporoča svojim mjakom v mestu in sosebno svojim starim odjemu i kom trikrat na dan svež kruh in razno drugo fino pecivo, i 1 C. It. prinligiraiii Kroji v gotovini z 20% odbitkom. IMVALIDNE SREČKE PO 1 KRONO PRIPOROČAJO: Josip Bolaffio, Mandi & C.ie, Mercurio Triestino, Ign. Neumann, Henrik Schieffmann. 100 do 300 goldinarjev zamorejo s^i pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito d.,.cijenili državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti. VIII Deutsh'igasse, 8 V Corici. Civilni in vojaški krojač. vsakemu koj razumljiv krojiti Martin Poveraj v Gorici na Travniku st. 'Ji 1 n. ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke i2.-inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek,, dežnikov in sobnih plasčev za vsako sezono. vse po najnovejši modi. Voščene sveče. J K003C svečar v Gorici ulica Sv. Antona ■ " št. 7 izdeluje sveče iz pristnega čebelne^a voska. Za pristnost jamči s 20U0 k. Z £ obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu. Novoporočenci pozor! IC vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali stolić za jedilne sobe, bbizin z različnimi tapecarijam, in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajoči h del-Anton Brešeak. (Jorlca, Gosposke ulice štv. 14. Prodaja proti primerni varičini tudi ua obroke. Q „Ljubljanska kreditna banka H v Ljubljani ^ Spitalske ulice št. 2 Nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najk-lpntriejšlh pogoj!h. Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. varovanje proti kurzni izgubi. Promese k \icrr. žrebanjem. Sprejemanje denarnih vlog- na vtožne knjižice, na tekoči račun in na girokonto3 4.'/,70obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiha. Eskompt mer**c na;,:,;;ar.,::e Borzna naročila. *