Domoznanski oddelek 35
PTUJČAN
1997

_	mmsißSmsma_l:
OSNOVNA ŠOLA LfUDSKI VRT S PODRUŽNICO GRAfENA
Zavod sestavljata matična šola Ljudski vrt in podružnica Grajena. V mnogih stavimo tudi najpomembnejše dejavnostih se njuno delo pokriva, zaradi prostorskih možnosti in posebnosti dosežke preteklega šolskega leta. okolja pa se delo tudi razlikuje, zato mi dovolite, da predstavim vsako posebej. Vsem staršem svetujemo, da
Ob otvoritvi novih šolskih prostorov
obvestila skrbno preberejo in jih shranijo, saj bodo tudi med šolskim letom lahko iz knjižice prebrali pomembne podatke.
□ Ob zadostnem interesu otrok bomo organizirali tudi različne počitniške delavnice v času zimskih počitnic.
Težko čakamo na gradnjo nove telovadnice in prizidka z 12 učilnicami, saj se še vedno ubadamo z velikimi prostorskimi težavami. Obstoječa
telovadnica že dolgo ne ustreza več potrebam pouka športne vzgoje, saj je premajhna, tako v dopoldanskem času razredi razredne stopnje ne morejo imeti pouka v telovadnici. Tudi učilnic nimamo dovolj, zato poteka pouk v dveh izmenah. Z obstoječimi prostori šola nima pogojev za prehod na devetletno šolo.
SKLEPNE MISLI
Na obeh šolah vsako leto izobražujemo in vzgajamo več kot 830 otrok. Ne bojimo se novih izzivov, pripravljeni smo na uvajanje kakovostnih novosti, otrokom želimo dati najboljšo popotnico za nadaljnje življenje. Mi bomo prispevali najboljše, kar zmoremo, upamo pa, da bosta tudi Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije in Mestna občina Ptuj znala in zmogla hitro in učinkovito reševati prostorske probleme na obeh naših šolah.
OSNOVNA ŠOLA LJUDSKI VRT
Šola praznuje letos 39. rojstni dan. Od njene ustanovitve, ko je pouk potekal na treh različnih lokacijah, skozi obdobje, ko je v šestnajstih učilnicah potekal triizmenski pouk za 1012 učencev, je šola doživljala številne spremembe v svoji zunanji in notranji podobi.
Danes se lahko pohvalimo s svetlo in sodobno šolo, ki se lepo vključuje v prijazno naravno okolje ob ribniku in parku. Vse učilnice, 21 jih je, pozdravijo vsak dan učence s prijaznimi in pisanimi barvami. Večinoma so opremljene z novo opremo, ki so jo pomagali z vsakomesečnim prispevkom dokupiti tudi starši.
Danes si v šolskih prostorih nabira znanje 630 otrok v 24 oddelkih, za učence razredne stopnje sta organizirana dva oddelka podaljšanega bivanja.
šolsko delo bogatijo številni projekti, ki potekajo v okviru pouka, učenci pridobivajo nova znanja in izkušnje skozi skupinski pouk. Za sposobnejše učence je organiziran dodatni pouk, rezultat dela so številna priznanja in znanja, ki so ga številni učenci potrdili tudi na republiški ravni. Prav tako so uspešni na športnem področju, saj dosegajo vidne rezultate v regiji in državi.
Tri leta že poteka pouk računalniškega opismenjevanja v sodobno opremljeni računalniški učilnici za vse učence 5. razreda, nova računalniška znanja pa lahko pridobivajo vsi učenci v okviru fakultativnega pouka računalništva. Poskrbljeno je tudi za jezikovno izobraževanje. Učenci od 2. do 8. razreda lahko izbirajo med fakultativnim poukom nemškega in angleškega jezika. Svoj prosti čas lahko koristno uporabijo v številnih interesnih dejavnostih, organiziranih na šoli. Vsi učenci šole si lahko izposodijo vse učbenike iz šolskega učbeniškega sklada. Vsak petek se oglasi šolski radio, ki učence seznani z najpomembnejšimi novicami in uspehi učencev naše šole.
Vsako leto v sliki in besedi predstavimo vse zlate odličnjake, učence
8.	razreda, ki so bili vseh osem let odlični. Vpišemo jih v Zlato knjigo, ki ima častno mesto v šolski avli. šolo označuje tudi nekaj velikih projektov, ki potekajo že več let:
□ bralni trening za učence 2. in 3. razreda, s katerim razvijamo uspešno branje z razumevanjem,
O udeležba na Mednarodnem izo-
braževalnem taboru v Piranu, ki poteka v okviru UNESCA,
P udeležba na mednarodni kiparski FORMI VIVI v Malečniku,
□	vsakoletni tematsko obarvani projektni teden ob mednarodnem tednu otroka,
□	izdaja šolskega literarnega glasila čar besede moje,
□	v preteklem šolskem letu postavljen projekt SKUPAJ = VARNO, ki poteka v sodelovanju s Policijsko postajo Ptuj in je njegov temeljni namen preventivno delo v prometni vzgoji in skrbi za osebno samozaščitno ravnanje otrok,
□	novo podobo so dobili roditeljski sestanki s starši, ki so organizirani v obliki delavnic z aktivno udeležbo staršev,
□	preko Centra za socialno delo Ptuj imamo organizirane mladinske delavnice za učence 7. in 8. razreda in učno pomoč na domu za učno šibkejše učence od 1. do 4. razreda.
Priprave na novo šolsko leto
□	V šolskem letu 1997/98 bo v šolske klopi sedlo 77 prvošolčkov, ki bodo znanje nabirali v treh oddelkih. Novost bo, da bodo učenci enega oddelka opisno ocenjeni.
□	Tudi za učence 5. c razreda bo drugače, saj jih bo razredničarka spremljala iz 4. v 5. razred.
□	S poukom za dopoldansko izmeno bomo pričeli, tako kot letos, ob 8.15 uri, za popoldansko izmeno pa ob 12.50 uri.
□	V začetku šolskega leta bodo vsi učenci prejeli obvestila o delu v šolskem letu, o interesnih dejavnostih na šoli, učiteljih, ki učijo posamezne razrede in predmete, šolskem koledarju, prostih dnevih. Hkrati v vsakoletnih obvestilih pred-
PODRUŽNIČNA ŠOLA GRAJENA
Letos praznuje 50-letnico obstoja. Od ustanovitve, ko je začela z delom v nedokončani stavbi, ki so jo pričeli graditi med vojno Nemci kot bolnišnico za oficirje, pa do leta 1962, je delovala kot popolna samostojna osnovna šola. Leta 1962 je bila priključena Osnovni šoli Ljudski vrt, tedaj Osnovni šoli Franca Osojnika. Ohranila je le prve tri razrede, učenci višjih razre-
dov so obiskovali pouk na matični šoli v Ptuju. Postopno je pridobila nazaj 4. in 5. razred, leta 1975 pa so se na šolo vrnili tudi učenci 6., 7. in 8. razreda. Od takrat je šola popolna osemletka, namesto učencev se iz Ptuja vozijo učitelji, ki učijo na predmetni stopnji. Po prostovoljnem delu učencev in njihovih staršev, ko so za silo usposobili kletne prostore, je bil na šoli organiziran enoizmenski pouk za vse učence.
Danes šolo obiskuje v osmih razredih 170 učencev. Za učence razredne stopnje je organiziran oddelek podaljšanega bivanja. Vsi učenci si lahko že več kot 20 let izposodijo vse učbenike iz šolskega učbeniškega sklada. Za vse učence, ki to želijo, je pripravljena malica in kosilo. Odmore med šolskimi urami že tretje leto označuje namesto zvonca glasba po izbiri učencev. Vsak teden se oglasi šolski radio z novicami o delu in s čestitkami učencem in učiteljem, ki v tem tednu praznujejo rojstni dan. V letošnjem šolskem letu smo opremili računalniško učilnico in v prihodnje bodo učenci računalniško znanje pridobivali kar doma. Vsi učenci od
2.	do 8. razreda imajo možnost obiskovati fakultativni pouk angleškega jezika, šola ima lastno Zlato knjigo, v katero vsako leto vpiše zlate odličnjake. Učenci in učitelji pripravijo vsako leto Dan odprtih vrat šole, ko se vsi razredi predstavijo z razrednimi projekti. Ob tem pripravijo tudi razstavo vseh dosežkov učencev šole v tekočem letu. Učenci so prisotni na vseh tekmovanjih, kjer dosegajo vidne rezultate, in na športnih tekmovanjih, čeprav so pogoji za delo na tem področju zelo omejeni, saj šola nima telovadnice. Na šoli potekajo vsi veliki projekti, ki potekajo tudi na matični šoli v Ptuju. Šola je pretesna za vse potrebe in želje učencev in učiteljev, zgradba je dotrajana, streha pušča, kletne učilnice so temne in vlažne, manjka telovadnica, knjižnica, jedilnica, ni prostorov za delo šolske svetovalne službe. Grajenska šola ima zagotovo najtežje pogoje dela med vsemi šolami v Mestni občini Ptuj.
Ivo TEŽAK, ravnatelj
i'aaäQo S300i3®wo
053 §®ÜS0S[E ®@S53S
, /ovo šolsko leto je marsikaterim staršem prineslo poleg vseh ostalih skrbi še skrb za otrokove šolske ocene. Nekateri izmed njih in njihovi otroci se morda letos prvič srečujejo z glavoboli, ki jih povzročajo učne težave in težavice. Na žalost pa so skoraj vsi, ki se jih tičejo šolske ocene, preveč pozorni le na ocene, premalo pa na sam proces poučevanja in učenja. Ocene, dobre in slabe, so vedno odraz otrokovega predhodnega doživljanja šole (še preden vstopi vanjo) skozi daljše obdobje in ne le njegovega trenutnega počutja in stanja. Predvsem spreminjanje oziroma nihanje ali stalnost ocen nam veliko povedo o stabilnosti otrokovega znanja, predvsem pa o njegovem osebnostnem razvoju, počutju in čustvenem doživljanju šole in doma, o njegovih in vrednotah njegove družine, o vzpodbudah, ki jih dobiva iz svoje okolice ...
Tisti starši, ki se zanimajo le za otrokove ocene, imajo pogosto nerealne (previsoke ali prenizke) zahteve do svojih otrok in neuresničljiva pričakovanja. Starše, ki stalno sledijo otrokovemu šolskemu delu in tako spoznavajo njegove zmožnosti in interese, pa pravzaprav nobena ocena ne more zelo presenetiti. Lahko jo že predvidijo, saj se zavedajo možnosti, da prej preizkusijo (predvsem v nižjih razredih Oš) otrokovo znanje določene snovi. Tako otroci in starši postajajo samozavestnejši. To seveda ni lahka naloga za starše, ker zahteva stalno skrb in pozornost, vendar se pozneje zelo obrestuje, če pa se kljub temu zgodi, da jih kakšna ocena preseneti, potem morajo navezati stik z učiteljem, razrednikom ali šolsko svetovalno službo. Starši so tisti, od katerih se pričakuje, da bodo prvi pokazali zanimanje za sodelovanje s šolo. Gre namreč za blaginjo njihovih otrok.
Zelo pomembno je tudi ohranjanje stika s svojim šolarjem v vseh starostnih obdobjih odraščanja, še posebej v puberteti, ko so najbolj muhasti. Ne kontrola, ker nihče med nami ne želi biti kontroliran, ampak vzpodbuda, pomoč in zanimanje bodo pripomogli k razvijanju uspešne osebnosti vašega šolarja. Tam, kjer se prične kontrola, tam se konča zaupanje in pristen stik. Brž ko se zavemo, da nas hočejo nadzorovati, dobimo občutek, da nas hočejo spremeniti v »mrtvo lutko«. Neverjetne stvari počnemo, da ubežimo taki »smrti«.
Kako lahko starši pomagajo svojemu šolarju?
Težko je odgovoriti na kratko, še težje pa je dajati vnaprej preverjene in splošno veljavne recepte. Na ocene se je vsekakor lažje pripraviti, kot jih popraviti. Dobro pa so pripravljeni tisti, ki so pravilno vodeni. Pri tem lahko starši največ
naredijo. Svojim šolarjem morajo pomagati razviti SAMODISCIPLINO (v informacijo - latinsko dis-ciplus pomeni učenec, disciplina pa učenje), kar pa lahko dosežejo edino s humanim načinom vodenja. Razvijajo naj prijateljski odnos, z otrokom naj ohranjajo stik, da jim bo zaupal. Otroka se lahko nauči, kako popraviti napako, na primer nezadostno oceno. Starši se ne bi smeli osredotočiti le na slabo oceno, ampak na to, kako se da stvar pravilno izpeljati in oceno popraviti. Vprašanje KAKO je bistvenega pomena.
Odrasli pogosto delamo napake, ko mislimo, da imamo pravico otroka siliti k učenju. To je naša lažna predstava. Nikogar ne moremo prisiliti, da bi delal, česar sam ne želi. Naloga staršev torej ni, da otroke silijo k učenju, ampak da jim pripravijo pogoje za učenje in dajo dober zgled.
Napačno je tudi, če mislimo, da lahko otroke nadzorujemo. Včasih se nam zdi, da jih imamo pod nadzorom, vendar nam takrat oni to dopuščajo. Vsak človek je namreč samonadzorni sistem, ki se izmika nadzoru drugega, človek stremi za tem, da bi on nadziral okolico in ne obratno.
Vzdržati bi se morali tudi neprestanega vrednotenja in ocenjevanja svojih otrok in obdržati le spontano zadovoljstvo ter pokazati čisto naravno reakcijo (veselje, žalost ...) Majhen otrok ne ocenjuje svojih ravnanj, če pa ga kar naprej hvalimo ali nagrajujemo za vedenje, bo čez čas pričakoval pohvalo za vsako stvar, ki jo bo naredil. Takšen otrok ni notranje vzpodbujen, odvisen je od reagiranja svoje okolice (odobravanja ali zavračanja). Vse, kar dela, dela na ljubo osebi, ki mu nekaj pomeni. Ali mu tako pomagamo, da bo znal sam oceniti svoje delo in razviti samospoštovanje? Seveda ne.
Tudi kritiziranje in ustvarjanje občutka krivde ali pa kaznovanje prispevajo k izgrajevanju neuspešne osebnosti našega šolarja. Kaj
dosežemo, če v otroku vzbudimo občutek krivde? Spomnite se izraza na otrokovem obrazu, ko stoji pred vami in ve, da je storil napako, če otrok sliši le grajo, potrebuje tudi pohvalo. A to, kar najbolj potrebuje, je, da je zadovoljen sam s seboj, če želite otroku ponuditi možnost, da ponovno pridobi samospoštovanje, se usmerite na to, kaj lahko naredi, da napako ali pa na primer slabo oceno popravi.
Navajajmo otroke že od malega na samooceno! Zakaj ne bi otroka vprašali: »Katera od stvari, ki si jih naredil, se tebi zdi dobra? Kako si prišel do rešitve? Kaj je bilo težko? Kaj se ti je zdelo enostavno?«
Izgrajujmo otrokovo samospoštovanje! Vprašajmo ga: »Za kakšne uspehe se ti sam nagradiš?« ali pa »Kaj se je pokazalo kot najbolj učinkovito?«.
Če opazite neko negativno lastnost, na primer izmikanje učenju ali kljubovalnost, zakaj ne rečete: » Tako se ne obnašaš brez namena. Tako se obnašaš, ker ti je včasih koristilo. Ali znaš najti način, ki bo dober zate in ne bo prizadel drugih?«
Kadar dajete otroku povratno informacijo o njegovem šolskem delu, zakaj ne začnete stavek z besedo »JAZ«, na primer »Jaz sem iz tega spoznal... « ali pa «Jaz pri tebi cenim ...« ali »Jaz sem se zanimal za...«.
Ko pride vaš šolar domov s slabo oceno, nikar ne recite:
»Nad tabo sem razočaran.« (tako bi rekel nekdo, ki želi vzbujat občutek krivde) ali
»Nikoli ne narediš prav.« (tako bi rekel nekdo, ki želi kaznovati) ali »Ali nisi rekel, da boš naredil.« (vzbujevalec krivde) ali »Vživljenju ne boš uspel.« (kaznovalec) ali
»Ti si vedno zadnji.« (kaznovalec) ali pa
»Kolikokrat sem rekla ...« (vzbujevalec krivde) in
»Če želiš dobiti to in to, potem ...« (tako bi rekel nekdo, ki postavlja pogoje) ali
»Naredi to zame.« (tovariš).
Tako pri otroku vzbujate občutke krivde, ga kaznujete in mu postavljate pogoje.
Zakaj ne bi raje vprašali: »Kako lahko narediš bolje?«, »Kakšen načrt imaš, da to popraviš?«, »Kako boš popravil stvari? Kdaj boš to naredil?« (kot bi rekel vodja).
PREDSTAVITEV KNJIGE »NAŠ STRIC IZ LANCOVE VASI«
V kleti Minoritskega samostana je bila v petek, 12. septembra, predstavitev zgodovinskega in biografskega ter delno avtobiografsko-literarnega dela Ptujčana Slavka Brgleza. To je po štirih letih njegova druga knjiga. Prvo, »Reja pur na dvoriščih in farmah«, je napisal leta 1993 v soavtorstvu s sinom Klemenom Brglezom in mag. Markom Volkom in je vpisana tudi v Enciklopediji Slovenije.
»Knjižica Naš stric iz Lancove vasi je namenjena predvsem mlajšim rodovom, ki verjetno ne bodo mogli verjeti, kako smo živeli nekoč. Vse, kar je opisano, je resnično doživeto. Omenjenih je več kot 200 resničnih oseb ...
Ideja za to knjižico je nastajala dolgo, a nisem imel ne časa ne poguma, da bi se zanjo odločil. Potem pa so v življenju v času, ko je Slovenija postala samostojna država, prišle odločilne preizkušnje in spoznanja. Zgodila se mi je krivica, kar me je pripeljalo do uresničitve ideje. Želel pa sem tudi spomniti na Lancovo vas, vas, ki ni zarisana niti na zemljevidu, in morda tako prispevati k njenemu razvoju... «.
Milena Turk
RAZSTAVA OB 70. LETNICI ALBINA LUGARIČA
Otvoritev razstave je bila 15. septembra na ptujskem gradu. O umetniku je govoril dr. Milček Komelj. Razstavo pa je odprl ptujski župan Miroslav Luci, dr. med., ki se je v imenu meščanov Mestne občine Ptuj slikarju zahvalil za opravljeno bogato umetniško in pedagoško delo ter za razstavo, ki jo je poklonil mestu Ptuj. Zaželel mu je zdravja in veliko umetniško izrazne moči v prihodnjih letih. Po otvoritvi so slikarja - jubilanta počastili s koncertom festivala Glasbeni september 97.
Malo je ljudi, ki se rodnemu mestu predajajo s tolikšno zvestobo kot Albin Lugarič, saj že petdeset let slika naše mesto in vinorodne Haloze. S svojo edinstveno in izvirno ustvarjalo močjo je ustvaril obsežen opus. Slike hranijo različne galerije in zasebniki, največ njegovih del pa je vendarle na Ptuju.
Milena Turk
i______ _
NADALJEVANJE 32. SEJE
24.JULIJA TEGA LETA
Za nadaljevanje 32. seje so preostale še 4 točke dnevnega reda. Najobširnejša točka je obsegala 8 poročil in sicer: poročilo Uredništva Ptujčana, Knjižnice Ivana Potrča, Gledališča Ptuj, Zveze kulturnih organizacij Ptuj, Pokrajinskega muzeja Ptuj, Zgodovinskega arhiva Ptuj, Centra interesnih dejavnosti Ptuj in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor.
Vseh osem poročil je bilo po krajših in tudi daljših razpravah sprejeto. Zatikalo se je le pri dveh: pri poročilu CID, za katerega je odbor za družbene dejavnosti predlagal Mestnemu svetu, da se naj ne sprejme zaradi pomanjkljivega in malomarnega prikaza in pri poročilu Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. Poročilo CIDA je Mestni svet sprejel, (17 glasov ZA, 3 PROTI od 23 navzočih). Sprejeto je bilo tudi poročilo ZVNKD Maribor z 12 glasovi ZA, 7 glasovi PROTI od 22 navzočih. Za to poročilo je bil sprejet amandma svetnika LDS Mirana Kerina, da bo Mestni svet na eni od jesenskih sej v posebni točki obravnaval dejavnost zavoda na področju MO Ptuj. Pri poročilu Zveze kulturnih organizacij je bil prav tako soglasno izglasovan amandma svetnika SLS Slavka Brgleza, da naj Oddelek za družbene dejavnosti Občinskega urada čimprej pripravi za sejo Mestnega sveta celovit predlog programa ptujske kulturne dejavnosti.
Mestni svet je bil podrobno seznanjen s potekom adaptacije in izgradnje prizidka s telovadnico pri Oš Hajdina. Ministrstvo za šolstvo in šport ni redno nakazovalo pogodbenih finančnih sredstev, kar je morala nadomeščati Mestna občina Ptuj. Tako je za lansko leto ministrstvo prispevalo le 32,1 mio SIT, v letošnjem letu namerava prispevati leta 67,4 mio SIT in še le naslednje leto 21,6 mio SIT, kar bo znašalo skupaj 121 milionov SIT. Celotna naložba predvideva 261 mio SIT za gradbena in obrtniška dela. K temu pa je še svet odobril za opremo kuhinje 23,9 mio SIT že na račun proračuna leta 1998. Oš Hajdina bo od občanov zbrala še 5 milionov SIT.
Mestni svet je izpolnil svojo obveznost do Mlekarne Ptuj s tem, da je odobril brezplačni prenos cca 6 a zemljišča za novo hladilnico in delno kritje stroškov prestavitve cisterne do vrednosti 2 arov zemljišča, ki ga ni mogoče izročiti v naravi, po obveznosti Sporazuma z dne 28.8.1995 (pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za podvoz). Oddelek za splošne zadeve Občinskega urada je pripravil informacijo o delovanju kabelske televizije Ptuj oz. o takozvanem CATV sistemu. Večina svetnikov je poročilo podprla z željo, da Odbor, ki so ga imenovale mestne četrti deluje v naprej in da čimprej, vendar v zakonskem roku v največ dveh letih pripravi in realizira program organiziranosti oz. lastninjenja. O pismenih pripombah Društva lastnikov KTV Ptuj v ustanavljanju (45 lastnikov, ki jih organizirata Ivan šantarovič in Janez Lah) ni bilo razprave.
Župan MO Ptuj g. Miroslav Luci, dr. med. je pisno informiral MS o pripravah za gradnjo poslovnega objekta ob Vodnikovi ulici (na
nasprotni strani minoritskih objektov), ki bo za novo poštno poslopje, Telekom in druge poslovne in stanovanjske prostore ter za podzemne garaže. Mestna občina Ptuj bo poravnala svoje obveznosti do pošte in Telekoma z zemljiščem cca 8.700 m2, do sodišča pa naložbo za 3 parkirne prostore in za arhivski prostor cca 25 m2.
Podana je bila tudi informacija o projektu Kurentland, kjer je bilo podano stališče odbora za infrastrukturo in nekaterih svetnikov, da mestna občina ne more finančno sodelovati pri projektu, verjetno pa bo sprejet dolgoročni program za kanalizacijo.
Nadaljevanje seje je bilo končano po petih urah.
Zapisal S.B.

TTcbuimkb dio ®o ®o IPttonjj - WimpMTW ©TEILEŽ^ ©MME IPTltjJp
O uveljavljanju deleža Občine Ptuj oziroma sedaj njenih pravnih naslednic v Termah d. o. o. Ptuj dajemo naslednje pojasnilo:
Občina Ptuj oziroma kasneje Mestna občina Ptuj si je v postopku lastninskega preoblikovanja Kmetijskega kombinata Ptuj prizadevala uveljaviti 28% delež Občine Ptuj od vlaganj sredstev v izgradnjo rekreacijskega in turističnega centra Toplice Ptuj oziroma Terme d. o. o. Ptuj.
Občina Ptuj oziroma Mestna občina Ptuj je kot ena izmed pravnih naslednic Občine Ptuj svoj delež v Termah uveljavljala na temelju:
-	pogodbe, podpisane med Občino Ptuj in Kmetijskim kombinatom Ptuj v letu 1974, s katero je Občina Ptuj prenesla na Kmetijski kombinat Ptuj pravice, obveznosti in naloge v zvezi z izgradnjo rekreacijskega in turističnega centra v Ptuju brez obveznosti vračila kot svoj delež pri izgradnji tega centra;
-	dodatno vloženih sredstev iz samoprispevka za nabavo opreme za fizioterapijo ter
-	pogodbe o ustanovitvi Term d. o. o., katero sta 15.7.1992 sklenila KK Ptuj in Občina Ptuj in kot družbenika na podlagi zagotavljanja sredstev za izgradnjo teh objektov v preteklosti, sporazumno določila delež KK 72% in Občine Ptuj 28%.
Kljub podpisani pogodbi o skupni ustanovitvi Term d. o. o. je Kmetijski kombinat Ptuj že dne 27. 8. 1992 sprejel enostranski akt o ustanovitvi podjetja v družbeni lastnini Terme Ptuj d. o. o. in to družbo kot edini družbenik in 100% lastnik premoženja te družbe registriral pri Okrožnem sodišču na Ptuju, ne da bi Občino Ptuj o tem seznanil oziroma z njo dogovoril spremembo ali razveljavitev pogodbe.
Ker vsi kasnejši dogovori o prenosu ustanoviteljske glavnice in odstopu poslovnega deleža v družbi Terme d. o. o. Ptuj Občini Ptuj oziroma njenim pravnim naslednicam niso bili uspešni, je Mestna občina Ptuj, ki po posebnem pooblastilu zastopa tudi občine Desternik -Trnovska vas, Dornava, Gorišnica, Juršinci Kidričevo, Majšperk, Videm in Zavrč vložila tožbo za uveljavitev svojega zahtevka. Odločitev o vložitvi tožbe je bila sprejeta na seji mestnega sveta 21. julija 1997.
Urad župana Mestne občine Ptuj
RAZLAGA 19. ČLENA UREDBE O HRUPU V NARAVNEM IN ŽIVLJENJSKEM OKOLJU
Občani in tudi svetniki naši strokovni službi večkrat zastavljajo vprašanja v zvezi s prepovedjo povzročanja hrupa v urbanem okolju. Razlog je verjetno ta, da Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. I. RS, št. 45/95 in 66/96) ni dovolj natančna v tistih določbah, ki opredeljujejo dovoljeni čas uporabe hrupnih naprav in izvajanje hrupnih opravil. V ta namen objavljamo obrazložitev mag. Radovana Tavzesa, državnega sekretarja za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor, ki ga je pripravil na zahtevo Občine Ravne-Prepolje:
»V I., II., in III. območju sta uporaba kosilnic, škropilnic, žag in drugih naprav z motorji na notranje zgorevanje, vrtalnih in brusilnih strojev, kladiv in žag ter izvajanje drugih hrup-
nih, vrtnih in hišnih opravil, ki povzročajo v okolju visoke ravni hrupa, dovoljena v ponedeljek, torek, sredo, četrtek, petek in soboto, in sicer za vsak našteti dan med 8. in 19. uro, razen če je na enega ali več naštetih dni praznik, za katerega je dela prost dan. «
Zaradi lažjega razumevanja, na katera območja se prepoved nanaša, objavljamo tudi tiste določbe 4. člena uredbe, ki pojasnjujejo, katero naravno ali življenjsko okolje je opredeljeno na posameznem območju.
I. območje: je naravno območje, namenjeno turizmu in rekreaciji, neposredna okolica bolnišnic, zdravilišč in okrevališč ter območje naravnih parkov.
II. območje: je območje, ki je primarno namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori, čisto stanovanjsko območje, okolica objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih
zelenih in rekreacijskih površin.
III. območje: je trgovsko-poslovno-sta-novanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim (mešano območje), območje, name-
njeno kmetijski dejavnosti, ter javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti.
Za nadzor izvajanja 19. člena uredbe sta pristojni inšpekcija za varstvo okolja in policija. Kršitelji (fizične osebe) se lahko kaznujejo z denarno
kaznijo 5.000,00 SIT, ki se izterja na kraju samem.
Svetovalka za varstvo okolja na Oddelku za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo Mestne občine Ptuj Alenka KORPAR, dipl. biol.
93$XjÜ3J£ä LIjJjijVJA.
ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI
S svojim delovanjem Oddelek za družbene dejavnosti pokriva naslednja področja:
•	vzgojo in izobraževanje
•	kulturo
•	raziskave
•	šport
•	zdravstvo
•	socialno varstvo
•	otroško varstvo
•	mladinsko problematiko
•	javna dela
•	delovanje verskih skupnosti.
V okviru navedenih dejavnosti oddelek opravlja naloge, ki so povezane s:
•	pripravo razvojnih programov in ukrepov ter omogočajo njihovo izvajanje,
•	pospeševanjem navedenih dejavnosti,
•	vodenjem izvajanja investicij na področju družbenih dejavnosti (Zakon o javnih naročilih, Uradni list RS, št. 24/97),
•	vodenjem in izvajanjem postopkov v zvezi z lastnino občine na področju družbenih dejavnosti,
•	uresničevanjem ustanoviteljskih in soustanoviteljskih pravic pri občinskih javnih zavodih (ustanovitveni akti, financiranje, spremljanje realizacij in nalog),
•	vodenjem postopkov za podeljevanje koncesij za opravljanje javne službe,
•	upravnimi nalogami s področja družbenih dejavnosti,
•	izvajanjem socialnih pomoči in transferjev skupaj z izvajalskimi zavodi,
•	spremljanjem izvajanja programov za blažitev psihičnih in socialnih težav na različnih področjih in za različna življenjska obdobja: učna pomoč otrokom, SOS telefon, mladinske delavnice, svetovalnica za otroke in mladostnike, humanitarne organizacije in društva, javna dela, novoletna obdaritev oskrbovancev v zavodih, akcije za ostarele občane ...
•	določanjem in zagotavljanjem mreže javnih zavodov,
•	usklajevanjem projekta Ptuj - Zdravo mesto,
•	usklajevanjem nalog na področju preprečevanja zlorabe drog.
Osnovo za delovanje Oddelka dajejo Zakon o upravi (Uradni list RS, št. 67/94), Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93,14/95), Zakon o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94) in Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Mestne občine Ptuj (Uradni vestni občin Ormož in Ptuj, št. 20/95).
Horizontalno je Oddelek povezan z občinskimi javnimi zavodi in službami, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je Mestna občina Ptuj, in z ostalimi oddelki v okviru občinskega urada Mestne občine Ptuj. Vertikalno pa je povezan z mestnim svetom Mestne občine Ptuj in naslednjimi ministrstvi:
•	Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve,
•	Ministrstvom za kulturo,
•	Ministrstvom za notranje zadeve,
•	Ministrstvom za promet in zveze,
•	Ministrstvom za šolstvo in šport,
•	Ministrstvom za zdravstvo,
•	Ministrstvom za znanost in tehnologijo.
V	Oddelku je redno zaposlenih sedem delavk in en delavec ter delavka preko javnih del.
Kadrovska struktura zaposlenih je naslednja:
•	visokošolska izobrazba - 4 zaposleni oziroma 50% zaposlenih,
•	višješolska izobrazba - 2 zaposlena oziroma 25% zaposlenih,
•	srednješolska izobrazba - 2 zaposlena oziroma 25% zaposlenih.
Za pridobitev višješolske oziroma visokošolske izobrazbe ob delu študirata dve delavki.
Delovanje Oddelka je odvisno od zakonodaje, sklepov mestnega sveta Mestne občine Ptuj in sprejetih razvojnih usmeritev za posamezna področja. Naloga Oddelka je pripravljati takšne predloge in razvojne programe, ki bodo omogočili čim hitrejši in kakovostnejši razvoj posameznih dejavnosti, dostopnost do javnih dobrin čim širšemu krogu državljanov, tekmovalnost in uspešnost pri dodeljevanju sredstev za posamezna področja, decentralizacijo državnih predpisov pri razvoju posameznih dejavnosti, privatizacijo določenih segmentov posameznih področij.
V	nadaljevanju je po posameznih dejavnostih prikazana osnovna zakonodaja, javni zavodi, ki izvajajo naloge, in najpomembnejše investicije.
I. IZOBRAŽEVANJE
formalno opredeljujeta Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96, 23/96) in Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96, 33/97).
Financiranje osnovne šole poteka v skladu z 81. in 82. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter v skladu z normativi in standardi.
Na območju Mestne občine Ptuj delujejo kot javni zavodi 6 osnovnih šol, ena podružnična šola in osnovna šola s prilagojenim programom (šolsko leto 1996/97):
1.	Osnovna šola Breg - 346 učencev,
2.	Osnovna šola Hajdina
-	256 učencev,
3.	Osnovna šola Ljudski vrt
-	631 učencev,
3a. Podružnična šola Grajena
-	168 učencev,
4.	Osnovna šola Markovci
-	423 učencev,
5.	Osnovna šola Olge Meglič
-	662 učencev,
6.	Osnovna šola Mladika
-	614 učencev,
7.	Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka (šola s prilagojenim programom)
-	169 učencev.
Skupaj obiskuje navedene osnovne šole 3.269 učencev.
V	Mestni občini Ptuj deluje za potrebe osnovnošolske populacije tudi Glasbena šola Karol Pahor Ptuj, osnovnošolski program poleg drugih izobraževalnih oblik izvaja tudi Ljudska univerza Ptuj.
V	okviru Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu potekajo dejavnosti na področju prometne vzgoje mladih.
Pomembnejše investicije, zaključene v letu 1996, in tiste, ki trenutno tečejo na področju osnovnega šolstva so namenjene pridobitvi prostorskih pogojev za devetletno osnovno šolo in prehodu na enoizmenski pouk:
□	Osnovna šola Ljudski vrt (1. faza -prizidek in nadgradnja - zaključena v letu 1996),
□	Osnovna šola Markovci (sanacija strehe - zaključena v letu 1996),
□	Osnovna šola Hajdina (prizidek in telovadnica),
□	Osnovna šola Mladika (dokumentacija za adaptacijo podstrešja),
□	Osnovna šola Breg (preureditev kotlovnice na ekološko sprejemljivejše gorivo),
□	Osnovna šola Oige Meglič (usposobitev dodatne učilnice in dokumentacija za adaptacijo in prizidek),
□	Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka (dokumentacija za adaptacijo in prizidek).
II. ŠPORT
Pripravljen je Zakon o športu, ki je v branju v okviru parlamentarnega postopka, in Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji, šport organizacijsko in finančno temelji na kriterijih in merilih Ministrstva za šolstvo in šport, Pravilniku športnega zavoda Ptuj in Zakonu o društvih (Uradni list RS, št. 60/95).
Šport se na Ptuju odvija v okviru športnih društev in klubov, ki so združeni v športno zvezo Mestne občine Ptuj, in v okviru nalog športnega zavoda Ptuj. Športni zavod Ptuj je javni zavod, ki ga je z odlokom ustanovila prejšnja občina Ptuj, da skrbi za razvoj športne dejavnosti in vzdrževanje športnih objektov v Mestni občini Ptuj in širše, športni zavod upravlja z Mestnim stadionom, ki je hkrati nogometni in atletski stadion, in športno dvorano Mladika. Šport se odvija tudi v športni dvorani Center, ki deluje v okviru šolskega centra Ptuj.
Problematična je prostorska stiska športnih klubov in društev v pokritih športnih objektih. Predvidena novogradnja telovadnice ob graditvi gimnazije bo pomenila pridobitev tudi za iz-venšolski šport.
III. KULTURA
Najpomembnejši zakoni, ki opredeljujejo delovanje kulture, so:
□	Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94),
□	Zakon o skladu Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti (Uradni list RS; št. 1/96),
□	Zakon o lastninjenju spomenikov in znamenitosti v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 16/96),
□	Zakon o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86, RS št. 8/90, 26/92, 75/94, 29/95),
□	Zakon o knjižničarstvu (Uradni list SRS, št. 27/82, 42/86, RS št. 8/90, 75/94, 29/95),
□	Zakon o arhivih (Uradni list RS, št. 20/97),
□	Odlok o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 14/79),
□	Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/89).
Javni zavodi na področju kulture so:
1.	Gledališče Ptuj,
2.	Knjižnica Ivana Potrča Ptuj,
3.	Pokrajinski muzej Ptuj,
4.	Zgodovinski arhiv Ptuj,
5.	Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, Enota Ptuj.
Na osnovi Zakona o društvih deluje Zveza kulturnih organizacij Ptuj, ki povezuje društva ljubiteljske kulture. Na Ptuju pa imamo tudi sedež enote Sklada za ljubiteljsko kulturo.
Kot združenje deluje Skupnost starih mest (Piran, Ptuj, Škofja Loka), ki si prizadeva za predstavitev skupnih interesov na državni ravni pri obnovi in razvoju starih mest.
Najpomembnejša investicija, ki se trenutno odvija na področju kulture, je sanacija in adaptacija zgradbe Malega gradu za potrebe Knjižnice
je tako po številu področij, ki jih pokriva, kot nalog, ki jih izvaja, ter sredstev za svoje naloge v občinskem proračunu pomemben dejavnik v razvoju lokalne skupnosti in širšega okolja. Kot del občinske uprave in hkrati javne infrastrukture je pomemben dejavnik razvoja celotne družbe.
V občin-s k e m proračunu za leto 1997 je za naloge s področja delovanja Oddelka na-č r t o -vanih 32,56% proračunskih sredstev.
Vodja oddelka Ivan VIDOVIČ
Ivana Potrča Ptuj. V letu 1997 pa bo potekala tudi obnova naslednjih kulturnih spomenikov:
•	Orfejev spomenik- obnova in zaščita pred vplivi okolja,
•	Grad Turnišče-kamniti elementi oken,
•	Arheološka karta Ptuja,
•	Cerkev sv. Jurija - oltar,
•	Miheličeva galerija - streha, fasada,
•	Narodni dom - obnova avle in stopnišča,
•	Minoritska cerkev - dokumentacija in priprava elementov fasade,
•	Večnamenska dvorana - pridobitev idejne dokumentacije.
Najpomembnejši projekti na področju kulture, ki se bodo odvijali v naslednjih letih, so:
•	Ptujska trojka (Center humanističnih dejavnosti, preselitev Pošte, obnova Minoritske cerkve),
•	prenova starega mestnega jedra z revitalizacijo grajskega hriba,
•	večnamenska dvorana - kulturni center.
IV.	RAZISKAVE
Za pospeševanje gospodarskega in družbenega razvoja je Občina Ptuj po Zakonu o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91) ustanovila Zavod BISTRA (Biro za strateško tehnološki razvoj, Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/94). Ob drugih nalogah zavod skrbi tudi za pospeševanje in organizacijo mladinskega raziskovalnega dela.
V.	OTROŠKO VARSTVO
Kot del sistema vzgoje in izobraževanja zajema predšolsko vzgojno varstveno dejavnost. Področje urejata dva zakona in pravilnik:
•	Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96, 23/96),
•	Zakon o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96),
•	Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, 44/96).
Pred izidom je Pravilnik o novih normativih in standardih za izvajanje vzgojno varstvene dejavnosti v vrtcih. Na območju Mestne občine Ptuj predšolsko vzgojno varstveno dejavnost izvaja Javni vzgojno varstveni zavod Ptuj v 9 enotah vrtca z 51 oddelki, v katere je vključenih 1037 otrok (od skupaj 16 enot, kolikor jih je v skupni sestavi zavoda). Ostale enote delujejo v novo nastalih občinah.
V Mestni občini Ptuj delujejo naslednje enote vrtca:
1.	Breg -	43	otrok,
2.	Budina -	75	otrok,
3.	Hajdina-	132	otrok,
4.	Med vrti 2 -	68	otrok,
5.	Med vrti 11 -	196	otrok,
6.	Potrčeva 9 -	92	otrok,
7.	Potrčeva 9a -	192	otrok,
8.	Raičeva 12-	147	otrok,
9.	Rogoznica -	92	otrok.
Nova zakonodaja predvideva, da ima javni vrtec lahko največ 30 oddelkov. Rok za uskladitev vrtcev z novo zakonodajo je štiri leta od veljavnosti zakona, to je do 15. 3. 1999.
Po novi zakonodaji se bo število otrok v oddelkih vrtca postopoma zmanjševalo, tako da bo s 1.9. 1997 v oddelek
prvega starostnega obdobja vključenih največ 14 otrok in v oddelek drugega starostnega obdobja največ 24 otrok.
S 1. 9. 2000 bo v oddelek prvega starostnega obdobja vključenih največ 12 otrok in v oddelek drugega starostnega obdobja največ 22 otrok.
Vi. SOCIALNO VARSTVO
Osnovo za izvajanje občinskih programov socialnega varstva določajo Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92) in naloge oziroma programi na področju socialnega varstva, ki jih je sprejel mestni svet Mestne občine Ptuj.
Izvajalski organizaciji na področju socialnega varstva sta javna zavoda: Center za socialno delo Ptuj in Dom upokojencev Ptuj.
VII. ZDRAVSTVO
Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92), Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92,13/93,9/96) in Zakon o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) dajejo pravno formalno osnovo za izvajanje nalog na področju zdravstva. Osnovno zdravstveno dejavnost izvajajo:
•	Javni zavod Zdravstveni dom Ptuj,
•	javni zavod Lekarne Ptuj, koncesionarji.
Vlil. DELO Z MLADIMI
Občina Ptuj je bila med redkimi občinami v Republiki Sloveniji, ki je po Zakonu o zavodih, zavedajoč se problematike na tem področju, za koordiniranje in izvajanje dejavnosti ter prireditev za otroke in mladino ustanovila javni zavod Center interesnih dejavnosti (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/94).
Trenutno si skupaj z Uradom za mladino Republike Slovenije prizadevajo, da bi dobili nove ustreznejše prostore in mladinsko prenočišče.
IX. JAVNA DELA
Namen izvajanja javnih del je, da brezposelne osebe vključimo v programe zaposlovanja, ki na ta način pridobijo sredstva za preživetje in hkrati ohranjajo delovno kondicijo ter z usposabljanjem za nova delovna mesta spoznajo nove možnosti zaposlitve.
Programi javnih del, ki v Mestni občini Ptuj izražajo lokalne interese, so:
□	socialno varstveni programi,
□	programi v javni upravi, izobraževanju, kulturi in turizmu,
□	programi v komunalni infrastrukturi.
V letu 1997 javna dela opravlja 110 udeležencev.
Pri izvajanju navedenih nalog je potrebno upoštevati naslednjo zakonodajo:
□	Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91),
□	Pravilnik o izvajanju pravilne politike zaposlovanja (Uradni list RS, št. 23/96, 71/96).
Vodja
Oddelka za družbene dejavnosti Ivan VIDOVIČ, dipl. oec.
m IÜB&J2J3 'kMÈ
RESTA VRIRANJE ORFEJEVEGA SPOMENIKA IN Povodnovega muzeja
Zavedajoč se pomena Povodnovega muzeja in Orfejevega spomenika ter slabega stanja, v katerem je spomeniški kompleks napisnih kamnov in spomenikov iz rimskega obdobja, je ZVNKD Maribor na pobudo Rotary duba iz Ptuja že novembra 95 organiziral mednarodni strokovni kolokvij. Na osnovi razprav tega kolokvija je bil pripravljen projekt za prvo fazo posegov v spomeniški kompleks, ki obsega: konservacijo Orfejevega spomenika po vakuumski metodi, po kateri izsesajo ves zrak in pore napolnijo z akrilnimi smolami, in površinsko čiščenje zasiganih površin, kar bo izvedeno z lasersko metodo na enem izmed spomenikov Povodnovega muzeja.
Spomenike bodo najprej restavrirali na mestu samem, in sicer samo v njihovi substanci, kar pomeni, da ne bodo ničesar dodajali - gre za klasično konservatorsko metodo. Ker pa bodo spomeniki še vedno izpostavljeni mehanski obrabi, bodo v naslednji fazi najpomembnejše in najbolj ogrožene prenesli in shranili v brezhibnem okolju, ki pa ga je potrebno šele najti. Na avtentičnem mestu jih bodo zamenjali z odlitki.
Ker strokovna stališča niso bila usklajena. Danes so stališča trdna. Direktor ZVNKD g. Janez Mikuž priznava, da so se strokovnjaki tudi malo bali tega zahtevnega projekta. Zato je toliko pomembnejša vzpodbuda Rotary duba iz Ptuja, kar tudi dokazuje, kako močan vpliv ima javnost na njihovo delo. Po besedah župana M. Lucija so bila finančna sredstva v občinskem proračunu pripravljena že leta 1996, vendar jih zaradi strokovne neusklajenosti niso porabili.
Izjemna je starost Orfejevega spomenika iz 2. stoletja. Ime je ljudsko in se je zanj uveljavilo po reliefnem prizoru antičnega mitološkega pevca. Postavljen je bil kot nagrobnik Marku Valeriju Veru, članu v 2. stoletju najpomembnejše rodbine v mestu (Valerijci). Od 16. do 19. stoletja je služil kot sramotilni steber oziroma pranger, kakor ga še imenujejo najstarejši Ptujčani. Nanj so privezovali obsojence in še danes so vidni sledovi odprtin za železne obroče. Trditev,
da spomenik stoji na prvotnem mestu, je potrebno še dokazati. Spomenik je pomemben zaradi kakovosti reliefov, velikosti in kot simbol rimskega in sodobnega mesta ob Dravi. Kurat Simon Povoden je popisoval spomenike in je dal leta 1830 na novo zbrane spomenike iz Ptuja in okolice vzidati v mestni stolp. Zato se ta lapidarij na prostem imenuje po njem. V zadnjem času zaradi onesnaženega zraka zelo hitro propadajo. V 50. in 60. letih je bilo več restavratorskih poskusov, a večjega uspeha niso beležili. Ti nagrobniki so pomembni vsak zase, še večja pa je njihova konservatorsko-zgodovinska vrednost, ker so zloženi in vzidani skupaj tako, kot jih vidimo.
Enkraten je tudi videz Slovenskega trga kot sožitja romanike in gotike (proštijska cerkev) ter renesanse (mestni stolp). Ta kakovosten ansambel ne prenese nobenih novih posegov, zato tudi ni primerna vakuumska steklena kletka okrog Orfejevega spomenika kot ena izmed možnih rešitev, saj bi bistveno spremenila videz trga.
V Sloveniji ni veliko marmornih spomenikov in tako tudi ne izvajalcev za restavriranje marmorja. Zato so izvajalca iskali v tujini. Odločili so se za italijansko podjetje ALTC, katerega direktor in lastnik je Gian Carlo Calgagno. Ta izvajalec je sodeloval tudi pri restavriranju fasade Štefanove cerkve na Dunaju, ki so jo prav tako restavrirali z vakuumsko metodo, ki je zdaj vodilna v svetu.
Na Orfejevem spomeniku so že opravili predhodne raziskave z geo-radarjem. Zanimalo jih je, kako globoke so razpoke, in ugotovili so, da ima spomenik dve večji notranji razpoki. Stanje je torej še slabše kot so pričakovali. Za pohorski marmor, iz katetega je tudi Orfejev spomenik, so značilni grobi kristali in ta vez skozi čas popušča. Do sedaj so za polnilo uporabljali silikonske smole, ki pa so prodrle le v večje pore. Prednost vakuumske metode in akrilnih smol je prav v tem, da sežejo vse do jedra.
Z deli so že pričeli 8. septembra. Prvo fazo bodo predvidoma zaključili 5. novembra.
3uUMnm msawam mam apooioma®
OBISK MINISTROV SLOVENSKE VLADE PRI PODRUŽNICI
Izvršilni odbor Podružnice SLS Ptuj je povabil na informativne pogovore ministre vlade Slovenije. Prvega razgovora sta se v začetku septembra udeležila minister za pravosodje g. Marušič in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano g. Ciril Smrkolj. Izmenjali so več koristnih in aktualnih informacij. V oktobru podružnica pričakuje obisk še nekaterih povabljenih ministrov.
SLS PTUJ
Izvršilni odbor se je sestajal zelo pogosto. V zadnjem času se intenzivno ukvarja z usklajevanjem kandidatov za volitve v Državni svet, tako v okviru lastne stranke v ptujski volilni enoti, kakor tudi z ostalimi političnimi strankami. Na dnevnem redu so tudi razprave o nekaterih kadrovanjih.
Po pooblastilu IO zapisal S. B.
PTUJ POTREBUJE Ptuja	MESTNI PARK
Mesto Ptuj je z novim podvozom nedvomno veliko pridobilo, vendar je hkrati tudi veliko izgubilo. Ostalo je namreč brez mestnega parka, ki je z drevesi, sprehajalnimi potmi in otroškimi igrišči nudil obilico veselja mnogim prebivalcem našega mesta.
Zeleni Ptuja predlagamo, da vsi skupaj čim prej razmislimo o novi lokaciji za mestni park, ki ga tako pomembno turistično mesto, kot je naše, nedvomno potrebuje.
Zeleni Ptuja
SKD
SKD V NOVIH PROSTORIH
Po dolgotrajnih pripravah je vodstvu stranke na Ptuju le uspelo preseliti svoj sedež iz dosedanjih utesnjenih prostorov v Trstenjakovi ulici na Minoritski trg št. 1.
Preselitvi niso botrovali samo neprimerni prostori, pač pa tudi želja ptujske enote Zavoda za socialno zavarovanje, ki je hotela razširiti svoje prostore za potrebe njihovih komisij.
Stranki je bilo ponujeno več lokacij, vendar so bile slabo dostopne in neprimerne za njene potrebe. Ob adaptaciji in preureditvi vzpo-
rednih prostorov na novi lokaciji so se predstavniki stranke dogovorili z vodstvom Minoritskega samostana, da za daljše obdobje in sprejemljivo finančno breme rešijo dolgo pričakovano premestitev. Prostor je mnogo večji, tako da so ga morali tudi ustrezno opremiti. Stranka se je preselila 1. 9. 1997 in ohranila dosedanjo telefonsko številko.
Ob prisotnosti predstavnikov javnosti, vodstva stranke in mnogih članov je bila uradna otvoritev prostorov v ponedeljek, 15. 9. 1997.
S. F.
02 mamila moga	I
33. seja Mestnega sveta MO Ptuj...
..je bila v ponedeljek, 27. septembra 97.
Svetnice in svetniki so v osmih urah poleg številnih pobud in vprašanj obravnavali informacije o polletni realizaciji finančnega poslovanja Sklada stavbnih zemljišč in občinskega proračuna, nadalje o letnih poročilih javnih zavodov ter o pobudah županov na sestanku v Juršincih glede delitvene bilance. Sprejeli so Pravilnik o plačah funkcionarjev ter nekaj odlokov. Predlog JZ Lekarne Ptuj za soglasje k gradnji nove lekarniške enote pri Zdravstvenem domu Ptuj ni bil sprejet, ker je že bila priporočena lokacija na desnem bregu Drave, pri čemer vztraja mestni svet.
VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC NA PTUJU
V torek, 23. septembra 1997 je bil na obisku v Ptuju varuh človekovih pravic Ivan Bizjak. Obisk je bil namenjen tistim, ki so se želeli z njim pogovoriti o zadevah, ki so v njegovi pristojnosti in sicer;
□ kršenje človekovih pravic, □ nepravilnosti državnih in občinskih organov v odnosu do posameznikov.
Pogovori so potekali v mestni hiši med 10. in 18. uro.
Milena Turk
ojjgjjOaJij	®®®a
Odgovori na svetniška vprašanja
1.	Odgovor na svetniško vprašanje št. 389/32 (g. Tomaž Neudauer)
Za prekop Slomškove ulice zaradi gradnje plinovoda je bilo izdano soglasje Cestnega podjetja Ptuj, v katerem je pogoj, da je potrebno cestišče vzpostaviti v prvotno stanje.
2.	Odgovor na svetniško vprašanje št. 390/32 (g. Tomaž Neudauer) Pobuda za ureditev javne razsvetljave Erjavčeve ulice (okrog 3-4 luči ) se bo vnesla v program za naslednje proračunsko obdobje 1998.
3.	Odgovor na svetniško vprašanje št. 391/32 (g. Boris Gornik)
Za objekt verske skupnosti Jehove priče v Dravski ulici je bilo izdano gradbeno dovoljenje št. 351-617/96-4-BF z dne 16.05.1997 in pred izdajo le tega so bila pridobljena vsa potrebna dovoljenja.
4.	Odgovor na svetniško vprašanje št. 394/32 (g. Franc Štrucl)
Strokovna služba Oddelka za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo ima za razpis koncesije za dimnikarsko službo pripravljeno vso potrebno gradivo. Objavljen še ni bil iz razloga, ker je pred razpisom koncesije potrebno najprej razrešiti nekaj pravno formalnih vprašanj, saj podeljevanje koncesije v občini ni povsem usklajeno z veljavno zakonodajo.
5.	Odgovor na svetniško vprašanje št.395/32 (ga. Angela Cartl)
Oddelek za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo ne odloča o asfaltiranju in gramoziranju cest na območju MO Ptuj. Vsa dela se izvajajo v okviru sprejetega programa in v skladu z dogovorom z mestnimi in primestnimi četrtmi.
Pripravil:	Mestna občina Ptuj
Herbert Glavič	Župan
Miroslav LUCI, dr. med., I.r.
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Uredništvo: Konrad RIŽNER -LDS, Franc SAMOJLENKO - SKD, Hilda SLEKOVEC - SDS, Slavko BRGLEZ - SLS, Aleksander MLAKAR -ZE Ptuja, Milan ZUPANC - DESUS, Dragi STOJADINOVIČ - ZLSD, Jože MAUČEC - Lista KS mesta Ptuj, Peter LETONJA - SNS/SND. Naklada 11.100 izvodov. Javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinske uprave in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo prejmejo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Glasilo PTUJČAN se šteje med proizvode, za katere se plačuje davek po stopnji 5%. Odgovorna urednica Milena TURK, telefon 771-651. Priprava reklamnih oglasov: Ida BRODNJAK, s.p., telefon 782-613, Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Ž.R. 52400-630-20701. Oblikovanje, teh. urejanje, lektoriranje in tisk: GRAFIS d.o.o., Požeg 4, Rače, telefon 835-192, 835-230, 836-885.
stimm
KABELSKO TELEVIZIJSKO OMREŽJE PTUJ
Še vedno in že kar lep čas lahko v javnosti spremljamo pisanja, tako rekoč »v nadaljevanjih«, na temo »Kabelsko televizijsko omrežje Ptuj«, ki zaposluje in buri številne duhove. Pojasnjevanja, ostra kritiziranja, groba obtoževanja in površne razlage - to je bistvo teh pisanj.
Ta priljubljena in v zadnjem času aktualna tema na Ptuju je tudi vsebina prispevka, v katerem je Informacija o delovanju CATV sistema v Mestni občini Ptuj, ki jo je pripravil Občinski urad Mestne občine Ptuj, označena kot »zelo nepopolna in izogibajoča se najpomembnejšim vsebinskim elementom«. Zato dajemo naslednja pojasnila:
1.	Veljavna zakonodaja (Zakon o društvih, Zakon o telekomunikacijah) ne omogočata registracije »Društva lastnikov CATV - sistema Ptuj«, saj društvo ne more opravljati dejavnosti upravljanja CATV sistema, niti 45 ustanoviteljev predvidenega društva niso lastniki tega sistema.
2.	V informaciji o delovanju CATV sistemov v Mestni občini Ptuj so navedeni podatki:
•	o investitorju: krajevne skupnosti Boris Ziherl, Franc Osojnik, Jože Potrč in Dušan Kveder Ptuj, katerim je za gradnjo tega sistema Občina Ptuj izdala gradbeno dovoljenje številka 351-603/87-4-GM z dne 25. 5. 1989 in gradbeno dovoljenje številka 352-668/93-4-KT z dne 3.
3.	1974;
•	o financiranju in lastništvu: primarni deli naprave ter sekundarni vodi CATV sistema so last občine oziroma mestnih četrti, priključki v stanovanjih in hišah pa last lastnikov stanovanj oziroma hiš;
•	o upravljanju: upravljanje je poverjeno Odboru za CATV sistem
Ptuj, ki je deloval pri krajevnih skupnostih, katere so investirale v izgradnjo, oziroma sedaj pri Mestni četrti Center in pri Mestni četrti I Ljudski vrt; ter
• o zakonski ureditvi: določata jo Zakon o javnih glasilih in v tem le- j tu sprejeti Zakon o telekomunikacijah (Ur. I. RS št. 35/97); skladno z navedenima zakonoma je predlagana oblika organiziranosti pravne osebe, ki bo opravljala te storitve j| skladno z zakonom o družbah - jj delniška družba ali družba z orne- j| jeno odgovornostjo.
Vse navedbe v informaciji so pod- j krepljene in argumentirane bodisi s j podatki iz uradnih listnih (gradbena | dovoljenja, pogodbe, certifikati) jj bodisi z določbami posameznih \ predpisov (Zakon o javnih glasilih, Zakon o telekomunikacijah, Statut Mestne občine Ptuj). Tega v navedbah pisca ne zasledimo, ki neargumentirano in neskončno posplošeno opredeljuje svoj pogled na obravnavano temo in pri tem posameznih navedb iz Informacije Ob-činskega urada Mestne občine Ptuj I strokovno ne izpodbija.
Zaradi celovite in verodostojne in- j formiranosti občanov še dodajamo, jj da so letna poročila o delu CATV- jj sistema Ptuj s finančnim prikazom in programe dela za posamezno leto na predlog odbora za CATV sistem obravnavali in sprejemali sveti KS oziroma po reorganizaciji lokalne samouprave sveta Mestne če- j trti Ljudski vrt in Center, torej legal- j no izvoljeni organi teh delov obči- I ne. Poročilo o realizaciji programa jj in finančnega načrta CATV za leto jj
1996	in predlog programa za leto jj
1997	je svet Mestne četrti Ljudski jj vrt obravnaval 9. aprila, svet Mest- i ne četrti Center pa 3. aprila letos.
Urad župana jj Mestne občine Ptuj j
PO RAZSTAVI ŠE PREMIERA FILMA MOSTOVI PTUJA
/ž? razstavi Mostovi Ptuja, ki je bila na ogled v Miheličevi galeriji, je bila 11. septembra v poročni dvorani Mestne hiše še premiera filma Mostovi Ptuja avtorice Tjaše Mrgole Jukič, arhivistke - svetovalke v Zgodovinskem arhivu Ptuj. Film je posnel Mišo Potočnik, glasbeno pa ga je opremil Davorin Jukič. Petindvajset minutni dokumentarec prikazuje zgodovino mostov na Ptuju, od rimskih časov in kamnitega rimskega mostu, o usodi katerega še vedno obstaja kopica vprašanj, pa do sodobnega mostu za pešce.
mmmim
GLEDALIŠČE PTUJ
SEZONA 1997/98 SE JE ZAČELA
Šolarji začenjajo septembra s poukom, gledališčniki pa z novo gledališko sezono. In kakšna je bila lanska?
V številkah: 3 lastne premiere (skupaj 54 ponovitev); vseh prireditev v gledališki hiši je bilo 125 (za otroke in mladino 51, za odrasle 74), ogledalo pa si jih je 15.000 gledalcev. Vse tri naše predstave, ki smo jih premierno uprizorili (Praznina,, Elizabeth, Victor), je selektor letošnjega Borštnikovega srečanja, ki bo konec oktobra v Mariboru, uvrstil v spremljevalni program tega najpomembnejšega festivala slovenskih poklicnih gledališč. To je za prvo leto ponovnega delovanja poklicnega gledališča na Ptuju velik dosežek. Predstava Elizabeth je junija predstavljala sodobno slovensko gledališko ustvarjalnost na mednarodnem festivalu v Slivnu v Bolgariji, maja pa na festivalu Exodos v Ljubljani. Aprila smo "krstili" prvi Teden monodrame, gledališki festival, ki ste ga obiskovalci množično obiskali. Prvo nagrado je žirija podelila igralcu Zijahu A. Sokoloviću za predstavo
Glumac je glumac je glumac. Drugi festival monodrame bo potekal čez dve leti, spomladi 1999.
Konec julija smo za vas pripravili Poletne večere Gledališča Ptuj. Velik obisk prireditev kaže (1700 gledalcev na 7 prireditvah), da je vodji projekta in donedavnemu v. d. direktorja gledališča, g. Francu Mlakarju, uspelo sestaviti program, kjer se je našlo resnično za vsakogar nekaj. S to prireditvijo je tako g. Mlakar na najboljši možen način zaključil svoje uspešno enoinpolletno delo v našem gledališču.
Septembra ste si lahko ogledali prvo premiero v novi sezoni: predstavo za otroke z naslovom OJ, ČUDEŽNI ZAOBOJ v režiji Petra Srpčiča. Sodeč po prvih reakcijah mlade publike, vse kaže, da bodo otroci predstavo radi gledali.
Pripravljamo:
M. Schisgal: STROJEPISKI. Režiser: Viktor Ljubutin. Premiera: 6. oktober 1997.
Spoštovano občinstvo, vabljeni k ogledu naših predstav.
Uprava gledališča
Otroci in odrasli, če radi plešete v ritmu valčka in polke in si želite sodelovati pri ohranjanju ljudske dediščine Folklorni skupini Bolnišnice Ptuj. se lahko na telefon 772-751.
Snežana Plohl, Predsednica folklorne skupine
J. mednarodni otroški folklorni festival PtuJ 1997
Zveza kulturnih organizacij Ptuj prireja v letošnjem tednu otroka 3. mednarodni otroški folklorni festival. Nastopile bodo skupine iz Avstrije, Slovaške, Hrvaške in tri slovenske: skupina dvojezične Oš iz Prosenjakovcev z madžarskimi plesi, skupina Kres iz Novega mesta in kot predstavniki domačega okolja mladi plesalci skupine Rožmarin iz Dolene. Festival je edini te vrste v Sloveniji, zato bo res vredno izkoristiti priložnost in si ogledati bogastvo ter različnost otroškega ljudskega izročila iz dela srednje Evrope.
Spored festivala je naslednji:
Četrtek, 9. oktobra:
-	ob 19. uri na OŠ Olge Meglič: Nastop Slovaške skupine skupaj s skupino Rožmarin iz Dolene in mladimi kopjaši iz
Markovcev - zaključen nastop za vojake ptujske vojašnice
Petek, 10. oktobra:
-	ob 11. uri v dvorani Pan Kidričevo:
Nastop vseh festivalskih skupin - zaključen nastop za učence šol iz občine Kidričevo
-	ob 19. uri v dvorani Center na Ruju: Osrednji festivalski nastop - za otroke ptujskih šol, vrtcev in za izven
Sobota, 11. oktobra:
-	ob 9.30 povorka od OŠ Olge Meglič do središča mesta
-	ob 10.00 - nastop vseh festivalskih skupin pred Mestno hišo
-	ob 17. uri na OŠ Videm pri Ptuju: Nastop vseh festivalskih skupin - za učence OŠ Videm in izven
Prireditev so omogočili Mestna občina Ptuj, občini Videm in Kidričevo, Center interesnih dejavnosti, Zveza kulturnih organizacij Slovenije in številni sponzorji, ki se jim bomo zahvalili po zaključku festivala.
Predsednik
organiz. odbora Za ZKO Ptuj Ervin Hojker	Nevenka Gerì
iJtj&MXKDmima

Kot se za občinski praznik spodobi, smo ga praznovali kar 13 dni. Od 29. 7. do 10. 8. 1997. Kljub trinajstici je skoraj vse teklo kot po maslu, če ne štejemo zadrege organizatorjev ob otvoritvi peš mostu 2. 8. I997.
Teh trinajst dni glasbe, cvetja, izdelkov domače obrti, postavitve table za najlepše mesto, športnih prireditev, osrednjega prazničnega dne, folklornih in gasilskih nastopov, srečanja upokojencev je letos zaokrožilo izredno bogato vsebino ptujskih poletnih prireditev; od tistih, ki jih je organiziralo Društvo umetnikov in ustvarjalcev, do Gledališča Ptuj, GIZ Poetovio Vivat, Mestne občine, posameznih kulturnih institucij, župnij in samostanov, športnih društev, obrtnikov in gospodarstvenikov, škoda, da ob tako slovesnem dnevu, kot je praznik občine, in ob tolikšni množici ljudi, ki jih je Ptuj pritegnil, nismo uspeli dogovoriti še ognjemeta.
Praznik Občine PTUJ JE 5. AUGUSTA, LETOS JE BIL ZA DAN PRAZNOVANJA IZBRAN 2. AUGUST. Ta dan je bil še posebej, tako zaradi vremena, prireditev in izrednega vzdušja okoli 15 000 udeležencev, ob koncu praznovanja nekaj posebnega.
kaj, kar privlači, nekaj, kar je vredno okusiti.
Za primer vzemimo zadnje dejanje občinskega praznika, ki se ni odvijalo po začrtanem scenariju, ker so pešci takorekoč zasedli novi peš most, si ga vzeli za svojega, kot je dejal njegov načrtovalec, odgovorni projektant Marjan Pipenbaher. Zdelo se je, da so Ptujčani, okoličani, gostje in turisti na tak način povedali, da je most njihov, da nanj ne spadajo vozila, ki smo jih vendarle predvideli v protokolu. Na žalost so zaradi zasedbe mostu izpadli paraplegiki - iskreno opravičilo! Nagovori župana dr. Lucija, ministra za promet in zveze g. Berngauerja, odgovornega projektanta g. Pipenbaherja, patra Tarzicija so se mešali z enkratnim vzdušjem več kot 15.000 ljudi na tej in oni strani Drave in seveda na samem peš mostu. Poleg tega pa skoki padalcev, glasba, čudovita noč, vino in, kdo bi vedel, kaj vse je še pripomoglo, da smo bili priča dogodku, ki ga je večina mest ob rekah deležna vsakih sto ali še več let, in da smo zmogli tak korak v času, ko smo začeli spoznavati in tudi bolj ceniti denar in seveda trud, ki je potreben, da prideš do njega.
Mesto Ptuj je v temelje hiš, ulic, cest, mostov ujelo nemir tisočletij, nemir Rimljanov, ki so bistveno presegli število današnjih prebivalcev, nemir ob preseljevanju narodov, poseben nemir časov slovenske Karantanije, Frankov, Salzburžanov, Turkov, ... francoskih vojakov, Nemcev in kdo bi lahko naštel vse. V njem je naboj dobrega in tudi slabega, ustvarjenega skozi tisočletja. Zato je PTUJ bogat, živ in privlačen.
Ob letošnjem občinskem prazniku, ko smo drugič v samostojni Sloveniji proslavljali dogodek, da je Ptuj leta 1513 dobil svoj dopolnjeni osnovni pravni akt STATUT, ki je bil potrjen na dan sv. OŽBALTA, smo ponovno nekoliko bolj začutili, da je Ptuj središče nekega širšega območja, da ima v sebi ne-
znanec pri naši mizi ni mogel verjeti, da lahko"en most "pritegne toliko ljudi. Vendar je Ptuj nastal in se razvil zaradi ugodnega prehoda preko Drave, zaradi kamnitega mostu že v rimskih časih. Danes, ko promet tako narašča, bo moral biti čim prej izpeljan tudi načrtovani tretji oziroma skupaj z železniškim četrti ptujski most.
Vse je večno, kar nastane, je povedal g. župan na slovesnosti. Tako bo večen tudi most, večni bodo podatki, zapisi, v večnost bo zapisano, če bomo znali poznejšim rodovom kaj povedati o našem času.
Arhiv, svet Kristina šamperl Purg, prof. zg.,
članica komisije mestne občine za proslave in prireditve
Z_____ft

ummm	m
V soboto, 30. 8. 1997, je bila v cerkvi sv. Ožbalta na Ptuju krajša, a nevsakdanja slovesnost.
Krstili so desetega otroka družine Kekec - Janžekovič iz Ptuja. Kot je navada, je mala deklica, deseti otrok po vrsti, imela posebno ugledna botro in botra, za razliko od njenih bratcev in sestrice ter seveda tudi večine drugih otrok. Botra sta namreč bila županova soproga ga. Irena LUCI in župan MO Ptuj, državni poslanec in podpredsednik državnega zbora Miroslav LUCI, dr. med.
Družina Kekec - Janžekovič je zaradi skromnosti in njej lastnih pogledov na življenje pri desetem otroku naredila izjemo in se v skladu s tradicijo strinjala z nekoliko bolj javno slovesnostjo, vendar v krogu domačih, botre in botra, podžupana g. Ivana JURKOVIČA s soprogo Nado, očetovega brata z otrokoma, treh znancev, duhovnika in seveda fotografa.
Čestitke mali krščenki, mamici, očetu, sestrici, bratom in seveda botri in botru, ki sta s svojo odločitvijo za tak korak počastila to številni in zdravo družino ter prevzela nase tudi vse pravice in obveznosti do lepe in živahne deklice Ignacije JANŽEKOVIČ.
KŠP
Družina Kekec-Janžekovič (manjkata dva fanta, ker sta bila na kadetskem namizno teniškem prvenstvu v Murski Soboti), boter, botra in pater Marjan.
Dom upokojencev Ptuj pridobil koncesijo za področje ambulantne fizioterapije
Veliko napora in razgovorov je bilo potrebno, da so bila končno pridobljena vsa potrebna soglasja za podpis pogodbe o koncesiji za opravljanje zdravstvene dejavnosti na področju ambulantne fizioterapije, ki jo je pridobil Dom upokojencev Ptuj.
Župan MO Ptuj, Miroslav Luci in direktorica Doma upkojencev Ptuj, Kristina Dokl sta pogodbo podpisala 19. septembra 97 v mestni hiši in s tem omogočila tudi zunanjim uporabnikom koriščenje fizioterapevtskih storitev v domu. Naenkrat lahko sprejmejo sedem do osem pacientov. Storitve pa bodo na voljo tudi samoplačnikom.
Po besedah direktorice ga. Dokl so pričakovali več, saj jim kapacitete omogočajo opravljanje več tovrstnih storitev, kot jih zmore en fizioterapevtski team - za kar so zdaj pridobili koncesijo. Vsekakor pa je tudi to velika pridobitev za ptujsko občino in uporabnike iz tega okolja, saj omogoča večjo kvaliteto fizioterapevtskih storitev.
ir&l>i^ì1Mlla«imi»*l—........................... .......

CHIPTRONIC d.o.o. Podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov
èv
center
PTUJ, Jadranska 17,tel./fax: 062 779-420, tel.771-982, GSM: 041 672-498
SVETOVANJE, PROIZVODNJA,
PRODAJA IN SERVIS
TEHNIČNO ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV,
po pogodbi v sodelovanju z
...za vas, prvi pravi, še boljši in največji v SV Sloveniji!
POSLUJEMO PO PRAVILIH OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA BREZ DOPLAČIL ZA (STANDARDNE) ORTOPEDSKE PRIPOMOČKE
MSN! SERVIS
Štefan I « I IM I , ,,
Za vas izvajamo:
- popravila vrat, oken, rolet in pohištva montaža varnostnih ključavnic in protivlomnih sistemov - popravila vodovodne inštalacije in čiščenje bojlerjev - manjša elektropopravila ostala popravila po naročilu.
Herceecva 7,22301 tui Tel./fax: €62/777 148 €41/675-757
h H
PE TISKARNA
POŽEG 4, 2327 Rače, Slovenija Grafični inženiring d.o.o. Telefon: (062) 835-192, 835-230
2310 Slovenska Bistrica
fax: (062) 836-885
Ugodno in kvalitetno izdelujemo:
X vse vrste tiskovin (obrazce, brošure,
prospekte, vizitke,...)
X lahko kartonažo X sitotisk (na pločevino, folije, PVC...)

INVEST
d.o.o.
Ob Dravi .‘Va. 2250 Ptuj teVfax: (062) 777-981,777-441
a
PODJETJE ZA INVESTICIJSKO DEJAVNOST PROJEKTIRANJE IZVAJANJE NADZOR
Prešernova 17. PTUJ telta (062) 778-095
t „
jllppfl y
V PTUJČANU lahko objavljate Vaša reklamno-propagandna sporočila v različnih velikostih in tudi v barvah, ki ga bodo dobila vsa gospodinjstva na območju Mestne občine Ruj.
Podjetja, organizacije in posamezniki, ki želijo objaviti reklamo za pol leta ali skozi celo leto, imajo možnost popusta.
Za vse informacije lahko pokličete na tel. št. 771651, 771146, 778589 ali se osebno oglasite v Uredništvu Rujčana na Mestnem trgu 1.
MON
IN HIŠNIH TMFONSMH
\ cmmi
ALOJZ JAKOMINI S.P.
VODOVA UL 4,2250 PTUJ
ANTENSKI SISTEMI	TEU 062/777-718
>	Dobava in montaža antenskih sistemov za sprejem satelitskih in zemeljskih programov
>	Kabelski razvodi po stanovanjih
HIŠNE TELEFONSKE CENTRALE
>	Dobava in montaža telekomunikacijske opreme 5 Telefonski razvodi
>	Vzdrževanje in popravila telekomunikacijske opreme
' 'M ' ■