TRST, petek 25. marca 1955 Leto XI. - Št. 71 (3000) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94'638, 93-808, 37-338 StR37-338TV°iv ,JL' MONTECCHI it. i, III. "i ooo — or.i aci. o ...o« , ---------------- „-----nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. upravni 100 °d 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- * osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna »00, polletna 1700, celoletna 3300 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 An. Postni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založna tsmvemj*, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 31-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. zuz - irm 3000 Nezadovoljstvo jugoslovanske javnosti številk zara^ ^r^*ve ^donskega Memoranduma Ho/jih’ k'“ b,° kmalu poteklo wla dn« - izhaJanja natisnili yn'ka’.smo ured'*i in tila lr‘tisočo številko gla- ’«itev n"'11 trža8kih S1°* tof.j ' Danes praznujemo kljub svil-jubUej- k> P» ima tiniemK nav'dezi>i neveliki CotT svojo ve,iko !®>tramn V zaradi ,e«a tem m«? Za d0*žnost, da na iifflo. ,a JubileJ zabele- Tri tisoč številk slovenske- Trstuaa)bredneSa dnevnika v •‘štetih njamre' P°le8 ostalih "Jdvse večjih dokazov 'loja membna priča ob-ncsti i„ ,nske narodne skupita n •lovenskega napred-Trstn 5°!ltične8a gibanja v bilei vŽi® Je n« Jubilej, Ju-** Drau trzaških Slovencev, so v posčbno pa onih, ki Mne J-godovini svoje domo- «•ia vrsti sv sS;vawem ita J™ vrsti svojega me- i morda najhujše obdobje Uali borb in občut-Evrope, preživ- d°kazali * 80li obst°J in uničiti ’ a j*h nobena sila N “‘ ne more. Jemo ta^t na t0, da praznu-'iščinah l. lej v dneh in °ko-tued »L ^ih najbrž nihče »ašeta n ob prvi številki 1)tifakovantiVn'ka ne bi raogel '••tisoč* -V’ smatramo našo J( Tahteva^m" ** USPeh' ki požrtvovai nogo borb in Uodnor« os*i ter nesebične t0{nikov naSih 'itateljev, na-•o veiia In s°trudnikov. Za-P°ždrav Predvseih njim naš ustanei- 10 poziv. naj nam novih Zves" še nadalje, do DobnikSpebov in mnogih JefijMiiejev. kakršen . uredništvo Uradni krogi so zaenkrat prepričani, da bodo ital. odgovorni čini tel ji pregledali ravnanje oblasti v Trstu, da bo končno začela spoštovati določbe sporazuma (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Jugoslovanska javnost z veliko zaskrbljenostjo in nezadovoljstvom zasleduje dogodke v Trstu. Jugoslovansko ljudstvo Je zaenkrat mirno, ker je prepričano, da bo jugoslovanska vlada uporabila vsa sredstva za zaščito pravic tržaških Slovencev in spoštovanje londonskega sporazuma s strani Italije. Največji pozitivni rezultat londonskega sporazuma, poudarjajo v Beogradu, je bilo zmanjšanje napetosti, izboljšanje ozračja v odnosih med o-bema državama in izboljšanje ozračja med etničnima skupinama v samem Trstu kot rezultat prenehanja šovinistične gonje po likvidaciji tržaškega vprašanja. Ravnanje lokalnih oblasti v Trstu je dalo povod za ponovno oživljanje šovinizma v delu italijanskega tiska, ki resno ogroža te pozitivne rezultate. Jugoslovanski uradni krogi zaenkrat ne dvomijo o pripravljenosti italijanske vlade, da bo spoštovala določila londonskega sporazuma, in v iskre-post izjav najvišjih italijanskih osebnosti ob podpisu londonskega sporazuma in po njem in upajo, da bodo odgovorni italijanski činitelji pregledali ravnanje lokalnih oblasti v Trstu, ki ni v skladu niti z določili londonskega sporazuma, še manj pa z njegovim duhom in njegovimi cilji. vanskega in češkega rečnega nes predpoldne sprejel egip- brodarstva o raznih vprašanjih sodelovanja o plovbi na Donavi. Jugoslovansko delegacijo bo vodil Ivan Gugič, direktor uprave rečnega brodarstva. Trgovinski sporazum med FLRJ in Romunijo BEOGRAD, 24. — Danes je bii v Beogradu podpisan novi trgovinski in plačilni sporazum med Jugoslavijo in Romunijo, ki predvideva blagovno izmenjavo v znesku nad 6 milijonov dolarjev v obeh smereh. Jugoslavija bo izvažala v Romunijo med drugim jeklene cevi, kavstično sodo. kalcijev karbid, razne rude, cigaretni papir, emajlirano posodo in drugo blago v zamenjavo za proizvodnjo nafte, rafinirani parafin, razne kemične proizvode, lake, barve in drugo blago. Dr. Brilej pri Hammarskjoeldu NEW YORK. 24. — Stalni zastopnik Jugoslavije pri OZN dr. Jože Brilej je včeraj obiskal glavnega tajnika Daga Hammarskjoelda in se z njim med drugim razgovarjal o mednarodni konferenci za uporabo atomske energije v miroljubne namene, ki bo avgusta v Ženevi. tovska ministra Hasana Ibrahima in Hasana Marryja. Sprejema so se med drugimi udeležili državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, generalni tajnik predsednika republike dr. Jože Vilfan in generalni major Miloš Sumonja. Po sprejemu je predsednik republike obdržal egiptovske goste na kosilu. BEOGRAD, 24. — Kot gostje turistične zveze Jugoslavije bo aprila in maja obiskalo Jugoslavijo pet skupin novinarjev iz skandinavskih držav. Holandije, Nemčije, Avstrije, Francije, Belgije in Anglije. Inozemski novinarji bodo obiskali glavna mesta, nekatere industrijske objekte in turistična središča. Program bivanja predvideva tudi stike z visokimi političnimi, kulturnimi in javnimi delavci ter dve tiskovni konferenci v Beogradu in Zagrebu. Mitja Vošn jak pri Palamari Tiskovni urad generalnega komisariata pa sporoča: ■TRST, 24. — Jugoslovanski zastopnik v Trstu, generalni konzul Mitja Vošnjak, je bil nocoj na lastno željo sprejet pri vladnem generalnem komisarju, prefektu Palamari. Med razgovorom, ki je trajal dolgo časa, so razpravljali o raznih krajevnih vprašanjih«. Kot poroča jugoslovanska novinarska agencija Tanjug, je bil vzrok obiska generalnega konzula pri gen. vladnem komisarju aretacija antifašistov v Skednju in policijska zasliševanja v Bazovici in Repentabru. Heuss podpisal zakon o ratifikaciji pariških pogodb V francoskem republiškem svetu se nadaljuje razprava o ratifikaciji, ki se bo verjetno zaključila šele v nedeljo BEOGRAD, 24. — Te dni se bodo pričeli v Bratislavi razgovori med zastopniki jugoslo- Tito sprejel egiptovske ministre BRIONI, 24. — Predsednik republike maršal Tito je da- BONN, 24, — Predsednik zahodnonemške republike The- odor Heuss je danes podpisal zakon o ratifikaciji pariških sporazumov. Zakon bo še danes objavljen v uradnem listu. Predstavnik predsednika je izjavil, da je predsednik zakon podpisal, potem ko je temeljito proučil vprašanje ustavnosti pogodb. S predsednikovim podpisom je postopek o ratifikaciji v Zahodni Nemčiji zaključen. V socialdemokratskih, krogih pa obsojajo, da je predsednik Heuss podpisal zakon, še preden so ostale države zaključile postopek o ratifikaciji in še preden je nemško ustavno sodišče odločilo o ustavnosti sporazuma o Posarju. So- dišče v Karlsruhe bo o re-kurzu socialnih demokratov razpravljalo 28. marca. Ugotoviti bo moralo predvsem, ali je rekurz sprejemljiv, ker so ga podpisali tudi nekateri poslanci zahodnega Berlina, ki nimajo glasovalne pravice v zveznem parlamentu. PARIZ, 24. — V republiškem svetu se je razprava o med drugim, da bi rajši videl, da bi Nemčija bila prva razorožena država, kakor zadnja zopet oborožena sila. Dodal je, da je Francija vedno bila naklonjena razorožitvi in nadzorstvu in da Francija ni kriva za sedanje stanje. Za Faurom so se vrstili drugi govorniki vse do 20. ure, ko je bila seja odložena pariških sporazumih danes na 22. uro. zjutraj ob 10 nadaljevala. Ta-| Ko se je seja adaljevala, koj začetku je kominfor- je socialist Marius Moutet mistični senator Čhaintron po- j obrazložil stališče socialistov, lozil resolucijo, ki predlaga j siecjili so še drugi govorniki, zavrnitev predloga za ratifi- j nakar je bila seja odložena kacijo in poziv vladi, naj ta- na jutrj zjutraj. 5KEDENJSKI ANTIFAŠISTI SE NISO NA SVOBODI Nov vol og za ra tli novih kršitev Tudi policijski fotografski posnetki antifašistov dokazujejo pomanjkanje argumentov za tožbo - Fašističnemu «Messageru> naj oblast prepove nadaljevanje netenja narodnostne mržnje! Foreign Office naklonjen pobndi fr konierenco štirih po ratifikaciji ZEZ ve predstavnika angleškega zunanjega ministrstva - Edenov razgovor z ameriškim ^Poslanikom Aldrichom - Senator George sodi, da bi do konference moralo priti letos - Churchill o objavi korespondence med Mendes-Franceom in Churchillom °v| sovjetski predlogi za razorožitev &V°N. N sJ1*'0 — Moskovski «5gjM .‘—»t oddaji j? SovJetski pred-za za v n/j, Y JCISIU SM0r°žitev 1komisiji OZN e* v t ’ ki trenutno za- i5°Sebiio ?nu Postavil nov » Va7»n« ii . i_: vl!'JvidevaVazen>> Predlog, ki b, c')o o "Mednarodno kon-v ‘Povert °Mejitvi oborožitve, orol°mskega in vodi-sta Predin ln ki obsega k> sta jih po-nDa ,, nciJa in Velika Bri-, Kot j ’ av§usta lani«, :.^k] zhflno, so angleško-iki1 Poston«redlogi predvidela ga »roži Prepoved atom-kr«Salta Pn eemer bi bi-Hi» nii> kor , odvisna “d kon-»rn- konJf v za omejeva-6zja Vencionalnih vrst v^i °s^ovsk'i „ j • V$„L "Novi eradl° je nadalje-tti&Pje d0i Jov)etski predlog ilan.)evSlnib Ceno, število spre-l, °v k druP- ogov in do- °gi zahtevajc ,t6a?edhar0HZn nenje poobla -«?1Zacije j? nadzorstven« ^hunsko kontrolira' Predlogi zahtevajo ^ar^narodn ^rjenje P°obla-l»5ah‘zae,ie dn.e nadzorstvene atomsko’- ’ b' kontrolira- afckovsk, mdustriJo». nj'* *ahndadio je nadalje 't wv*ega?ne vetesile, da v bega Zacetka nis °roži?rašan*e anmena' da se re-•W.Ve ali _ me.ievanja ob-. °rožia p^ePovedi atom- ^ačetka niso ime-°ro^ašan*enamena. da sr s|te» Ve ali °me)evanja v 0rožja Izpovedi a ?ilii^OrŽujein ^nil je tudi, ki Vob'kov naAfl,Po|drugl 80 na *; - 950 opori- 'k ^!a Od aml °-?e mi'J °d-lio ?°nčno iP sKego ozem-^Pa^bdaril j moskovski ra- sil. ,hO da le «povsem >kl em ost orožju' Pred ZSSR v %U ancaster u' SnoV* dane?°-USU. v Lon- S*|? seVtaT unrt Popoldne po-Pod "»or za raz- d*gn °tficea kS^Vo s-!8hj o' ^ ^7o m" 8 srni® - ^ 1 oda' Predstavil danes P0n'er?nria •h' nei z >• n*6!?. Je pred^dn?kaVEt' ssgrsss ^ Podajo-°ki0jorije ?4V'nar‘ te a ial »e 4a zbornici ki je & .. datr‘^V temveč -ije 8 'rih n PjOdndo za sv s°di’ a nemšw; k°riočnosti t ^ va vstrjhotnosti pa-* r, .Pra,?ba ta .m.'nistri Prita^hb h* seatanVu1, da bi 'ut«i z’Ia na ne ».Jf, skrb Pred-nato P° mne- moraij H' t»na boben1^, Vehk« Sestanek da t.P da-’ Qa b‘ mo- rale prizadete zahodne države, kakor hitro bodo ratificirani pariški sporazumi, skupno proučiti vprašanje štiri-stranske konference, in končno, da še ni bil dosežen noben sporazum o sestanku zunanjih ministrov treh zahodnih velesil po ratifikaciji pariških sporazumov. Predstavnik Foreign Officea je na vprašanje, ali se bodo štirje zunanji ministri res sestali junija v San Franciscu med proslavo desete obletnice OZN, odgovoril, da zaenkrat na to še niso mislili, in da o tem ne ve ničesar. Kar se tiče skrbnega pripravljanja konference, je predstavnik pojasnil, da misli s tem tako na poprejšnja posvetovanja med zahodnimi velesilami. kot na potrebo, da se ugotovi, ali lahko da štiri-stranski sestanek ugodne rezultate. Ameriški veleposlanik v Londonu Winthrop Aldrich je imel danes na lastno zahtevo razgovor z angleškim zunanjim ministrom Edenom. V diplomatskih krogih sodijo, da je bilo med tem razgovorom morda načeto tudi vprašanje mednarodnih razgovorov, o' katerem je govoril predsednik Eisenhower med svojo včerajšnjo tiskovno konferenco. V bonnskih uradnih krogih zatrjujejo, da z zadovoljstvom sprejemajo na znanje ((podporo. ki jo je dal včeraj Ei-senhower zamisli pripravljanja mednarodne konference do ratifikaciji pariških sporazumov«. Obenem poudarjajo v Bonnu nemško željo, da bi bila tudi Adenauerjeva vlada zastopana, ko bi začeli proučevati nemško vprašanje. Po mnenju nekaterih bonnskih funkcionarjev so se Eisenhotverjeve besede nanaša le bolj na neko pripravljalno konferenco, na kateri naj bi določili dnevni red za pravo konferenco. Medtem je v Washingtonu demokratični senator Walter j George predsednik senatne zunanjepolitične komisije, ponovno poudaril svoje stališče, ki je naklonjeno čimprejšnji koferenci državnih poglavar- j jev štirih velesil. O tem je imel George danes tudi razgovor z državnim tajnikom Johnom Fosterom Dullesom. Medtem se v ZDA, kot vse kaže, vedno bolj širi zamisel, da bi le bilo bolje poskusiti s konferenco z Rusi. Predsednik Eisenhovver in državni tajnik Dulles sicer v različnih odtenkih navidez soglašata z demokratično opozicijo, da bi bilo prikladno začeti dvogovor z ZSSR, postavljata pa razne pogoje in izjavljata, da bi bila »aibnlj primerna konferenca zunanjih ministrov, na kateri bi se naj prebil led in ki bi ji kasneje lahko sledila konferenca načelnikov vlad. ki bi lahko sprejela obveznej.še skle-pe. Vse to pa bi se po wa- shingtonskem mnenju lahko začelo šele po popolni ratifikaciji pariških sporazumov v vseh prizadetih državah. George pa je ddnes poudaril, da ZDA «ne bi smele postavljati togih pogojev, kajti sicer nastaja nevarnost, da do konference ne bi nikoli prišlo«. Dodal je, da bi po njegovem mnenju moralo priti do sestanka načelnikov vlad še v tem letu. Republikanci še vedno izražajo nasprotovanje tej zamisli, toda manj naravnost kot v obliki izražanja dvomov. Senator VVilliam Knowland, načelnik republikanske skupine v senatu. je dejal, da je treba ((premagati še mnogo težav, preden bo mogoče o zamisli senatorja Georgea trditi, da je izvedljiva«. Na današnji seji spodnje zbornice pa je Churchill odgovarjal na razna vprašanja v zvezi z objavo pisem, ki sta si jih izmenjala z Mendes-Franceom- Churchill je opomnil, da je bil 10. marca v francoskem republiškem svetu prebran izvleček iz teh pisem, ne da bi bili njega vprašali za dovoljenje: dodal je, da je nato svetovni tisk objavil manj ali bolj točne izvlečke iz pisem. Zaradi tega je Churchill prosil Mendes-Francea, naj mu dovoli objaviti pisma, Mendes-France pa je sporočil, da jih ima namen objaviti 21. marca. «Ker je Mendes-France zagovornik ratifikacije pariških sporazumov _ je rekel Churchill — mislim da se mu je objava zdela koristna za ratifikacijo«. V odgovor na vprašanje nekega laburističnega poslanca pa je Churchill izjavil, da je v Moskvi objavljeno besedilo brzojavk, ki si jih je izmenjal z Molotovom v juliju in avgustu 1954. popolno in točno. Churchill je dodal; ((Upoštevajoč mojo izjavo d tej zadevi v spodnji zbornici, je imel Molotov vso pravico objaviti popolno besedilo teh brzojavk, ne da bi se prej posvetoval menoj. Zelo sem zadovoljen, da je tako ravnal«. Klerikalna Izsiljevanja v Belgiji BRUSELJ, 24. ■— Belgijska vlada, ki jo sestavljajo socialisti in liberalci, je danes dobila v poslanski zbornici zaupnico v zvezi s svojo šolsko politiko. Za vlado so glasovali socialisti. liberalci in kominfor-misti; skupno 113 poslancev. Proti vladi je glasovalo 88 poslancev. Medtem pa se nadaljuje klerikalna kampanja proti šolski politiki vlade, ki je znižala podpore katoliškim šolam. De-mokristjanska stranka je organizirala v več krajih Belgije študentovske demonstracije proti vladi. Katoliški študentje se ne udeležujejo pouka že nekaj dni. Danes so ti študentje demonstrirali v Gandu, v Malinesu, v Liegeu, Monsu. Bruslju in drugod. Študentje so s kamenjem napadli policijo, ki je povsod odločno nastopila in uporabljala tudi sol-zilne bombe. Guverner za pokrajino Bra-bant je izdal ukaz, ki v dneh 25.. 26. in 27. marca prepoveduje zbiranje več ko 5 oseb na ozemlju občin bruseljskega mestnega področja. Prav tako je zbiranje več ko 5 oseb prepovedano za vso pokrajino Brabant. Ta ukaz spopolnjuje ukaz bruseljskega župana, ki prepoveduje katoliške demonstracije, ki so bile napovedane za 26. marca. koj da pobudo za sklicanje konference štirih, na kateri naj bi razpravljali o Nemčiji in o sistemu za evropsko kolektivno varnost. Govoril je nato ljudski republikanec Coude Du Foresto kot poročevalec komisije za industrijsko proizvodnjo, ki je med drugim izjavil, da je «bolje imeti pariške sporazume kakor nič«. Glede spremi-njevalnega predloga v zvezi z agencijo o oboroževanju, ki ga je komisija stavila, je izjavil. da se bo o njem izrekel potem, ko bo dobil pojasnila od vlade. Socialist Champaix je izrazil zaskrbljenost nad morebitnim vplivom oborožitve na nemško ljudstvo, «ki je vedno podvrženo želji po hegemoniji«. Pripomnil pa je, da sta sovraštvo in maščevanje slaba svetovalca, in je nato izjavil, da je za tekmovanje v oboroževanju odgovorna politika sovjetske vlade. Socialni republikanec Cha-paluin se je izrekel proti sporazumom in pri tem omenil številne žrtve Nemcev. Kominformist Čhaintron je obrazložil vzroke, zaradi katerih je predložil svojo resolucijo proti sporazumom in je pripomnil, da so ZDA in ne Sovjetska zveza odgovorne za razbitje zavezniške . solidarnosti, ki se je ustvarila med vojno Razprava se je nadaljevala popoldne, ko je predsednik vlade Faure odgovoril na oster napad neodvisnega senatorja Pincharda. Izjavil je Pred začetkom popoldanske razprave je predsednik sporočil. da je zaradi velikega števila vpisanih govornikov bilo sklenjeno, da se bo splošna razprava nadaljevala do jutri zvečer, v soboto in eventualno v nedeljo pa bodo razpravljali o spreminjevalnih predlogih in glasovali. Zunanji minister Pinay bo govoril jutri. Gramiko v Stockholmu STOCKHOLM, 24. — Iz Londona je z letalom prispel v Stockholm namestnik sovjetskega zunanjega ministra Gro-iriilco. Na letališču ga je sprejel sovjetski poslanik na Švedskem skupno z nekaterimi predstavniki švedskega zunanjega ministrstva. Gromiko ni ob prihodu podal nobene izjave in je takoj odšel v sovjetsko poslaništvo, kjer bo gost tri dni. WASHINGTON, 24. — Turčija. Iran, Jordan, Saudova Arabija. Jemen in Laos so sporočile indonezijski vladi, da se bodo udeležile konference afriških in azijskih držav, ki bo od 18. do 25. aprila v Ban-dungu. Sprejem vabila je javila tudi Zlata obala. Do sedaj so torej vabilo sprejele vse povabljene države razen Srednjeafriške zveze, ki je udeležbo odklonila. Scelba in Martino odpotovala v Ameriko Na zasedanju vodstva PSDI se levica zavzema za vlado demokristjanov in socialnih demokratov (Od našega dopisnika) RIM, 24. — Ministrsci predsednik Scelba in zunanji minister Martino sta danes zjutraj odpotovala z letališča Ciampino v Kanado. Pozno zvečer sta prispela v Montreal, kjer bosta jutri začela uradni obisk v Kanadi, nato pa nadaljevala pot v ZDA. Odpotovala sta z zaupnico poslanske zbornice v žepu, ki jima je dejansko prepustila proste roke za pogajanja o koncesijah ameriškim družbam pri izkoriščanju italijanskega petroleja. Scelbo in Martina spremlja poleg žen izbrana skupina iz- Raab povabljen v Moskvo na razgovore o avstrijski pogodbi Odgovor sovjetske vlado na zadnjo avstrijsko noto MOSKVA, 24. - Sovjetski zunanji minister Molotov je danes sprejel avstrijskega poslanika v Moskvi Bischoffa, kateremu je izročil sovjetski odgovor na avstrijsko noto od 14 marca. Ob tej priliki je Molotov sporočil tudi vabilo sovjetske vlade avstrijskemu kanclerju Raabu, naj bi prišel v Moskvo, da bi razpravljali o avstrijski državni pogodbi Sovjetska vlada izjavlja, da se strinja s tem, da se o tej pogodbi razpravlja ločeno na konferenco štirih ob udeležbi Avstrije. Načelnik tiskovnega urada sovjetskega zunanjega ministrstva Iljišev je takole na- vedel besede Molotova avstrij-1 V noti, s katero sovjetska skemu poslaniku: ((Sovjetski vlada odgovarja na avstrijsko vladi je na podlagi izjav kanclerja Raaba znano njegovo pozitivno stališče glede njegovega potovanja v Moskvo za sklenitev državne pogodbe. Upoštevajoč to izjavo kanclerja Raaba in ker želi upostaviti osebni stik med Avstrijo in Sovjetsko zvezo, se bo sovjetska vlada veselila Raabovega prihoda v Moskvo ter drugih predstavnikov, ki bi jih avstrijska vlada eventualno želela poslati v ta namen« Poslanik Bischoff je Molotovu izjavil, da bo takoj sporočil to vabilo na Dunaj. noto, pa je med drugim rečeno, da sovjetska vlada sprejema na znanje željo avstrijske vlade po nadaljnjih pojasnilih glede jamstev proti novemu «Anschlussu». Nota pravi tudi, da zopetna oborožitev Zahodne Nemčije ustvarja nevarnost za Avstrijo, in je zaradi tega potrebno sprejeti ukrepe proti temu. V zvezi s tem je tudi potrebno proučiti pogoje za umik čet štirih zasedbenih sil iz Avstrije in ukrepe, ki jih bo treba sprejeti v bodoče v primeru neposredne nevarnosti za »Anschluss«, vedencev in funkcionarjev palače Chigi. Pred odhodom je podal Scelba daljšo izjavo, v kateri je med drugim dejal, da ni namen njegovega potovanja v ZDA, da bi sklepal sporazume ali pogodbe, temveč da se «v okviru obstoječih obveznosti poglobijo že tako intimni odnosi«. Omenil je tudi ameriško gospodarsko pomoč in dejal, da «ne namerava zahtevati novih žrtev od ameriškega davkoplačevalca«. Danes je nadaljevalo z zasedanjem državno vodstvo PSDI, obenem pa se je sestalo vodstvo PLl skupno z liberalnimi parlamentarci. Na liberalnem zasedanju je poročal tajnik stranke Malagodi o nedavnih pogajanjih z ostalimi strankami vladne koalicije. Zasedanje je odobrilo Malagodijevo poročilo in nato začelo razpravljati o zakonu za upravne volitve in o sindikalnem zakonu kot o dveh izmed vprašanj, ki bodo prišla na vrsto v pogajanjih med vladnimi strankami. Na današnjem zasedanju državnega vodstva PSDI — zasedanje se je začelo včeraj in se bo nadaljevalo jutri — je med drugimi govoril predstavnik levice Bonfantini. Zavzemal se ie za dvostrankarsko vlado DC-PSDI, ki naj bi pozitivno vplivala tako na demokrist-jansko kot na Nennijevo politiko. Podtajnik stranke Tanas-si in predsednik socialdemokratske parlamentarne skupine Paolo Rossi pa sta se zavzemala za nadaljevanje poskusov političnega razčiščevanj v odnosih med štirimi strankami centra. Danes je bila v Rimu proslava obletnice pokola v Fosse Ardeatine. A. P, Včerajšnja vest o protizakonitem — dvakrat protizakonitem! — policijskem zasliševanju v Bazovici in Repentabru, kakor tudi vest, da je generalni vladni komisar izdal odlok o razlastitvi nele prvotno aolocenih pol milijona, temveč dvakrat toliko — enega milijona! — kvadratnih n.e-trov slovenske zemlje pri Dom ju, je vzbudila nov val ogorčenja med našim ljudstvom. Ali je to spoštovanje Memoranduma? AH se tako spoštuje mirovna pogodba? Mar je to odgovor na upravičene proteste zaradi grobih kršitev Posebnega statuta s komisarskim podpisovanjem dekreta o gradnji raznarodovalnega naselja v Sesljan u? Hamesto da bi oblasti preklicale vse dosedanje ukrepe, s katerimi so kršile slovesno sprejete določbe, s kršenjem nadaljujejo! Mar ni to dokaz pomanjkanja najmanjše dobre volje? Mar ni to dokaz izzivalnega ravnanja ne samo onih, ki na svoji koži to kršitev občutijo, temveč tudi onih, ki so Memorandum sopodpisali? Ze zadnjič smo zapisali, da je nujno, da se tudi oni sopodpisniki, ki se še niso oglasili, oglasijo; to sta ameriška in britanska vlada. Kajti nihče naj si ne misli, kar je nemogoče: da bi namreč naše ljudstvo in naša matična država mogli dopuščali ne samo kršitev Memoranduma, temveč tudi podoben najnovejši način ravnanja, do katerega je prišlo v zadnjih dneh z naj novejšimi še večjimi kršitvami. Predvsem pa ne bomo odnehali z zahtevo, da aretacija in postavljanje pred sodišče škedenjskili antifašistov spada pod člen 6 Memoranduma, in da jih mora sodna oblast zaradi tega takoj izpustiti na svobodo, kajti obtožba za navaden '-riminal je brez sleherne P< / :ge. To dokazujejo tudi slin-:, ki jih danes objavljamo. Iz primerjave policijskih slik in slik, ki smo jih dobili pri sorodnikih' aretiranih antifašistov, se jasno vidi prozorna tehnika policije, s katero bi hotela za vsako ceno prikazati obraze aretiranih borcev za svobodo kot kriminalne in čim bolj strašne. Zato so jih dali na policiji slikati potem, ko jih niso peč dni brili, ko so videti izmučeni, brez kravat itd. Včerajšnji fašistični «1W es-saggero Venetov objavlja v zvezi z aretacijo škedenjskili antifašistov strupen članek, v katerem govori med drugim tudi o umoru tov. Karla Hlače. «Messaggero» piše: »Hlača, znani «infoibatore», čuvaj titovskega krožka pri Sv. Ivanu, nasilen in predrzen, se je nekega večera leta 1946 spomnil, da bi se iz periferije, v spremstvu dveh st-bi enakih, »spustil« v središče mesta, in sicer v Ul. Cavana, ki je bila smatrana kot center nacionalnega odpora. Ko je vstopil v neko tamkajšnjo gostilno, je začel — skupno s svojima tovarišema žaliti Italijane in izzivati prisotne. Našel je kruh za svoje zobe: v pretepu, ki je nastal, je bil večkrat zaboden z nožem, medtem ko sta ostala »bra-vaccia« pobegnila. Izzival je on; če bi ostal v svoji coni, ne bi se mu nič zgodilo. Na vsak način pa je bil uboj Hlače posledica kolektivnega pretepa, obžalovanja vreden zlečin, ni pa bil zahrbten in nameren, kot toliko drugih napadov, ki so jih utrpeli Italijani.« »Messaggeron strupeno laže. Znano je, da je tiste dni bila Cavana in staro mesto sploh zastraženo od šovinističnih škvadristov, ki so na ulicah in vogalih ustavljali ljudi, jih telesno preiskovali in jim odvzemali osebne izkaznice, da bi videli, ali morda nimajo slovenskega priimka. Nič koliko je bito napadov na delavce, katere so pretepli samo zato, ker so bili oblečeni v delavske obleke. Dne 19. junija zvečer, in sicer le pol ure pred umorom Hlače, je skupina šovinistov napadla kleparja Gilberta fovodnika in ga grozovito pretepla. Ko je obležal na tleh, ga je nekdo še z nožem sunil v tre buh, tako da je zaradi hude rane komaj okreval. Hlačo pa so ubili v bližini gostilne »Ai-la Grotta«. Smešna je trditev, da je Hlača v spremstvu dveh tovarišev izzival in žalil Italijane v Cavani, kjer je bilo na vsakem vogalu najmanj po 20 z noži, boksarji, lesenimi kiji in tudi revolverji oboroženih plačanih šovinistov. Hlačo so naphali, ker je bil delavec in ker je bil eHlačau in ne morda «Rossi«. O pretepu pa tudi ni govora, kajti četudi bi se Hlača branil pred skupino 20 do 30 napadalcev, oboroženih z n oži, ostane ta napad le napad in ne pretep. Sl:va“'.risti so Hlačo večkrat prebodli z noži, pri čemer sla ga dva sunka zadela naravnost v srce in je bil na mestu mrtev. Fašisti so ga torej enostavno zaklali samo zato. ker se je pisal Hlača. Tako je prišlo do umora Hlače. Toda najprej nekaj ugotovitev: Predvsem Hlača m bil iz Ljubljane, Beograda, ali nekje iz Bosne, temveč od Sv. Ivana, torej iz Trsta. Hlača tudi ni bil oborožen, ni imel niti boksarja niti palice, še manj pa revolverja. Hlača ni izzival, še manj pa žalil Italijane. Zato lahko v tem primeru govorimo samo o namernem in premišljenem umoru, kajti primeri raznih napadov na delavce in že sam napad na Povodnika dokazujejo, da so šovinisti v Cavani čakali na svoje žrtve in da ja bila njihova naloga prav ta, da so pretepali in končno tudi ubijali in kakor sam tMessag-geros s sadistično naslado piše: klali. Kako je potekala znana «■-deva z umorom male Vrab-čeve — pa prihodnjič. Le nekaj besed še o pozivu fašističnega lista, naj oblasti sprejmejo ukrepe proti nam zaradi «vsakodnevnega izdajanja italijanskih interesov». Mi smo že večkrat zahtevali, naj oblasti v interesu države Italije prepovejo fašistom, kakršni so pri »Messaggero Venelo«, nadaljevanje fašistične propagande S5"da.i na p-avimo: Oblasti imajo dolžnost ne samo na podlagi svojih lastnih zakonov (ki Jih ne izvajajo), da to storijo, temveč tudi na podlagi točno zapisanih in podpisanih obveznosti londonskega Memoranduma! Mnenja smo, da so negativni rezultati aretacije in postavljanja pred sodišče škedenjskili antifašistov te dovolj Jasni. Zato ponovno zahtevamo spoštovanje Memoranduma in takojšnjo izpustitev na svobodo protizakonito zaprtih škedenj-skih borcev za svobodo! Pred podpisom trgovinskega sporazuma med FLRJ in Kalilo BEOGRAD, 24. — Iz pristoj nih krogov smo zvedeli, da bosta prihodnji teden odpotovala v Rim Osman Karabegovič, član zveznega izvršnega sveta, in Ivo Barbalič, glavni tajnik zvezne zunanjetrgovinske zbornice. da bi vrnila obisk italijanskemu ministru za zunanjo trgovino Martinelliju ki je lani obiskal Jugoslavijo, Med bivanjem v Rimu bo Osman Karabegovič v imenu jugoslovanske vlade podpisal novi trgovinski sporazum z Italijo. ALFRED PRUNK (MARIO) BENIAMIN SANCIN VINKO PLEČNIK MIRO STEPANČIČ JOŽE RUTAH (Slike na levi je razdelila policija časopisom za objavo). PRIMORSKI DNEVNIK »ppMiMHM n\i:vi — J — 25. marca 1« Na danaSnji dan se je leta 1*36 rodil Janez Mencinger, slovenski sasaUlj. Umrl je 12.IV. 1912. Danes, PETEK 25. marca Oznanjenje Mar., Jarof"^ Sonce vzice ob 6.01 mzzuiaz 18.23 Dolžina dneva 12.22. vzide ob 6.10 in zatone ob zv«-Jutri, SOBOTA 26. marca Emanuel, Predrag _ S SINOČNJE IZREDNE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Soglasno poudarjanje nujnosti ustanovitve integralne proste cone Resolucija svetovalcev Mianija, Paladina in Gruber-Bencove zahteva, da se občinski svet takoj izreče za ustanovitev proste cone - Tudi demokristjanska resolucija se zavzema za prosto cono - Kritika pomanjkljivosti dosedanjih vladnih ukrepov Včerajšnja izredna sej* tržaškega občinskega sveta se je začela z veliko zamudo zaradi odsotnosti župana, podžupana in skoraj vseh odbornikov. Tudi svetovalcev je bilo v določeni uri zelo malo. Sele ob 18.45, t. j. tričetrt ure po napovedani uri, je prišel v dvorano podžupan. Prisoten je bil še samo odbornik Dulci in 20 od 60 svetovalcev. Podžupan Visintin je pred otvoritvijo seje sporočil, da bo župan Bartoli prišel pozneje, češ da je zadržan z nekimi rimskimi osebnostmi, ki so prišle v Trst na konference avtobusnih prog. Poudariti moramo, da je bilo na včerajšnji izredni seji na dnevnem redu zelo važno vprašanje proste cone in da so takšne zamude in še posebno tako množična odsotnost predvsem demokristjanskih svetovalcev vse graje vredne. Razprava o prosti coni je bila načeta na pobudo svetovalcev dr. Mianija (neodvisen republikanec) svetovalke Gru-ber-Benco in prof. Paladina (PSVGL Dr. Miani je v začetku seje prečital resolucijo, ki » jo je predložil skupno z dvema omenjenima svetovalcema, v kateri je rečeno med drugim: Ze vrč mesecev je vprašanje proste cone najbolj važno mestno vprašanje. Več kot 40 združenj in mnoge druge u-stanove so se izjavile od 20. oktobra do danes za dokončno ureditev tržaškega gospodarskega življenja na podlagi popolne proste cone, kakor je bil o storjeno za Zadar na podlagi dekreta št. 295 z dne 13. marca 1921. Naš občinski svet še ni imel za potrebno, proučiti to vprašanje in se odločiti. Pravilo, da je treba počakati odloii-ttte Trgovinske zbornice. Tako bi moral naš svet čakati kdove še koliko časa. Ze od 3. oktobra 1953 proučuje Trgovinska zbornica po svojih komisijah to vprašanje, toda ni še ničesar sklenila. Naše mesto, ki preživlja globoko gospodarsko krizo, ne more več čakati; zamudili smo že preveč časa. 7.ato je nujno. da bi občinski svet iim-prej izčrpno razpravljal o tem vprašanju in sprejel očiten, ki bo lahko postala vodilo za mesto in za vlado. Nato je govoril o veliki gospodarski krizi, ki se je po prihodu Italije v Trst še bolj zaostrila. Poudaril je, da so bili vsi dosedanji ukrepi italijanske vlade za pomoč tržaškemu gospodarstvu le navadni upravni ukrepi, ki niso mogli in ne morejo dvigniti tržaškega gospodarstva. Dr. Miani je dejal, da se prvič v zgodovini Trsta pojavlja, da morajo najboljše delavske sile mesta zapuščati svoje rodni) mesto in se seliti v tujino. ker doma nimajo dela. '7.a njim je v imenu demo-kristjanske skupine govoril dr. Harabaglia, ki je v uvodu piel slavo rimski vladi «za vso djpsedanjo pomoč* itd. itd. I^ončno je tudi on ugotovil, da bi prosta cona omogočila povečanje tranzitnega prometa in dvig gospodarstva. Zato je v imenu svoje skupine predložil resolucijo, v kateri zghtevajo ustanovitev integralne proste cone in poudarjajo, da so se vse gospodarske kategorije jasno izrekle z* integralno prosto cono. Končno resolucija predlaga, npi se ustanovi tehnično političen odbor sestavljen iz predstavnikov pristojnih ministr- stev v sodelovanju o kvalificiranimi krajevnimi osebami, za izdelgvo načrta, ki mora upoštevati potrebe vseh gospodarskih panog in zagotoviti delavcem visoko življenjsko raven in povišanje dejanske plače. Tudi dr. Harabaglia je ugotovil, da izredni ukrepi vlade za pomoč tržaškemu gospodarstvu ne morejo rešiti tržaškega gospodarstva. Nove pomorske proge, je dejal demokrist-janski svetovalec, bi bile zaman. če ne bi zagotovili pristanišču dovolj tranzitnega blaga. Prosta cona pa bo sredstvo, ki bo pritegnilo promet iz zaledja na Trst. Zato je zahteval ustanovitev integralne proste' cone in se pri tem skliceval na primer Zadra. Svetovalec Teiner (PSI) se je odločno izjavil za integralno prosto cono, v kateri vidi edino rešitev za izboljšanje mestnega gospodarstva. Svetovalec Radich (KP) se je v imenu svoje skupine izjavil za ustanovitev integralne proste cone in poudaril, da bi se moralo to vprašanje že konkretno obravnavati z izdelavo načrta integralne proste cone. Ko je govoril o gospodarski krizi in njenih posledicah je dejal, da bo letos odpotovala iz Trsta v tujino okrog 6000 tržaških delavcev, od katerih 9200 sDecializiranih in 800 navadnih. Lani pa jih je odpotovalo v tujino 3790. Nato je zahteval ustanovitev integralne proste cone, da se da mestu možnost dihanja in obnove gospodarstva, ker z iniciativami, kakršna je industrijsko pristanišče, ni moč rešiti gospodarske krize. V industrijskem pristanišču so v sedmih letih zaposlili samo okrog 2000 delavcev na več kot 20.000 stalnih brezposelnih, kljub te-' mu, da so porabili za gradnjo tistih objektov več milijard lir. Nato je govoril svetovalec dr. Belihar , temveč zascelotni Jadrati. ‘ zlasti v kombinaciji z Hstanoyitvijo jnovjh pomorskih rednih prog ob dalmatinski obali. Seveda pa je ugoden uspeh take hitre redne zveze odvisen tudi od številnih različnih faktorjev in med njimi zlasti od raznih ugodnosti pri izdaji tranzitnih vizumov. To vprašanje pa ni enostavno, saj ga morajo vse tri zainteresirane države rešiti sporazumno in neodvisno od železniških uprav. Ustanovitev direktnega motornega vlaka bi zaradi tega po našem mnenju morala priti tudi na dnevni red konference o tržaškem pristanišču, kjer bodo poleg zastopnikov gospodarskih organizacij in železniških uprav prav gotovo tudi politični predstavniki vseh treh držav. Mnenja smo, da v tem okviru ne bi bilo nemogoče rešiti v ozračju prijateljskega sodelovanja tudi to, za Trst izredno pomembno vprašanje. SINDIKALNO ZBOROVANJE DELAVCEV V MILJAH Delavci se morajo postaviti oa čelo borbe za izboljšanje trž. gospodarstva Delavci v ladjedelnici Sv. Roka izražajo zaskrbljenost zaradi pomanjkanja naročil - Stavka «Italcementi» skrbljenost zaradi stalnega deficita tega podjetja, poudarjali so, da je nujno potrebno, da upravni odbor prouči vse možnosti, in ukrene vse potrebno, da se stanje zboljša. Vrteli pa’ so se okrog jedra vprašanja kot mačka okrog vrele kaše. Nihče ni maral vtakniti prsta, da se ne bi opekel. Znižati je treba namreč stroške, sorazmerno največ stroškov pa ima podjetje za plače upravnemu osebju (3.186.783 lir). Na seji niso sicer načeli tega vprašanja, zdi se pa, da bo o tej zadevi razpravljal čimprej u-pravni odbor podjetja. Podjetje ACNA, ki je prej vzdrževalo tudi pomorsko progo s Trstom in ima zdaj le avtobusne proge. ki vežejo okoliške vasi z Miljami in s Trstom, ima skupne vrednosti v prevoznih sredstvih (avtobusi in dva parnika) za približno 95 milijonov lir, s predvidenim deficitom za letos pa ima skupno 26.045.697 lir primanjkljaja (14 milijonov lir deficita za vzdrževanje pomorske proge v letih 1953-54 ter 5 miljonov lir v letih 1946-47). Prihodnja seja bo v sredo ob 20. uri. Včeraj je bilo v Miljah v gledališču »Verdi* veliko zborovanje delavcev, na katerem so govorili in razpravljali o hudi gospodarski krizi, ki je zajela tržaško področje sploh in miljsko občino še posebej. Na zborovanju so govorili predstavniki Delavske zveze in tovarniških odborov podjetij v Miljah. Govorniki so orisali resni gospodarski položaj in poudarili, da so močno prizadete vse kategorije in vsi sloji prebivalstva. Trst ima dejansko mnogo mogočnih nasprotnikov, ki nastopajo proti njegovim interesom, čeprav vedno • poudarjajo svojo ljubezen do njega- Tudi državni organi kažejo za pereča- tržaška vprašanja veliko brezbrižnost. Confindustria noče, da bi postal Trst veliko pristanišče' Srednje Evrope, ker meni, da bi na ta način srednjeevropska industrija še bolj- konkurirala italijanski v deželah Bližnjega in Srednjega vzhoda. Confindustria zato nasprotuje vsem investicijam, ki niso neposredno njej v prid. Ravno zaradi tega trpi Trst tako pomanjkanje ladjevja in nič ne kaže, da se bo položaj izboljšal, ker pravijo, da ne bodo več gradili ladij za Finmare, to je za družbe pretežno državnega interesa (PIN), pri katerih je imel Trst velik delež. Proti tem naklepom se je NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul, Roma 16; Ma-n-zoni. Ul. Settefontane 2; Mar-chičt. Ul. Ginnastica 44: Rovis, Trg Goldoni 8; Rossetti, Ul, Schiapparelli 58: Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. Delo fluorograf ske skupine v korist posameznikov in skupnosti Doslej pregledanih okrog 7500 oseb, največ šolskih otrok - Danes bo oa pregled šolskih otrok v Nabrežini, v ponedeljek pa delavcev 1LVA Posebna potujoča fluorograf-ska skupina, ki je začela svojo dejavnost 1. februarja, je bila zadnje 2 dni na delu v Domju, kjer v novi šolski stavbi fluo-rggrafira šolske otroke in odrasle. Fluorografiranje. to jt stikanje pljuč na film, je zelo jrriporočljivo in svetujemo vsem, tako odraslim kot mlajšim, da ne zamudijo prilike, če jim je pri srcu njihovo zdravje. Ker gre za boj proti jttiki, je dolžnost vsakega posameznika, da gre na pregled in, če je potrebno, da se zdravi, Imt tuberkuloza predstavlja nevarnost tudi za skup-npst. Fluorografiranje in «n-ctaljnji pregledi ter zdravljenje so brezplačni, izid pregledu pu je strogo tuj en m zurudi tega se ni nikomur ničesar bati. Vsakdo naj gre na fluorografiranje tudi če se mu zdi, da je zdrav. Fluorografska skupina je namreč te ugotovila v kratkem času svojega delovanju na našem ozemlju, da so bolni na pljučih tudi nekateri, ki so sicer bili prepričani, da so popolnoma zdravi. To je resno opozorilo vsem in d« ne smemo podcenjevati! Ifakor smo Že rekli, je pregled brezplačen, kakor tudi zdravljenje, zamudi pa se prav malo časa. Zavedati pa se tudi moramo, da so pljučne bolezni ozdravljive prav v začetnih stadijih; bolj ko se zavlačuje, vede ali nevede, slabše je. Fluorografska skupina, ki jo vpdi prijazni dr. Polonin, je od 1. februarju opravila svoja Fluorografiranje šolskih otrok v Domju delo že v raznih tržaških tabo-1 dopovejo ljudem za kaj gre in riščih, za šolsko deco na Opčinah, v Trebčah, Padričah, Bazovici, Sv. Križu in na Proseku ter v Miljah in v Dolini za otroke, in odrasle. Do sedaj so pregledali približno 7.500 oseb, od katerih polovico otrok. Medtem ko pridejo na fluoro-grajiranje vsi, ali skoraj vsi otroci, je opaziti, da je odraslih manj, morda iz nevednosti ali ker se ve zavedajo velike, važnosti fluorografiranjn in nevarnosti pljučnih obolenj. 7,gradi tega je potrebno m nujno, da vse občine in ustanove, društvu m orgunizueije da jih prepričajo o nujnosti fluorografiranja. Fluorografska skupina, ki je pri Protituberkuloznem konzorciju v Trstu, katerega vodi dr. Žumin, bo v kratkem dobila svoj sedež v mestu in bo ostala stalno v Trstu. Danes bo fluorografiranje šolskih otrok v Nabrežini, v ponedeljek za delavce v ILVA, nato pa bodo fluorograflrali odrasle po vaseh. Ponavljalno; dolžnost vsakega je, da gre na pregled in da skrbi za svoje zdravje in zdravje skupnosti. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Da bi obtožil gostilničarja si je dal izdreti dva zoba Toda poskus se mu ni posrečil, in gostilničar je bil oproščen obtožbe povzročitve poškodb 50-letni gostilničar Ivan Du-. Pirej, na kateri je ladja «Ci-šič iz Ul. del Bosco se je ne- vitavecchia* odplula pretekli pričakovano zaradi obtožbe | torek na otvoritveno vožnjo, nekega svojega klienta znašel bo imela na prihodnjih vož- na obtožni klopi. Obtožili so ga namreč, da je 11. marca z udarcem s steklenico povzročil Nereu Cermelliju, telesne poškodbe in mu tudi zlomil dva zoba. Cermelli je namreč izjavil policiji, da se je sprl z gostilničarjem in da ga je ta nehote udaril. Nasprotno pa je gostilničar na policiji zatrdil, njah izpremenjen vozni red. «Civitavecchia» bo tako odplula iz Trsta 5. aprila in se bo ustavila V; Benetkah - Anconi - Zadru - Splitu (namesto Šibeniku kot na prvi vožnji) - Draču - Bariju - Krfu in Pireju. Na povratku pa se bo ladja dotaknila sledečih pristanišč: Patras, Brindisi, Bari. Drač, Dubrovnik, Ancona, da ga je hote udaril, ne sicer i Benetke in Trst steklenico paj pa s pestjo in to zaradi samoobrambe. Nekega dne, je nadaljeval gostilničar »voje pripovedovanje, je Cermelli pred odhodom v zapor kjer bi moral presedeti neko kazen, izročil svojemu prijatelju plašč s prošnjo, da mu ga zastavi. Prijatelj mu je ugodil, vendar si je potrdilo pridržal zase in ga celo izročil gostilničarju kot garancijo, da bo kar je pojedel in spil plačal v naslednjih dneh. Toda možakar se v gostilni ni več prikazal in gostilničar je seveda plašfi vzel iz zastavljalnice in ga kratko in malo prodal. S tem je bil dolg, ki ga je napravil Cermellijev prijatelj, poravnan. Toda Cermelli je prišel iz zapora in prva njegova pot ga je peljala v Dusičevo gostilno, kjer je od gospodarja zahteval plašč. Gostilničar pa je vsako odgovornost za dejanje zvrnil na Cermellijevega prijatelja in prav to je razburilo mladeniča, ki je končno predlagal naj mu kupi vsaj suknjič- Toda gostilničar ni hotel o tem nič slišati, zaradi česar je začel Cermelli groziti in celo mahati s steklenico. Na razpravi je pričalo več Dusičevih gostov, ki so povedali, da so iskali Cermellijeva zoba po vseh kotih. Našli ju seveda niso. Toda Cermellije-ve izjave so bile kaj kmalu postavljene na laž, kajti neki mladenič je končno izjavil, da je srečal Cermellija, ki mu je povedal, da si bo izdrl dva majajoča se zoba da bo tako laže obtožil gostilničarja. Cermelli si je tako zoba t pravil v žep in nato odšel v bolnišnico, kjer je zadevo po svoje opisal. Ni bilo torej nobenega dvoma več, da je gostilničar nedolžen. zaradi česar ga je sodišče oprostilo s pripombo, da je dejanje izvršil v samoobrambi. Sprememba voznega reda na progi Trst Pirej Nova redna pomorska pro- »Civitavecchia* lahko sprejme na krov poleg potnikov tudi manjši tovor blaga. 2 vespo podri otroka Na vogalu Ul. T. Tasso se je včeraj ob 17.30 pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postal komaj 8-letni Massimiliano Corone iz Ulice T. Tasso 4. Deček je hotel prečkati cesto pa se je zaradi nepazljivosti nenadoma znašel na tleh. Vanj je namreč zavozila vespa, ki jo je upravljal 36-letni Guido Dugan iz Ul. Scoglio 47. Dugan je vozil počasi po Ul. Udine in je hotel zaviti po Ul. Tasso, ko je pred seboj v razdalji nekaj korakov zagledal dečka. Vsak poskus ustaviti vozilo je bil zaman. Dečka je sunek vozila vrgel na tla, kjer je ostal v nezavesti, toda le za kratek čas. V bolnišnici, kamor so ga takoj odpeljali, so ugotovili, da ima manjšo rano na nogi ter poškodbe na tilniku, vendar bo ozdravet v nekaj dneh. Dve aretaciji zaradi vinjenosti in nadlegovanja V sredo so organi javne varnosti aretirali in prijavili sodnim oblastem 41-letnega Antonija Slaticha iz ezulskega naselja na Opčinah. Bla-tich je v vinjenem stanju treba odločno boriti. Tržaško ljudstvo je razumelo nujnost te borbe, kar kaže tudi zadnja splošna stavka in zapora trgovin in malih podjetij. Vsekakor pa se mora postaviti na čelo te borbe delavski razred, ker nam praksa kaže, da so bile borbe vedno uspešne le če so jih odločno in enotno vodili delavci, pri čemer so jih drugi sloji podpirali. Na zborovanju so govorili tudi o vprašanju brezposelnosti, o položaju v SELAD, o vprašanjih ladjedelnice Sv. Roka itd. predstavnik tovarniškega odbora ladjedelnice Sv. Marka v Trstu pa je govoril o borbi kovinarjev za izboljšanje mezd in akordnih dodatkov ter o stavki, ki jo je napovedala FIOM za beneške pokrajine za 31. marec. 4> * * Včeraj so se delavci ladjedelnice Sv. Roka v Miljah zbrali pred ravnateljstvom, kamor so poslali svojo delegacijo. Delegati so obvestili ravnateljstvo o zaskrbljenosti delavstva zaradi pomanjkanja naročil v tej ladjedelnici, lci gradi samo eno 2.850-tonsko ladjo, pri čemer je polno zaposlenih samo 25 odstotkov delivcev. * * št Danes od 6. ure stavkajo delavci vseh cementarn v Italiji. Stavki se je pridružilo tudi 130 delavcev cementarne «Ital-cementi* v Zavljah. V sredo bo v mali dvorani gledališča Rossetti skupščina delavcev SELAD in prekvali-fikacijskih tečajev. Delavci so namreč še vedno zaskrbljeni kljub zagotovilom dr. Paiama-re predstavnikom viadnih strank, da se bo SELAD ohranila. Ker že več mesecev ne nadomeščajo delavcev, ki končajo šestmesečni rok dela, se delavci boje, da se bo SELAD končala, ko bodo vsi delavci dopolnili omenjeni rok. Aretacija mednarodnega tihotapca z mamili Ze dalj časa je poveljstvo letečega oddelka sumilo, da se 50-letni Herbert Blasche-vitsch z Grete ukvarja s tihotapstvom in tudi z nakupa-vanjem ukradene zlatnine. Toda možakarja ni bilo mogoče ujeti na delu. Manjkali so torej dokazi zaradi česar je bila policija brez moči. Edino kar je poveljstvo lahko ukrenilo je bilo stalno zasledovanje osumljenega Bla-schevitscha. Toda nekega dne so agenti preiskali njegovo stanovanje in tedaj so prišli na dan tudi dokazi; v stanovanju so namreč odkrili 5 gramov kloridrata kokaina in precejšnje število kosov zlatnine tatinskega izvora. Blaschevitscha so seveda aretirali in med zasliševanjem je možakar dejal, da je kokain rabil zoper zobobol. Na vprašanje kje je mamilo kupil, je izpovedal, da mu ga je izročil neki bolničar, zaposlen na parniku, ki bi plove pod panamsko zastavo. Seveda je bil to navaden vzorec in šele na podlagi tega bi moral Blaschevitsch najti kupce večje količine, ki pa jo je hranil omenjeni, do sedaj še neidentificirani bolničar. Nadaljnja preiskava je ugotovila, da je Blaschevitsch pogosto potoval v Avstrijo in nadlegoval mimoidoče. Včeraj zjutraj ob 5. uri pa so policaji prav tako zaradi vinjenosti in nadlegovanja I Nemčijo, kjer je skušal najti ustavili 47-letnega uradnika mamila in kjer je tudi pro Martina Ruggerija iz Ul. Bat-1 dajal ukradeno zlatnino. Pre Cepljenje otrok proti kozam in davici Od 1. aprila do 31. maja 1955 bo pri higienskem odseku tržaške občine cepljenje otrok proti kozam in davici. Cepljenje je obvezno za vse otroke, ki so dosegli 1 leto starosti, kakor določa člen 266 enotnega besedila zdravstvenih zakonov. K cepljenju bodo morali pripeljati vse otroke, rojene leta 1953 in v prvem tromesečju 1954. kakoi tudi vse tiste, ki so rojeni pred tem datumom in ki še niso bili cepljeni. Cepili bodo ob delavnikih od 16. do 17. ure pri odseku zg higieno v Ul. Duca D’Aosta št. 1. Da se prepreči prevelika gneča, morajo starši pripeljati otroke na dan, ki je določen v pozivu, katerega jim 1 odo poslali. Starši in varuhi, ki ne bodo izpolnili te dolžnosti, bodo kaznovani po zakonskih predpisih. Zastrupitev matere in hčere s pokvarjenim mesom Včeraj ob 14.10 so v glavno bolnišnico pripeljali 49-1 et-no Eufemio Pallaga por. Se-galla iz Ul. Montecucco 29 in njeno hčerko 22-letno Nerino Segalla. Obe ženski sta po kosilu začutili hude bolečine v želodcu in trebuhu in sta kmalu začeli močno bruhati. Poklicali sta Rdeči križ, ki ju je odpeljal v bolnišnico- Tu so ugotovili zastrupitev, ki je nastala zaradi pokvarjenega mesa, ki sta ga obe ženski zaužili. Oče Nerine Segalla je predvčerajšnjim prinesel domov jagnjetova jetra, ki mu jih je podaril znanec. Obe ženski sta se po dobljeni zdravniški pomoči lahko vrnili domov. PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH vabi na GLASBENO POPOLDNE v nedeljo 27. t. m-ob 17. uri v društvenih prostorih pri Gregoriču, kjer bodo nastopali najmlajši z glasbenimi točkami. Vabljeni so posebno starši nastopajočih, kakor tudi drugi prijatelji mladine. GLEDALIŠČE V KRIŽU V soboto 26. marca 1955 ob 28.30 uri PROSVETNA PRIREDITEV Nastopijo gojenci Dijaškega doma v Trstu z veselim, pestrim sporedom. tisti 20. Ta se je sodeč po njegovem obnašanju močno napil po raznih mestnih_ lokalih zatem pa je stopil še v bife na postaji, kjer je začel nadlegovati pozne goste, ki so končno poklicali na pomoč policijo in se tako rešili neprijetnega kalivca nočnega miru. VBLME VCEHAJ Na.ivišia temperatura 12.8, nai-nižja 9.1. ob 17, uri 10.1. zračni tlak 1023.4 stanoviten, veier 3 _ km severozahodnik, vlaga 95 od-ga tržaškega sedeža družbe stotkov. nebo oblačno morje mit-I »Adriatica* Trst - Dalmacija- no. temperatura morja 101. iskavo je uvedla tudi Interpol, kateri agenti bodo morali identificirati bolničarja. Menijo pa, da gre za mednarodnega tihotapca. Zaenkrat so moža prijavili sodišču pod obtožbo posesti in razpečavanja mamil, medtem ko preiskava v zvezi z zlatnino še vedno traja. Ljudska prosveta Izvrta! odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu ho mel sejo danes 25 marca t, 1. ob 18, uri na sedežu v Ul, Roma štev. 15-11, Od um do danes KOJSTV A. SMKTl IN POHOKE Dne 24. maroa 1955 se je v TrsL.u rodilo 9 otrok, umno je 14 oseb, porok pa ,ie bilo 8. POROČILI SO SE: inštalater Em Mio Bruno Sonve in prodajalka Bianca Bo-rtohn. upokojenec Antonio Quaraivtotto in £C-spodirija Giuseppina Braki*. .sodar Giuseppe Fonda Im gospodinja Anita Richter, uradnik Gio-vanmi Moto in gospodinja he-nata Veber, uradnik Livio Paulini in prodajalka Maria Pia Ci-poiiina, zidar Janos Frkijacs in gospodinja Terezija Horkics. natakar Romano Redivo In gospodinja Norma Miani. težak Romano Ferluga in prodajalka Laura Suban. UMRLI PA SO: 7 l-l et na Semi-ramide Robba. 63-letna Celestina Co&si por. Omodei, 83-letna An-na Žuli ari vd. Vittori. 50-letni Vittorio Devescovi. 70-letna Maria Fin tar vd. Englaro. 87-1 etna Gvovamva Trojer vd. NVeiiger-schin. 85-1 et na Arina Oadeas vd, S amer, 32-letni Aurelio ZoUeri, 65-ltmi Giuuto Ravalico, 72-letni Giovunni Covaccini, 71-1 e trii Gin-v arini Balbi, 57-letni Antonio Va. lenčič. 81-letni Franc Vrabec, rjfi-letna Lucija BoziC por. Visintini. VUG 7.A TRŽAŠKO OZEMLJE V nedeljo 27. marca 1955 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU premiera komedija v dvanajstih slikah Spisal: William Shakespeare Prevedel: Oton Zupančič Režiser in scenograf: inž. arh. Viktor Molka k.g. Asistent režije: Soča Hafner Kostumi: Alenka Bartl-Serša k. g. Osebe: Baptista, bogat plemič 'iz Padove - Modest Sancin; Vincentio, star plemič iz Pize - Stane Raztresen; Lucentio, Vincentijev sin - Silvij Kobal; Petruccio, plemič iz Verone - Miha Baloh; Gremio in Hor-tensio, Biankina snubca -Rado Nakrst in Julij Guštin; Tranio in Bion-dello, Lucentijeva služabnika - Stane Starešinič in J.osip Fišer; Curtis in Grumio, Petruccijeva služabnika - Anton Požar in Jožko Lukeš; šolma-šter - Danilo Turk; Katarina in Bianka, Baptistovi hčeri - Zlata Rodo-škova in Tea Starčeva; Vdova - Leli Nakrstova; Krojač - Srečko Košir. Baptistovi in Petruccije-vi služabniki, godci, paži, birič. — Godi se v Padovi, nekaj v Petruccije-vem selskem dvorcu. V ponedeljek 28 marca ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU ponovitev Prodaja vstopnic danes 25. in jutri 26. t. m. od 11. do 13. in od 17. do 19. ure. V nedeljo 27. in v ponedeljek 28. t. m. od 11. do 13. ter od 16. do pričetka predstave. PROSVETNO DRUŠTVO •IVAN CANKAR* vabi na plebiti »pčel ki bo nedelja 27. marca ob 20.30 uri v društvenih prostorih v Ul. Montecchi 6/IV. DIJAŠKA MATICA V TRSTU priredi v nedeljo 27. marca 1955 ob 16. uri v dvorani Konsumnega društva na KONTOVELU PROSVETNO PRIREDITEV pri kateri nastopijo gojenci Dijaškega doma z veselim, pestrim sporedom. V nedeljo 27. marca 1955 ob 10.30 dopoldne bo nastopil v Ul. Montecchi štev. 6/IV LUTKOVNI ODEK Na sporedu je PAVLIHA S SVOJO VESELO DRUŠČINO Vabljeni vsi mladi in odrasli prijatelji, da se ob novem sporedu prisrčno nasmejejo in zabavajo. DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV vabi na predavanje, ki bo v soboto 26. t. m. ob 20. uri v Ul. Roma 15 II. Predavala bosta Srečko Šušteršič o temi: »Kultura In civilizacija# ter Silva Cernjava o temi: »Navade in običaji na Primorskem#. Darovi in prispevki Ob obletnici rojstva naše nad vse ljubljene tragično preminule Vilmice Milič darujeta uruzitvi Kapun in Sosič 1000 lir za Dijaško Matico, ( GLEDALIŠČA ) VEBDI Jutri: ob 21, uri debut skupine Calindn - Zoppeili - VoHipj - Ma~ siero s komedijo Oskarja VVilde-ja «Važno je biti odkrit*, isto komedijo bo skupina ponovila v nedeljo ob 17. uri, v ponedeljek pa bo uprizorila novost Jacque-sa Devala «Draga senca*. Sledile bodo uprizoritve: «Niegov oder* Guglielma Zorzija, «S.ylvia» To-rcnca RiMigana, »Samo, da so srečni* Veronana Svlvaineja, «Ni res* Cesara Viole «Serenada v vetru* Carla Venezianija in «’I'ri-najstonca za mizo* Marca Gil-berta Sauvavotia. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic, TEATHO NUOVO V četrtek 31. t. m. bo v gledališču «Teaitro Nuovo* pianist Allred Cortot imel koncert romantične glasbe Program obsega dela Chopina in SiJuiinana. Prodaja vstopnic se bo začela v ponedeljek 28. t. m. pri blagajni gledališča od 10. do 13. tn od 16.30 do 19 ure. Veljajo tudi popusti. Ezcelsior. 14.30: «Bosa A Gardner, H. Bogati, Feoice. 15.00: «Atila». A. v® S. Loren. . u Nazionale. 16.30' «Divii no*. B Stanwyck Filodrammatico. 16.00: »M® j ma ljubeznima*. G. Gam** Ryan Supercinema. 16.00: i znamenje*. V De 5» • | Loren. nt Arcolialeno, 16,00: »Zvon I* nil». J. Payne, L. Sc®#', ( Astra Rojan. 15.30: «Od.«J Mangano, K. Douglas-Capitol. 16.00: »Egipčan J. simmans. I Cristailo. 15.30: »Ralpsoo‘J^,• Tay!or ,wj* Grattacielo. 16.00: »Rose A Blyth, F. Lamas .« Atabarda. 16.00: »Zvezd* C. Wilde *_n,r Ariston. 16.00: »Gora setP® kolov*, A Ladd. Armooia. 15.00: »Sužnja tri e" S. Hayvvard. , M i Aurora. 16.00: «Bill 'Nest. Indijancev*. J. CbandM* Garibaldi, 15.30: »Nihče Jb bo rešil*, A. Nenjou. « letnim prepovedano. j Ideale. 16.00: «Sladka gro*l> Wyman, Impero. 16.00: «Kruh, ULg, in ljubosumnost*. G ; gida. k p Italia. 16.00: «Skoda. d* r vihanka*. V. De Sic3'.^ »iti1 S. Marco. 16.00: ((Tekmi« žene*. D. Sheridan. M Kino ob morju. 16.00: Moha*. v(8- Moderno. 16.00: »Od tu nos-ti* B. Lancaster. „ I Savona. 15.30: «Steza sl0110 Taylor. Viale. 16.00: «Predstrafa r" P.. Cameron. umiP Vittorio Veneto. 15-30: t™ bo», C. Gable Jtft Azzurro. 16.00: «Ho«do*' VVavne. , p* Belvedere. 16.00: «Luisi»'lS* stolovec*. T Povver. ,, k Marconi. 16.00: «Onečascen'” Vi-tale. Massimo. 16,00: «Mala sv* v. Lisi. i lobe**4 Novo cine. 16.00: »Moja bo živela*. J Mason. -ierfi Odeon. 16.00: »Dvoboj 9* Madre*. R. Miitchum. , . Š Radio. 16.00: «KocisSCV s" ' Hudson. Secolo. 16.30: «Alahovi ki*. K. Grayson -njk' Venezia. 15,00: »Samo /jji* je plesala*. U. Jacobs®"' dolelnim prepovedano. n({!' Skedenj. 18.00: «Zarota 1 .tov*. Midil Kino na Opčinah. 18.00: * r nevesta*, C. Grant. D. _ 4KEQX^ PETEK, 25. n>arc* , Tttsr postaJ* 11.30 Lahka glasba: trinki iz tehnike: 12.1® 11«® Za v? trinki iz tehnike: 12.»» *» e. kogar nekaj; 13.00 Glast*^#1 - oa ri ■ 14.25 Ameriški ritmi; na čaianka: 18.00 Wt Koncert za violino tj v(titK" št. 2; 18.21 Steiner: V j# 18.30 Z začarane pobce’, tm vita mačica; 18.40 K°n joOOi rista Pavla Pokornyja: jotfL la in vzgoja: dr. J03,1? mm Izvenšolskc delo; l9-’3.,*- r ljene melod-ije; 20.00 SP« ^7 Fantazija iz dunajskih 20.20 E-nesco: Romunska ji,, ja št. 2; 20.30 Tržaški i a zgledi: 20.45 KoncefL.. J, nega dua Pomikalo-Se«* ' djF Chopin: Les Svlphid« .: 21.30 Slavni pevci: 22‘VS beri: Kvaitet za godala .„1 9 22.40 Samospevi; 23.00 N tivi. T It k T »• , lJJj 11.45 Komorna Picšče po željah; (A nih del; 18.30 ItalijbOf*! g* 13.00 Koncert TržaškeSA^UG nega kvarteta; 19.15% tangi; 20.00 Po eden-"L»>(* Šport; 21.05 Simfonični tn, dirigira Otu> von H 4» «* B 11 254,6 m »ti 1 30, Sloveuska poročila:, % ^ 13.30, 14.30 19.30 in d*" Hrvaška poročila: vsa* ,jj, 20.00 fil5. 1 Italijanska poročila- ”• 17.00, 19.00 iri 23.00 U lz naših listov v ’ dan (razen nedelje 11 ji ka) ob 14.36 Ital- Lip Iz naših listov * p dan (razen nedelje ka i ob 17.06 . 7.«® 6.40 Jutranja » ledar - vremenska na^vg v-Jutranja glasba: ^jLudaiKfT. gospodinje; 11.00 D-P® jgf* \l kestralni koncert; }}■ ' jtš ba na pihala Ljudske ^ tjj. Ljubljane: 12.00 I*.r3m i4.<°*> 13.45 Glasba po željah- ^rjr< jr ven.sk e narodne v js.l® .glF 15.00 Kulturno pl30 .JijicJbi 7r iodije za staro ii ZJ., K1.' loaije za staro m .5 z-, *■ Tečaj angleščine; 16:,]asDeJUet’ kegar nekaj: 17.45 ^ termezzo; 18.00 la „ar. ? P* sveta: 18.15 Jugoslov-J* ^d) .gr 19.10 Šport; 19.15 P°*t z .V' tachon; 20.15 15 sirom Mala-chrino 11 20.30 Narodne pesmi Vs 8— Makedoniji; 21.05 Noč operne glasbe. i H I. o v K I* - _lVlt Poročila ob 5.00. 327,1 m. 202.1 ^ 15.00. 17.00 m 22.00.. 11.00 Radijski Glasbena medigra-nom - dober da-nl-koncert; 12.10 Venček narodnih pesnn; J* baletov; 14.00 Čudno * d;.teka igrica Dhf^drf 14.30 Melodije za m-ntča-i J5 Igra trio Jože. ,545 Glasbeni razgledi; ,610 lade F. Chopina: > MalIV, iz literature le.J^ji)1? Mravlja .n kotom«.« ,o h «>. ste -■ poslušajte!, .juskif' po željah; 18.00 ^ s«j ž®jjj vori; 18.10 Poje ff jgA.1 jh Prešeren iz Krah-IJ.' nk0,fl'vv s» ar«- uvertur. ■ 1/2 17.30 SP%rtooZJf|Č^1^ mo skupaj; 18-w_h-20.45 Dn-evnc ve*1® v' igra. ADRIA E , 1 H s * Ul. Cicerone ,5*5 rS> Postojna _ Opatija 1 20,3-l Vpisovanj & «Adria ■ •.-»gSS-Sf trgovske,” stične in zume. im WIM0RSKI dnevnik -I- !5. marca 195S številk našega dnevnika Tuhhiin lg luln p'ti'ti btvvilhti 13, nitij ti 1945 mmmmm . m*>$} 2§S3SŠw3few ppl® «s< wt exbž*-*. *•■ *.%4 4Ve*o fiMS * *>>:» »»-*** «■» V*XO*cis-.-K <**« .* •• $8g£85M*!i&>»i *~* ' <■•*»” '•!>•*«: V »-< . 1*. Ui . (topobic«* r **w M P* ukmrtiH* “•> «***; (Mr : *&&**»: »k«t*U( rt# : k m*'* *** H^to j FraiiBOr !« USVvDuJcIl • - 'H» <*,*» t*y» *♦ T*** «<*>, 4* jr ;:;***► « v>ViW» jv *N*»wmfi4WA ***»». * jHK^ggttiig v*- jtertfcittvi* »w r W<*č««4»iJ *š*ltefc«4#, ***j *: :V jMjMft «$*>. !*.Kt ver., ..(*•-šu«»j*s «dWW. :»• to: »9«*$**)» m, M«h0*OwJ* *» *0}«t> ’' VIMi |v«t«m > :■■ «•» it ***. (»m S**- *MN^ — *** M or.. V. s*4*.' **»*«<*£ **ft ro*>f« 3* V j £•«**•***» **U» VŽ&1& *C* M **«**{< UM fc> <***-v**, rn»»>r*. m Wji^ y>\w* ** t*x& ***** »mtftto iux pnu BSi mkm m# &*#* «»*<*»** * **»IWh m 1-1 v »«*•«#<: VM»J* *xscU A.V At^Jl ••»¥«*• .v:«. prti)* << *<■ **<* <4*4* te ^>' w : ^ c Mm-«v M v-y« *» i-v, rt* r«» x^. Ut ‘4#k&* Kt: ^ K- *•> X x,- '.«. %:. 14. 10: ■», ^W >oAJ. V**. tvici, ■«»>:«:■> ' ’>^<- tr v*=«c >• " ^ »o ««#>rt4: «•. *Wtc&* XW*<'X -»pr- 5WWd--::^; S)«rl^ 5*** «««}: i- V 9w*4>4i4.^ %' ' . ^ p*u i. Krti*, tA}WlVs &> tR- i o«, Jrtfe ntoouuvcr, ^ >*<»J(M«r i«. %***&#, ■*> -i*m ’ *• ?: n■*”>■■.■ ■ M#' ***** *»K 3r VM t»y»">lW «t <»W«( ^ *** to**tor**~»x> 4*i*&* t» * Kt*»n &&&&* ** p** **~ :K«bJLnmi -.-Mv>-^.»,c. Aa 1«!|I!»M iiM*. V:VsxMi. :h <»: U. it. *(W» 10 ^ 5*»: r*^»* W* #¥*W»KWV r\«lw *takt .................... ;«5#h.:W! ,&*,»}>* ***+»)>. *>y Wt' «<pu : *y^» «n>0<^ TcOfc. ' ............................... oiiBr 4*wo4c.^yM#i)* *.»&(& SVfSA-. ***;■» 'H ni&ttMto tem HHI )i0> v«r 4r^>vn* <«,-.•.>; *t* TntUi. & y*te>#> K> K.^p:« te. ■ - “ te JjJt,- *>1i*j4. i» 5?Wix x«6 te 4«^ •ft ^ l»r 4t «•«(« »?«,:v*6.«v»» »«Wt V >oe-5W.u,i) «wa W«w>>» u4w^i» bi j». 0«ettn <««Mv» ai iu^i b»n«tao«ti. » ■ T«, K ir »ikiIM« «S . m n *mXMBtti.V<«t ib, sbstoaiitia te b»StSir^:?»i? f> *&*$* \ *w%mm m*^4 mmimmi me/i - Podpora V naslednjem objavljamo izvleček iz ameriških. časopisov z jaltske konference predsednikov vlad Roosevelta, Churchilla in Stalina, kakoi jih je sestavil ameriški diplomat Bohlen in kolikor se nanašajo na Jugoslavijo. l. Anthony Eden poudarja, da sicer ni hotel sprožiti vprašanja jugoslovanskih meja z Avstrijo in Italijo, želi pa poudariti, da bi se utegnila potem, ko bo Rdeča armada okupirala Avstrijo, pojaviti administrativna vprašanja, nanašajoča se na mejo, in da bo treba ta vprašanja urediti. Zato je angleška delegacija izročila sovjetski noto o tem vprašanju. Na sestanek 8. februrja popoldne je maršal Stalin izjavil, da bi se rad dotaknil nekega manj pomembnega vprašanja. Rad bi vedel, kaj zavira sestavo enotne vlade v Jugoslaviji. Rad bi pa tudi Sporazum 'lito-Subašič - 0 jugoslovansko-bolgarskih odnosih neznatna spreminjevalna predloga k sporazumu med Suba-šičem in Titom, ki ju bo proučil z Molotovom. Maršal Stalin je pripomnil, da je Tito ponosen in zelo priljubljen, in da bi se utegnil čutiti užaljenega. če bi mu kaj svetovali. Churchill je odgovoril, da bi maršal Stalin po njegovem mnenju lahko to tvegal. Stalin je odgovoril, da se ne boji. Molotov je govoril o nestabilnem položaju v Jugoslaviji in o sporazumu gubašič— Tito. Rekel je, da ne more razumeti angleške želje glede dopolnitve tega sporazuma, ko niso ničesar ukrenili, da bi začel sporazum veljati. Predlagal je, naj bi prvotni sporazum potrdili in šele potem proučili druga vprašanja. Eden je poudaril, da so spremembe glede sporazuma, ki jih je predlagala angleška vlada, po svoji naravi modre in da omogočajo upostaviti bolj demokratično Jugoslavijo. Po njegovem mnenju njihova uporaba ne more biti škodljiva. Molo- vedel. kaj je z Grčijo. Pri-j tov je nadalje trdil, da dodat- pomnil je, da ne namerava kritizirati angleške politike v tej deželi, da pa bi rad samo vedel, kaj se v njej dogaja. Churchill je izjavil, da bi potreboval za pojasnilo položaja v Grčiji precej časa. kar pa se tiče Jugoslavije, je rekel, da je kralj prepričan ali celo primoran privoliti v uppsta-vitev regentstva. Subašič bo kmalu odpotoval, če že ni, v Jugoslavijo, da bi imenoval regente in sestavil vlado. Churchill je poudaril, da mu je g. Eden rekel, da sta dva ^ODN A NEMČIJA PRED NEONACISTIČNO NEVARNOSTJO Otto Strasser ante portas i)?, ^Šanim: Z m . I^0 oritim' občutki in s jo upi- rito tjlv U plasti zaskrbljenost-Jej0 bavarske poli- N ^a' ki ga je Hitler v teh dneh pri- ;,liWli!Lemnaistlmi jleti pri->a^r4va nanstvo- Ta mož se k"’ 'biiai "aSebti v Miinche-Nse °d stanovanja, boki Je pred kratkim Vse-.%i|5 jogi nezaželeni po-Schn"Vil maršal Ferdi-N ol rner' ki «o ga ne-k* V ZaK ',^tske oblasti posla-’ n0si h,°dno Nemčijo. Mož. ta111 *a «nhSV°jl prtliaS' re-ftlluie ru4n°Vo Nemčije« se °Uo Strasser. Qo.a,na spalnice K*°da Kronacha Ste, : Isehl ob jezeru 3 Skrda med nel?3 hl" i. ’ strar, , ed gozdovi in tka, ne mor avtocest in tuba i.niCo Dre* Z 'abkoto najti beChs- Tog- .rog Fra«ca Kro-ibi,^ ih-bjo,PrdUčlu dnevno sobo, ?elbH'n-naprave. v. Njegov program: uresničenje pozitivnega neonacizma ■ Njegova gesla: „Burka, ki se igra v Bonnu se mora končati44 - „Vzpostaviti je treba ponovno stari Reich44 - „Proti klerikalizmu in rdeči barvi44 ?a končno jo le naj-. majhno hišo, ki ^'CJU dnevno sobo, t?Dd°rti p^emljeno vežo, z 1 ®e aaPravfaVnv°’ k]er- S° Pa i„ ■ v zgornjem ‘Portk°ru takSPalna Soba' Ta C aia dnevn piostorna kot t(s a ie sieer 3 aoba' Oprem-'* f tu ^edno, toda ni-..°.re^ naj^b kar bi -^ar t” Zdeti sumljivo. In "bst, P“*nai° *e njeni ki spalnica skriva'taj- ^'V btraL°Zk° stevil° P”-^ «°'ipr(‘š lev I)eVega gibanja, ‘i ,! PbUaiat! “d dveh omar, it aletn« _a Ila vsaki stra-‘tbiSkr*ta ko‘Ze' Se ti poka- J» bPijhen vav,uca- ^ad°- b» ** celot,,., 0 at s ključem, tetail’u'1!a obr°maia in toalet- v ta‘ ■ CT* na sv<>fb bo. ,. ‘Piran,, '* vbod prideš Ni, Si trs. L- '1'iailn 1 čaka °Premljeno so-^ tairf SVo;*ega stano-s'ccr ■ stanovaaje je v« Seria'* ..^Popravljeno V'č '''X seo. a^H4treboVal Pa 8a ne bo ker mu je H v * vlada a bonadomovin0 a''<>lila Povra-Sco ®č Stras kratkem se S a Pemšk m6r Vrni1 Snimi im s Potrebni 'eni se vra- ča dr. Otto Strasser, moj, ki se je sprl s Hitlerjem in ki je moral zaradi tega zbežati v tujino? Kdo je mož, ki mu stara garda v dnevni sobi Franca Kronacha v Ischlu pripravlja svečan sprejem? Njegove politična preteklost Otto Strasser je bil član socialdemokratske stranke. Leta 1920 se je v hiši svojega brata Gregorja, ki je takrat prevzel vodstvo Hitlerjeve stranke na Spodnjem Bavarskem, sestal prvič s Hitlerjem. Po letu 1924 so se pojavili številni njegovi članki v Hitlerjevem glasilu «Voelk> scher Beobachter« pod psevdonimom Ulrich von Hutten. Leta 1925 je pristopil k nacistični stranki. V naslednjih letih sta brala Strasser imela vodilno vlogo pri organiziranju nacistične stranke v severni Nemčiji. Leta 1929 je Strasser ustanovil založbo iiKamptverlagi), v kateri so izšli mnogi nacistični listi. ^Spoznal sem, da je bila ideja nacionalsocializma edina, ki je mogla rešiti mojo domovi-no», priznava Strasser v svoji knjigi «Hitler in jaz«, ki jo izdal leta 1940 v Argentini. Ze zgodaj se je pokazalo nasprotje med hitlerizmom in strassenzmom. Proti 25 točkam Hitlerjevega programa je Strasser postavil svoj tako imenovani uBamberšk i program«, ki ga je novembra 1925 soglasno sprejela strankina skupščina v Hannovru. Prisotni Goebbels je takrat zahteval: «V te.h okoliščinah zahtevam, du se malomeščun Adolf Hitler izključi iz NS1)AP» (nacistične stranke; op ur.). Goebbels se je pozneje vrnil k Hitlerju. Strasser pa je ostal v opoziciji. Njegov cilj iem note r k«,- »cr pravijo, da je tu najbolj varno. je bil neke vrste sistem svetov z avtoritarno vlado na vrhu. Njegovo geslo se je glasilo: «Nacionalsocializem ni- ma nobene perspektive dokler živi -Hitler)), njegovi življenje-pisci pa dodajajo: Strasser je bil proti Hitlerju, ker je on sam hotel postati Hitler. V maju 1930 je spor med pomirljivima nasprotnikoma iz-uruhnil v javnost in nekaj tednov pozneje, 4. julija, so časopisi Strasserjeve založbe «Kampfverlag» izšli z izjavo: ((Socialisti zapuščajo NSDAP«, Strasserizem je izgubil bitko v stranki in je tedaj nastopil v politični areni kot samostojna sila. Skupno s SA (napadalne skupine) Hauptmanna, bivšim voditeljem «Sschwar-zen Reichsvvehra«, Walterjem Stennesem in z majorjem Buchruckerjem je Otto Strasser ustanovil #Schwarze Front« (črno fronto). Tej fronti so se pridružili še ((Borbena skupnost revolucionarnih nacionalsocialistov« «Werwolf», •Kampfende Landvolk«, «Bun-dische Jugend«, kakor tudi del ((Stahlhelma# (organizacija bivših bojevnikov) in »Rotar Frontkiimpferbunda. Tri leta pozneje je Strasser zbežal čez avstrijsko mejo na Dunaj in od tam v Prago. Medtem ko so njegovega brata Gregorja ubili ob priliki tako imenovane Rohmove vstaje, je Strasser vzdrževal na Češkem protihitlerjansko radijsko postajo. Po izbruhu druge svetovne vojne se je moral pred gestapom umakniti na Portugalsko. Od tod je leta 1940 odšel na neki ameriški ladji na Bermude. Od tam pa končno v Kanado. ,, Ujetnik v Ottewi" Tak naslov nosi knjiga o Stasserju, ki jo le Pred neltai leti objavil v Londonu desničarski radikal novinar Douglas Reed. To knjigo je list »Frankfurter Neue Presse« označil za «najnevarnejšo knjigo, ki je bila do sedaj napisana proti nemški demokraciji ». V. tej knjigi se Strasser-ja časti kot voditelja četrtega Reicha. »Njegov program se glasi: »solidarnem«, kar ni nič drugega kot sedanjim o-koltščinam prikrojen NSDAP«, pravi recenzent in zaključuje. »Ni nobenega dvoma da njegov (Strasserjev) povratek v Nemčijo pomeni začetek frontalnega napada proti Bonnu«. In tega titrasser ntti ne skriva. V svojih okrožnicah izjavlja, da nemškega ljudstva ne veže bonnska ustava in označuje Adenauerja z« «nemškega Pierra Lavala, lutko zahodnih velesil«. V svojih pismih govori o Evropi »od Lubone do Helsinkov, s srcem v Nemčiji« in o osi »Prunk dva Španija — De Gaulleova Francija — Strasserjeva Nemčija«. Njegovi zunanje in notranjepolitič- ni cilji so v naslednjem; parlament je treba nadomestiti z korporativistično vlado. »Burka, ki se igra v Bonnu.se mora končati«; «vzpostaviti je treba ponovno stari Reich«.. »Se malo potrpljenja in pojavili se bomo v areni«... „Nočemo mandatov -hočemo Nemčijo To je geslo Waidemarja VVadsacka, ki je hkrati »Strasserjev predstavnik v Nemčiji« in ki je ustanovil «Zue-zo za obnovo Nemčije« (BDE) kot naslednico «Crne fronte«, s programom «proti bonnske-mu klerikalizmu in rdeči barvi«. Uresničiti »pozitivni neonacizem« malega Hitlerja in zbrati v stranko njegove pristaše prav gotovo ni lahka stvar. Ce ima kdo potrebna sredstva za tako delo, je to prav gotovo Otto Strasser. Bližnji tedni in meseci nam bodo pokazali, če ima Hitlerjev tekmec- zadosti prestiža in moči, da bi «njegova nacionalna opozicija mogla predstavljati nevaren činitelj v političnem življenju Zahodne Nemčije. Vsekakor pa bo tudi zvezna vlada postavljena pred preizkušnjo, kjer bo morala dokazati, da je zadosti budna pred neofašistično nevarnostjo, ki utegne ogroziti tudi njen obstoj. ni sporazumi ne bi stvari koristili, dokler ni uveljavljen prvotni sporazum. Stettinius je predlagal, naj bi imenovali predstavnike Molotova in Ede-na, ki bi sestavili poročilo o Jugoslaviji. Angleški jn ruski ministri so temu predlogu pritrdili. Molotov je poudaril, da bi bilo zaželeno ugotoviti, da je bil na krimski konferenci dosežen sporazum, da je treba sporazum Subašič—Tito takoj v celoti izoopolniti. Angleški predlog Predsedniki treh vlad so se sestali, razpravljali o jugoslovanskem vprašanju in sklenili priporočiti maršalu Titu in dr. Subašiču; a) da se sporazum Tito—Subašič neutegoma uveljavi in sestavi nova vlada na podlagi tega sporazuma; b) da nova vlada, brž ko bo sestavljena objavi deklaracijo; c) da se AVNOJ razširi tako, da bo zajel tudi člane zadnje jugoslovanske skupščine, ki se niso kompromitirali, s čimer bi bilo upostavljeno telo, ki bi se imenovalo začasni parlament; d) da je treba zakonodajne predpise, ki jih je sprejel AVNOJ, predložiti v ratifikacijo ustavodajni skupščini; e) da bodi vlada samo začasna, dokler ljudstvo ne izrazi svobodne volje. Na Churchillov predlog so se sporazumeli, da bodo določeni predstavniki Edena in Molotova, da bi sestavili poročilo o položaju v Jugoslaviji. Dosežen je bil tudi sporazum, da bi bilo zaželeno, da bi se pred koncem krimske konference sporazumeli o izpolnitvi sporazuma Subašič— Tito. toročilo Roosevelta in Churchilla Ob upoštevanju potreb italijanskega bojišča je treba tu- di v prihodnje vsestransko podpirati jugoslovansko narodnoosvobodilno vojsko. Dokler sovražnik ne bo povsem pregnan z ozemlja Jugoslavije, boste na vzhodnih obalah Jadranskega morja nadaljevali takšne manjše operacije, kakršne vam dopuščajo možnosti. Sestanek 9- februarja Molotov je poudaril, da je še ena zahteva, in sicer, naj bi se sporazum Subašič—Tito glede Jugoslavije uveljavil. Pripomnil je,- da je Churchill v priporočilih maršalu Stalinu to zahteval, da pa je prišlo do cele vrste odložitev in da meni da bi bilo treba sporazum doseči. V tem oziru misli, da bi bilo treba doseči sporazum lu (na konferenci) glede neposredne izpolnitve sporazuma Subašič—Tito ne glede na kraljevo željo. Churchill je odgovoril, da meni, da je vprašanje Jugoslavije pravzaprav urejeno in da bo takoj izpolnjeno. Zato misli, da je bolje takoj proučiti poljsko vprašanje. Na Churchillov predlog je bil dosežen sporazum, da se moremo sporazumeti o popravkih, moremo tedaj zahtevati od Tita, da jih sprejme potem, ko se sporazum uveljavi. Maršal Stalin je pristal na ta predlog. Dodal je, da smatra, da bi bilo dobro poslati telegram, v katerem se izraža želja treh sil, da se sporazum uveljavi ne glede na kraljevo željo. Churchill in Eden sta pojasnila, da je vprašanje kralja rešeno in da v vsakem primeru ni važno, kakor tudi da je Subašič že na poti v Jugoslavije, v kolikor ga ne bi zadržalo vreme, da ures- niči sporazum. Churchill je dodal, da smatra, da bi bilo treba doseči soglasje tudi v tem, da se priporoči pristanek na popravka. Maršal Stalin je dejal, da je on že pristal na to in da kot mož-beseda ne bo preklical svoje odločitve. Po diskusiji o poljskem vprašanju je Churchill nadaljeval. da bi on osebno pozdravil pošiljanje opazovalcev treh sil na katerokoli področje, kjer bi se čutda po- se o njem diskutiralo. Stettinius je podčrtal, da smatra, da paragraf B presega dobo okupacije in da bi se mogel zboljšati, če bi se ponovno obdelalo vprašanje italijansko-jugoslovanske meje. Eden je rekel, da želi predložiti dokument, o tem vprašanju in dodal, da ni pričakoval, da se bo o njem diskutiralo na sedanjem sestanku. Friložen je tudi prepi* tega dokumenta . Jugoslovansko’ bo Iga i ski odnošaji V soglasnosti z Edenovim predlogom je Molotov izjavil, da želi staviti nekaj pripomb glede jugoslovansko-bolgarske-ga dogovora o zvezi. Britansko poslaništvo v Moskvi je dostavilo Narkomindelu noto o balkanski federaciji, v kateri se poudarja, da bi taka federacija mogla obsegati tudi Turčijo. Za sedaj to ni pereče vprašanje. Med Jugoslavijo in Bolgarijo se pa vodijo razgovori o zavezniškem in prijateljskem dogovoru. Sovjetska vlada gleda ugodno na ta dogo- K AIRO CASABLANCA Kairo, november 1943. — Sestanek i Rooseveltom, CangkajSKom in njegovo ženo Casablanca, januar 1943 — Navzoča sta tudi De Gaulle in Giraud TEHERAN JALTA Prekosil je Kon Tiki William Willis je na polovico manjšem splaVu „Se* dem sester" V 115 dneh preplul 10.000 km, medtem ko je Kon Tiki premeril le 8.000 km V 101 dneVu Tvegana ekspedicija šestih mladih v osrčje Tihega oceana na preprostem splavu, nazva-nem Kon Tiki, je pred leti razgibala ves svet. Mladi norveški učenjak Thodor Heyer-dahl, vodja odprave, je hotel dokazati, da se je na tihomorska otočja naselilo praprebival-stvo Južne Amerike. Iz perujskega pristanišča Callao do otočka Raroja sredi Pacifika je Kon Tiki premeril okoli 8000 km in porabil za to 101 dan. Tako Heyerdahlova knjigo »Sončni Tiki« kot tudi z rizbami opremljeni opis »Kon Tiki in jaz« Erika Hesselber-ga, enega izmed udeležencev odprave, sta v slovenskem prevodu razširjena po vsej naši domovini in širšemu občinstvu znana. Kdo ni občudoval smelih mladeničev? Kaj bi pa porekli k dejanju, ki ga je šele nedavno zaključil zrel mož 61 let sam samcat na približno isti progi? Njegova pot je bila še precej daljša, kako pa je potekala, bo opisal svetu v knjigi, ki v kratkem izide. Američan William Willis, ki sedaj živi v New Yorku, je bil rojen v Hamburgu. Poskušal je vse mogoče: iskal je zlato, se boril v arenah, najraje pa se je klatil po morjih. Cim ga je zgrabilo, se je udinjal na tovorni ladji' in preplul svet. Nekoč si je kupil čoln in križaril z njim v družbi svoje žene med otoki Karibskega morja. Pred dvema letoma je zašel čoln v hurikan in bilo je po njem. Obo brodolomca je rešila ameriška vojna mornarica. Willisov zadnji veliki podvig je bila vožnja s splavom od perujske obale na otočje Samoa. Njegov splav je bil za polovico manjši od Heyer-dalovega in prav tako kot oni iz balzovine. To drevje, čigar les je lažji od plutovine, raste po gozdovih Južne in Srednje Amerike. Willis si je v Peruju izbral sedem debel in jih podrl. Z njimi si je zgradil deset metrov dolg splav. Dva jambora z jadri, majhna kabina z radijskim sprejemnikom in oddajnikom, dva magnetna kompasa, sekstant, zemljevidi — to je bila vsa oprema na splavu. Kot Kon Tiki se je tudi »Sedem sester« — tako je Willis nazval svoj splav — spustilo v neznane daljave v perujskem pristanišču Callao. Pasatni vetrovi so ga zanesli v Humboldtov tok, ki se kot mogočna velereka pomika ob južnoameriški obali navzgor proti ravniku ter se pod njim usmeri proti zapadu. Vetrovi so bili samotnemu splavarju naklonjeni. Ves čas so ga potiskali nekako med 12. in 13. vzporednikom južne širine proti zahodu. V 115 dneh so ga prinesli 10.000 km daleč do otočja Samoa, kjer je pristal na otočku Pago Pago. Zaneslo ga je prav v bližino meje datuma. Napravil je za dobro tretjino daljšo pot kot Kon Tiki leta 1947. Sam sam- t*0* haa č>7. J/ Teheran, november 1943. Jalta, februar 1943. imenujejo predstavniki Edena in Molotova, ki naj bi sestavili poročilo o položaju v Jugoslaviji. Hkrati je bil dosežen sporazum, da bi bilo zaželeno, da se še pred zaključkom krimske konference doseže sporazum o izvršitvi sporazuma Subašič-Tito. Churchill je tedaj vprašal, če se sovjetska vlada strinja z dvema popravkoma, ki jih je Eden predlagal glede sporazuma Subašič-Tito. Molotov je odgovoril, da gre za hitro uveljavljanje sporazuma in da pomenijo popravki le večje odlaganje. Dodal je. da bi bilo bolje vprašati Tita in Subašiča glede teh popravkov, ko bo sporazum uveljavljen. Churchill se je zanimal, če ne bi bilo morda odveč podvreči zakonodajne postopke začasnih oblasti potrditvi z demokratskim postopkom. Maršal Stalin je rekel, da je odlaganje zelo nezaželeno in da če bi Britanci predlagali še dva popravka, bi sovjetska vlada mogla predlagati tudi nekaj svojih. Medtem bi vlada Jugoslavije visela v zraku. Churchill je rekel: Ne morete reči tega, ker je Tito diktator in more delati kar hoče. Maršal Stalin je odgovoril, da Tito ni diktator, ampak šef nacionalnega komiteja brez jasno določene vlade, a to m dober položaj. Eden je odgovoril, da ne gre za popravke preden sporazum stopi v veljavo, ampak le za to, da ta konferenca zahteva, da se sprejmejo. Dodal je, da je treba v v.fc-kem primeru to zahtevati, in ko bo Tito na to pristal, bo vse v redu. Maršal Stalin je poudaril, da se v prvem od britanskih popravkov predvideva, da bodo vsi bivši člani skupščine, ki niso sodelovali z Nemci vključeni v Antifašistični svet (komunistični odbor krajevne vlade), medtem ko se v drugem predlaga, da bodo vsi zakonodajni postopki Antifašističnega sveta potrjeni od redno izvoljenega zakonodajnega telesa. Poudaril je, da se strinja s tema popravkoma in da ju smatra za dobra, da pa bi najprej želel, da se sestavi vlada in da se ji nato predložita omenjena popravka. Eden je dodal, da smatra, da če se mi tu treba po njih. Zato smatra, da ie zadnji stavek ameriškega načrta glede odgovornosti poslanikov zelo važen. Podčrtal je, da smatra, da Tito ne bo postavljal pripomb glede pošiljanja tujih opazovalcev takrat, ko se bodo morale vršiti volitve v Jugoslaviji, kakor da bodo Britanci pozdravili opazovalce iz ZDA in Sovjetske zveze, ko sc bodo vršile volitve v Grčiji in isto velja tudi za Italijo. Maršal Stalin je tedaj rekel, da moremo smatrati, da je sporazum dosežen, da se mora sporazum Tito-Subašič takoj uveljaviti. Churchill se je s tem strinjal. Maršal Stalin je spomnil na telegram Titu, a je ta predlog ostal brez odgovora. Sestanek 10. februarja Jugosluvija Eden je dejal, da so ga obvestili, da bi moral Subašič danes ali jutri odpotovati v Beograd. Kakor je mogel razumeti, je glavno sporno vprašanje zadevalo imena regentov. Po britanskem mnenju ni razloga, ki bi mogel ovirati izvršitev sporazuma. Eden je dejal, da se, če Molotov to želi, mor« sprejeti predlog maršala Stalina, da se pošlje telegram, v katerem se iznese stališče ministrov zunanjih zadev o položaju v Jugoslaviji. Molotov se je zanimal, če je sploh treba omeniti Jugoslavijo v uradnem poročilu krimske konferenc«. Eden je dejal, da bi bilo vse to zaželeno. Molotov je spomnil na to, da je maršal Stalin predlagal. da se Titu in Subašiču pošlje telegram, v katerem se jima predlaga, da pohitita z uveljavljanjem sporazuma. Eden je rekel, da bo tak načrt telegrama predložil ministrom zunanjih zadev. Vprašanje avstrijsko, jugoslovanske meje Eden je rekel, da se bo to vprašanje vsekakor pojavilo in da ne želi, da bi prišlo do ponavljanja »Aten«, kakor da želi tudi predložiti majhen dokument o tem vprašanju. Molotov je rekel, da želi proučiti dokument, predno bi vor in je obvestila Britance, da skladno s tem Bolgari in Jugoslovani vojaško sodelujejo proti Nemcem v Jugoslaviji. Zaradi tega ni razloga za take pripombe glede takega dogovora. Eden je poudaril. da ta dogovor načenja važno načelno vprašanje. Britanci smatrajo, da bi bivšim sovražnim drjavam morali o-nemogočati sklepanje dogovorov z drugimi državami, dokler so še pod okupacijskim režimom in jim vsekakor preprečiti, da to delajo brez odo-brenja zabeznikov. Izvzemši to načelo, Britanci so do neke. mere zaskrbljeni zaradi vpliva dogovorov o reparacijah, ki jih mora Grčija dobi-t, od Bolgarije. On želi predložili posebno spomenico o Um vprašanju. Molotov je rekel, da je sovjetsko ministrstvo zunanjih zadev dobilo od Britancev noto, v kateri se poudarja, da bivši sovražniki, ki žive pod režimom premirja, ne bi smeli sklepati dogovorov z drugimi sovražnimi državami, *o-da sedaj gre za vprašanje bivšega sovražnika in prijateljske države. poudaril je, da so Britanci izjavili, da niso proti sklepanju dogovorov med bivšimi sovražnimi in prijateljskimi državami. Eden je to zanikal. Molotov je nadaljeval poudarjajoč, da je to načelo prav tako uveljavljeno tudi v britanskem predle gu glede balkanske federacije, v kateri bi se nahajale bivše sovražne in prijateljske države. Eden je poudaril, da smatra, da državam, ki se nahajajo pod režimom premirja, ne bi smeli dovoliti sklepanja mirovnih dogovorov, brez odo-brenia zaveznikov. Se več, Britanci niso nikdar mislili na ostvaritev balkanske federacije, dokler se ne bi zaključilo razdobje premirja. Stettinius je rekel, da se popolnoma strinja z Edenovim stališčem- Eden je vprašal, če bi morda ne bilo bolje, da bi države, o katerih je govora, počakale. Moloto« je poudaril, da ni pooblaščen govoriti v njihovem imenu. Eden ga je spomnil na dejstvo, da je Bolgarija podpisala premirje in da ne more delati kar hoče. (Nadaljevanje sledif PRIMORSKI DNEVNIK _ 4 25. marf* 1(S GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK PO PODATKIH GORIŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE Indeks življenjskih stroškov se neprestano veča Življenjski stroški se po statistikah gospodarskih ustanov stalno višajo, in sicer v Italiji kakor tudi pri nas v Gorici. O tem smo svoj čas objavili dokumentiran članek na podlagi podatkov goriške trgovinske zbornice, ki potrjujejo stalen porast teh stroškov. Ta pojav pa dokazujejo tudi mezdna gibanja delavcev in nameščencev, katerim sedanje plače zaradi splošnega povišanja cen raznim predmetom, kot n. pr. cigaretam, radijske naročnine, predvidenega povišanja stanovanjskih najemnim itd. več ne ustrezajo. Ce državni indeks življenjskih stroškov izračunamo na podlagi podatkov 61 občin, ki so pokrajinska središča, in če kot osnovo za izračunavanje označimo leto 1938 z 1, potem je indeks znašal v decembru lani 58,82, v mesecu novembru 58,74 in 56,78 v decembru leta 1953. Indeks življenjskih stroškov se je torej v primeri z novembrom dvignil za 0,1%, v primeri z mesecem decembrom lani pa za 3,6%. Indeks stroškov v Gorici se je v lanskem oktobru-novem-bru in decembru sukal tako-le: Prehrana 70.94; 70.98; 70,32. Premičnine 52,78 ; 52,78 ; 52,78; Električni tok in goriva 46.64; 47,17; 47,11. Najemnine so skozi vse tri mesece imele indeks 11,221 medtem ko so razni stroški znašali 52,40; 52,41; 52,41. Skupno torej v oktobru 57,36, v novembru 57,43, v decembru 57,01. delavske posojilnice v Doberdobu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. odobritev poročil in obračuna, 5. slučajnosti. Ker je posojilnica zelo važna doberdobska ustanova, ne vabimo na njen občni zbor samo članov, ampak tudi nečlane, da se seznanijo z njenim delovanjem. Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici organizira v nedeljo 27. marca 1955 avtobusni izlet v Trst na premiero Williama Shakespeara v prevodu Otona Župančiča. Pričetek predstave ob 20.30 v Avditoriju. Odhod iz Gorice izpred kavarne Bratuž ob 17. uri. — Cena vožnje in vstopnine 600 lir. Vpisovanje na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1/1. in v kavarni Bratuž. NBHAJ DH0BNIH IZ S0V0DKNJSKE OBČINE Po končanem delovnem centru se predvideva pričetek novega SBupno bodo za popravilo cest v sovodenjski občini potrošili nekaj manj kot 4 milijone lir V nedeljo občni zbor posojilnice v Doberdobu V nedeljo 27. t. m. bo redni letni občni zbor kmečko- V ponedeljek so imeli udeleženci sovodenjskega delovnega centra «likof» v neki gostilni; s tem so zaključili enomesečno delo. Ob tej priliki je spregovoril tudi sovodenjski župan tov. Ceščut ki se je prisotnim zahvalil in dejal, da so opravili veliko delo, s katerim so tudi v Gorici zadovoljni. Delovni center je trajal 102 dneva; zanj pa so potrošili dva, in pol milijona lir. Popravljali so ceste, očistili obcestne jarke in urejevali kanalizacijo v Sovodnjah. Urejevali so tudi vrhovske poti. Ker je delo dobro napredovalo, županstvo upa, da bo prihodnji teden po pristanku tehničnega urada v Gorici pričel delovati še en delovni center s 30 delavci za 51 dni, za ka- terega bodo potrošili 1,300.000 lir. S tem centrom namerava so-vodenjsko županstvo dokončati popravilo vrhovskih cest ter popraviti cesto na Peči; tamkaj je namreč cesta speljana poleg napajališča, kjer mora zaradi zida napraviti ovinek. Sedaj bodo cesto zravnali. Prefektura je dala sovodenjski občini na razpolago 131.000 lir za sindikalne plače delavcem, ki bodo popravljali občinske kapelice na pokopališču v Rupi, na Peči, Vrhu in v Gabrijah. Občina bo dodala še 170.000 lir za nabavo materiala. IZ ZADNJEGA MESEČNEGA POROČILA TRGOVINSKE ZBORNICE Predstavnika goriške trgovinske zbornice sta se v Rimu zanimala za tekoča pogajanja o izmenjavi blaga med Jugoslavijo in Italijo v krathem naueijaua eieoirine na urn Za napeljavo elektrike na Vrh so urejene vse formalnosti. Kakor smo izvedeli na županstvu, ni za napeljavo več nobenih preprek. Z deli bodo pričeli v najkrajšem času. Vest bodo prav gotovo sprejeli z velikim veseljem Vrhovci, ki so se skupaj s sovodenj-skim županstvom toliko časa odločno borili, da so končno dosegli priznanje in uresničitev svoje zahteve. V zadnjem mesečnem poročilu trgovinske zbornice v Gorici lahko najdemo tudi vest o dveh sejah, ki jih je zbornica imela v mesecu februarju. Na eni izmed sej so člani vodstva goriške trgovinske zbornice zavzeli stališče do deželne avtonomije. Sklenili so zastopati tezo, da je nujno v deželno avtonomijo vključiti tudi Trst. Druga važna stvar o kateri so na seji razpravljaji člani vodstva je bilo poročilo o potovanju predsednika in Še enega člana zbronice v Rim, kjer se sedaj vodijo razgovori o obmejni izmenjavi blaga med Italijo in Jugoslavijo. Goriška predstavnika sta odgovornim ljudem nakazala nekatere njihove probleme in se predvsem zanimala za izmenjavo blaga, ki pride v poštev med goriško pokrajino in Slovenijo. stroške preskrbe prebivalstva naše občine z vodp med 16. septembrom 1947 ter 31. majem 1954- Poleg tega je država odobrila letni prispevek v znesku 10 milijonov lir za preskrbo Gorice s pitno vodo iz Jugoslavije za dobo med 1. junijem 1954 in 15. septembrom 1957. Pričetek razdeljevanja zimske pomoči Občinsko podporno društvo v Gorici sporoča, da so na sedežu društva že pričeli razdeljevati podpore v denarju iz sklada zimske pomoči. Razdeljevanje se zaključi v soboto. Seja odbora prefekture V sredo zvečer je bila pod predsedstvom prefekta dr. de Zerbija seja prefekture. Odborniki so razpravljali in odobrili več ukrepov raznih občin goriške pokrajine. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani-Alba-nese, Ul. Rossini 1 - tel. 24-43, Za vodo iz Jugoslavije 10 milijonov lir letno V Uradnem listu je bil te dni objavljen državni prispevek v znesku 35,215.048 lir za KINO CORSO. 16: ((Ubijalska sulica«, cinemascop, S. Tracy in R. Widmark. VERDI. 15: »Sabrina«, A. Hepburn in H. Bogart. CENTRALE. 17: «Crna peresa«, M. Mastrojanni in M. Vladi. VITTOR1A. 17.15: »Počitnice v Monte Carlu«, A. Hepburn in B. Ventura. MODERNO. 17: »Vsi mirno, ker prihajam«, barvni film, T. Scotti. . ::: i";:P : PRED TEKMO V VIDMU ODRED v dobri formi Ko je nedavno Odred končal svojo pomladansko pripravo v toplejših krajih okrog Opatije, (čeprav v tistem času menda nikjer ni bilo kaj prida vreme), je bilo precejšnje zanimanje ljubljanskega občinstva za njegov prvi nastop v prijateljski tekmi proti mariborskemu Braniku. Toda bodisi da odredovci niso pričakovali močnega nasprotnika bodisi da je Branik tako dobro igral Odred je izgubil. Prejšnjo nedeljo pa je šel Odred v Maribor, kjer je stvar resneje zagrabil in lepo zmagal. V sredo pa je bila v Ljubljani gost Odreda «Rijeka», ki je s tem vrnila obisk Odredu, ki je nastopil tudi na Reki. Obenem je bila la tekma za Odred zadnji resnejši trening pred nedeljsko ‘ekm> z Udinese v Vidmu. Tek.no je gledalo precejšnje število gledalcev, ki so bili z Odredom lahko zadovoljni. Igral je splošno bolje kot v tekmi z Branikom in dosegel tudi lepo zmago 8:2 (6:1). Vse vrste so dobro delovale, najboljši pa so bili Leskov, Klančišar, Žnmbar, Berginc in Krgin. H 'A f1 ’ j - i i & •• t H . sr- r £ .“^s - Dobrodošli, francoski košarkarji! Danes popoldne prispejo z Orient-ekspresom v Trst člani francoske košarkarske reprezentance. Ob njihovem prihodu jih tudi mi prisrčno pozdravljamo z željami, da bi se kar najbolje počutili v našem mestu Obilo sreče in uspeha tudi na tekmi po znanem geslu: boljšemu zmago ! * # * Včeraj so igrali košarkarski reprezentanti trening-tekmo z Ginnastico Triestino. Prišel je tudi Calebotta, vendar že bolj pioti koncu in je tudi že igral. Težko je reči. kako bo v soboto, kajti nobena skrivnost m, da Francozi ne računajo samo na «časten» izid tekme, temveč računajo kar na zmago. In mogoče ti računi niso niti preveč neskromni. Prepreči jih lahko edino hitrost nekaterih italijanskih reprezentantov. Sedaj razpolaga trener McGregor s 14 igralci in sele malo pred tekmo bo verjetno določeno, katera dva bosta izpadla iz reprezentance. Na včerajšnjem treningu se je vsekakor najbolje izkazal kvintet v sestavi Macoratti, Costanzo, Lucev, Zorzi, Roma-nutti. McGregor pa je preizkusil tudi druge igralce, saj je približno eno uro igranja sesekal na sedem delov prav zato, da je preizkusil razne foimacije. Reprezentanti so dosegli 62 košev Ginnastica pa 42. Ni pa nastopil Riminucci, ki se včeraj ni najbolje počutil. 65:59 62:43 66:50 KOŠARKA Moški: Brazilija — Mehika Ženske: ZDA — Čile i Mehika — Brazilija NOGOMET Argentina — Mehika 3:3 (2:1) VATERPOLO Argentina — Hol. Antili 10:0 ZDA — Mehika 11:2 Argentina — Brazilija 5:3 Prip KLANCISAR ZVONE levi branilec Odreda. Doma je iz Trbovelj. GORIŠKI NOGOMET Dolo-Pro Gorizia 3:1 (3:0) Proti vsem pričakovanjem je Dolo v nedeljo v Gorici zmagal. Vendar pa se goriškemu moštvu vsaj do neke mere lahko odpusti, ker je bil vratar Guida ta dan bolehen in ni mogel torej uspešno braniti svojih vrat. V prvem polčasu pa ni bilo goriško moštvo na dostojni višini, saj je dovolilo, ča so gostje neomejeno vladali na igrišču. V drugem polčasu pa se je položaj popolnoma spremenil in so bili Goričani gospodarji igrišča, a gostje so znali braniti svoj uspeh, in to prav uspešno. V prvem polčasu so gostje zabili gola v 5. in v 20. minuti, ki sta bila brez dvoma lepa, a bi jih Guida lahko ubranil, če bi bil v dobri kondiciji. O tretjem golu pa bi imeli pomisleke in bi lahko dejali, da je do njega prišlo po krivdi sodnika, ki je žel za to svoje dejanje vpitje in žvižganje med občinstvom. V drugem polčasu pa je celo goriško moštvo šlo v napad, a poleg nasprotnikove čvrste obrambe so imeli napadalci v nasprotnem taboru tudi kopico nesreč. In le v 10. minuti je Gratton zabil en gol, ki je vsaj deloma rešil goriško čast. Po tem porazu je Pro Gorizia zopet v bližini nevarnega področja, medtem ko je bila še pred kratkim v sredini lestvice. V nedeljo bo igrala v Bellunu. MEDVED MILAN je Ljubljančan; igra na mestu desnega branilca. Avstrijske košarkarice ki bodo nastopile vFaenzi DUNAJ, 24. — Sledeče avstrijske košarkarice so izbrane za mednarodno tekmo proti Italiji: Fuchs. Prunki. Pfeffer. Hantschel. Buzik, Riehs. Vsu-dybyl. Foltinek, Prokupec, Mandlburger. Knez, Rupp. Avstrijci si od svoje ekipe ne obetajo mnogo deloma zaradi tega, ker v njej ni nekaterih holjših košarkaric, ki so ali bolne ali pa niso mogle dobiti dovoljenj, deloma pa zaradi tega, ker se nekatere n:so mogle redno udeleževati priprav za nastop v Faenzi. Cehi 7,h tfikrrm 7. Avslrijo v Brnu PRAGA, 24. — Na mednarodni tekmi z Avstrijo v Brnu bo češkoslovaška reprezentanca nastopila v sledeči postavi: Houska: Menclik, Zuza-nek; Hejsky, Koubek, Prochaz-ka: Siuda. Wiecek, Krizak, Oiha, Pesek. rave za tekmo z Nemčijo FIRENZE, 24. — Nogometni reprezentanti so imeli dopoldne le nekaj kondicijskega | treninga, popoldne pa so pri-| sostvoval trening-tekmi mla-I dinske reprezentance, ki jo j pripravlja Meazza. Poleg drugih sta bila tudi Pozzan (Bo-ilogna) in Pandolfini (Roma), j ki sta še bila pozvana, j Stanje Virgilija se izboljšu-| je in jutri dopoldne bo posku-j sil igrati z žogo. Boniperti le imel danes nekoliko vročine in je ostal v hotelu. Montico, krilec mlade reprezentance, pa je občutil posledice pretegnje-nia mišice na včerajšnjem treningu in bo odšel, ker v tako kratkem času ne more več dodobra ozdraviti. Tudi jutri reprezentanti ne bodo mnogo trenirali, pač pa bodo imeli v soboto popoldne trening-tekmo med obema reprezentancama, ki pa bo krajša kot v sredo. Tekma med dvema moštvoma mladincev pod vodstvom Meaz-ze se je končala z 2:1. CANNA košarkarski reprezentant. ŠAHOVSKE VESTI Ivkov spet na prvem mestu Pomladanski planinski pokoi okrog Clinščice v nedel Danes začetek turnirja za jugoslovansko prvenstvo moštev - Velik mednarodni turnir v Ljubljani v juliju ZUMBAR VLADO desni krilec in po potrebi tudi napadalec. Igral je že pri Partizanu, sicer pa je Zagrebčan. Dobri rezultati v plavanju MEXICO CITY, 24. — Plavalne tekme so skoraj edini predmet zanimanja na nadaljevanju panameriških iger. Tudi včeraj so plavalci dosegli lepe rezultate, zlasti Rios (Mehika) na 200 m metuljček s časom 2:37.8. Pri skokih v vodo odločno vodi Mehikanec Capilla, ki je mogoče najboljši skakalec v vodo na svetu. Američani (ZDA) so dosegli zmago s svojimi košarkaricami. ki so si osvojile prvo mesto. Argentina, ki si je že prej zagotovila prvo mesto v nogometu. je svojo zadnjo tekmo odigrala z Mehiko neodločeno. Z zmago v odločilni tekmi z Brazjlijo si je Argentina osvojila tudi prvo mesto v vaterpolu. PLAVANJE 200 m metuljček — predteki (v finale pridejo): I.: L Yor-zyk (ZDA) 2’49”2; 2. Gutier-rez (Mehika) 2’51”7. — II.: 1. Rios (Mehika) 2’37”8 (nov pnn-amer. rek.): 2. Ocampo (Mehika) 2’41”7; 3. Nelson (ZDA) ?'42”4; 4. Cossani (Argentina) 2’46”9; 5. Roper (Jamaika) ?’54”5; 6. Bernardino (Kuba) 2’54”9. I Prekinjeno partijo iz IX. kola na mednarodnem šahovskem turnirju v Mar del Plati sta Ivkov in Szabo končala neodločeno, tako da je imel Ivkov po tem kolu 6.5 točke ter je bil skupaj s Pannom na 3. mestu, Szabo pa je s 7 točkami dohitel Najdorfa na 1. mesto. V X. kolu so bili doseženi tile rezultati: Pachman - Bau-za 1:0, De Grief - Dodero 1:0, Filnik - Letelier 1:0, Idigoras-Panno 1:0, Ivkov - Rosseto 1:0, Najdorf - Wexler remi. Prekinjeni sta bili partiji Gligorič-Toran in Szabo - Flores. Stanje po X. kolu: Ivkov, Najdorf 7.5; Szabo 7 (1); Pan-no 6.5; Rosseto, Pachman 6; Gligorič 5.5 (1); Pilnik, Wex-ler 5: Toran 4.5 (1) itd. Ivkov je torej še vedno kandidat za eno boljših mest. Po oveh tretjinah turnirja ima 75 odstotkov možnih točk. Idigo-ras, ki je Ivkovu odvzel pol točke, Gligoriču pa kar celo, je v X. kolu napravil obema nekoliko usluge: premagal je še svetovnega mladinskega prvaka Panna, ki je sedaj spet točko za Ivkovom. Mogoče mu bo do konca turnirja Ivkov le ušel. * * * Danes se začne v Beogradu lekmovanje v I. zvezni šahovski ligi. Sodelujejo najmočnejša moštva države na čelu s štirikratnim prvakom Partizanom. v čigar moštvu igrajo Trifunovič, Matanovič, Milič. Ijjuraševič, Trajkovič. Andrič, i Božič in dva mojstrska kandidata. Od slovenskih kiubov sodelujeta na tem tekmovanju LUSK ((Olimpija« in mariborski Železničar. LUSK ((Olimpija« ali ((Pirčeva četa« bo nastopila v najmočnejši postavi: Pirc, Krivec, Vospernik. Gro-sek, Trampuž, Z. Gabrovšek, Filipovič in Blinc. Mariborski Železničar, okrepljen z moj- strom Germekom, ima v svojem sestavu še mojstra Lon-gerja, kandidata Guzela in Njegovana ter šest igralcev pive kategorije. Nedvomno ima LUSK s svojim moštvom dokaj večje izglede kot novinec v prvi ligi železničar, za katerega bo uspeh obstanek v prvi ligj. Zadnji dve moštvi padeta iz prve v drugo ligo, kjer bodo jeseni tekmovali še moštveni prvaki posameznih republik. Lani je na tekmovanju v Valjevu zmagal Partizan s 37.5 od 56 možnih točk. Na tretje mesto se je lani uvrstil LUSK. $ Sft Šahovska zveza Slovenije bo ob sodelovanju z Odborom za proslavo desetletnice osvoboditve priredila v Ljubljani od 79. junija do 22. julija mednarodni mojstrski turnir. Na turnir so povabljeni: Alexan-der ali Barden (Anglija), Un-zicker ali Lothar Schmid (Zahodna Nemčija), Szabo ali Earcza (Madžarska), Szabados ali dr. Paoli (Italija), Bouma-ster (Nizozemska), Pachman ali dr. Filip (CSR) in dva velemojstra iz Sovjetske zveze. Od domačih bodo po vsej verjetnosti sodelovali Matanovič ali Karaklajič, Fuderer, Rabar, Nikolac ali Udovčič in štirje slovenski predstavniki na čelu z velemojstrom Pircem. .-!: * Na mednarodnem šahovskem turnirju v Bognor Regisu (Juž. Anglija), kjer bodo igrali po skrajševalnem švicarskem sistemu od 13. do 23. aprila, bodo sodelovali štirje jugoslovanski igralci. Na glavnem turnirju bosta igrala novi državni prvak Karaklajič in Tot, na prvem rezervnem turnirju pa lanski »polovični« prvak LRS mojstrski kandidat Cveto Trampuž in Makedonec Marti-novski. Slovensko planinsko društvo v Trstu pripravlja 27. t. m. svoj pomladanski planinski pohod za preizkušnjo in poživitev sil po zimski dremavici. Proga ne bo ravno lahka, okrog nase (tržaške Švice«: iz Glinščice, od Klunovega mlina na Mali Kras k Comi-cijevi piramidi, od tu v Bo-tač in skozi Jezero v Bazovico ter čez Ključ in Boršt v Glinščico. Tekma bo po ekipah treh članov, oz. dveh članov in ene članice, in sicer s polno planinsko opremo, t. j. z gorskimi čevlji gojzericami (gumijasti ple-zalniki oz. na pol gorski čevlji niso dovoljeni), ter z obteženim nahrbtnikom 6 kg. Le članice ter mladinci do 16 let so nahrbtnika oproščeni. Najboljše ekipe bodo odlikovane. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu. Prijave ekip in posameznikov na društvenem sedežu v Ul. Machiavelli 13/L, samo še danes 25. t. m. od 19. do 20. ure. * * * V nedeljo dne 27. t. m. bo okrog Glinščice planinski pohod Slovenskega planinskega društva, prvi te vrste pri nas. Izbrana je bila za to prav Glinščica, »tržaška Švica«, (si licet parva...), ker hoče to biti planinska tekma. Med Tržačani jih je še toliko, ki Glinščice ne poznajo niti po imenu, nekateri kvečjem po boljunškem jazzu »Rosandra«. Sicer si ne domišljamo, da bodo s to tekmo seznanili naš Trst z Glinščico, pač pa želimo. da to divje romantično dolinico spozna vsaj del mladine, ki je gotovo ne bo več pozabila. Morda sa bo kdo pri tem tudi navdušil za planine. Tisti, ki so že planinci, bodo tu našli svojevrstne posebnosti planinskega sveta in svojevrstne težave, ki jih mora planinec premagati. Zanje bo to prvi planinski trening po zimskem dremanju. Ne namerava pa se s tem dati udeležencem naslov planinca, čeprav bi si novinci to zaslužili. In to upravičeno, ker gre za pravo planinsko tekmo v hitri hoji in v vzdržnosti. Čeprav je s takim tekmovanjem vnesen v, planinstvo neki športno-rekordni moment, vendar "bi bilo napačno misliti, da je to morda kaka lahkoatletska tekma s pravim pravcatim tekom. To ne more biti, ker bi bilo to že fizično ne- mogoče — z obteženim n^'( ni kom in z gorskimi «vj ^ na progi kakih 15 diugi strani pa to ne ^ varja značaju planinstv*. se ne peha za kake hi rekorde, kar bi bilo tu > ^ uresničljivo pri razllcnjjjJ renskih in višinskih ra Gre le za to. da se Pr‘ j pomeri zmogljivost Posa ^ planincev oz. s!cupin’,„. |i fizično še bolj pa morali® če kje. je pri planinstvu čilna volja, ki vodi P na planinske podvige- ^ končno najvišji vzgoja planinstva. rezultati s pla.„c. Boljši_________ prvenstva Avstralije- . Henricks 57.2, Davitt 220 y: Rose 2:11.6. " Rose 4:47.3, Zavenbom 'j; — 880 y: Rose 9:51.3. ^ Winram 19:14.8. — 1 : ,:(#•* no: Thiele 1:07.4, Hayr®€ — — 220 y metuljček: 2:47.6. — 220 y prsno: cole 2:47.0. — 440 y %,( Henricks 5:55.0. • * . mešano: Novi Južal„; Jui(! 4:44.6. - 4 x 220 y: N*1 Wales 10:08.3. j.jj( Zenske - 110 ▼: t-eeC^.4(t?; — 220 y: Fraser 2:29.3- g.jjs. Crapp 5:30.2, Greer ^ Munro 5:39.5. — J’ . J# 11:28.8. — 110 y hrbt"']# tingford 1:18.8. Kn'!v jjuJt* — 110 y metuljček: ^ 1:25.3. — 220 y Prsn°' lier 3:08.3. * * * 0 100 Odličen rezultat 118 prosto je v Moskvi ^ Palandin, ki je to Pr plaval v času 57.3. Odgovorni uredB1* STANISLAV RENK® Tiska Tiskarski zavod ** IIIIIII šhe dJJ t * predvaja danes ^ z začetkom ob film: Igralci: A GORDON MAC JULIE LONDON | RORI CAL» j JACK HOLT predvaja DANES 25. t. m. z začetkom ob 1* Metro film : G m op Sflfi Zelena nevesta Vladimir Bartol: MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) SVET PR AVLJIC IN ČAROVNIJE 62. = Tretje poglavje« PRAZNIKI. IGRE, STAROZITNOSTI «Bil je dan cepljenja v Barkovljah in na Proseku, poleg tega sem moral slučajno pregledati obenem z okrajnim živino-zdravnikom tudi meso; usoda je prav takrat hotela, dft je neki član okoličanskega bataljona (un milite del civioo batta-glione territoriale) zadobil pri delu na mestnem tlaku podplutbo; zanj mi vseh devetindevetdeset zdravnikov v Trstu nič zmoglo in tudi nič pomenilo, zato se je dal ranjenec prenesti na Kontovel ter ukazal ordonancu, da se mora zdravnik takoj pojaviti. Jaz sem bil odsoten po uradnih poslih in zaradi omenjenih pregledov, ki so trajali do pozne ure, nisem mogel ugoditi tej zahtevi. Komaj sem se vrnil domov, se prikaže bolnikov orat oborožen od glave do pete ter mi pravi na odločen in surov način: ..Pridite takoj k mojemu bratu ali vas aretiram.” Ko sem to slišal, sva jaz in moja žena pustila večerjo ter napodila tega neotesanca, ki si je drznil kršiti pravico do hišnega miru z orožjem v roki; vse to se je zgodilo kot bi mignil. Z ženo sva nato šla k naredniku N..., ki me je takoj, ko sem ga o stvari obvestil, spremil v hišo, kjer je ležal bolnik, čigar okvara, ki so jo močno pretiravali, je izginila v nekaj dneh, medtem ko je bil njegov brat kaznovan z dobro zasluženo kaznijo treh dni zapora.« Schmutz takoj nato pripoveduje nov primer in pravi, «oa ne morejo biti ti (ljudje od bataljona) samo hudobni in prepotentni, marveč tudi nesramni«. Toda napravimo konec pripovedovanju tega nesrečnega zdravnika, ki sta mu kraška burja in okolicanski bataljon, o katerem vzklika na koncu, da je zdaj že na srečo «bivši», nagnala toliko strahu v kosti. 27. Morda ni bil slučaj, da sem se v začetku poglavja, kjer pišem o Josipu Negodetu in okoličanskem bataljonu, istočasno spomnil tudi na pomembne politične dogodke, ki so mi prvi dali neko motno zavest, da je človek tudi javno ali politično bitje — 20on politikdn. Dotični odstavek ssm bil prečrtal, toda ko sem si pozneje ogledal tržaško »Edinost« iz tistih dni, mi je naenkrat postalo jasno, da so bili moji prvi spomini na «bakol©» v resnici povezani z razburljivimi dnevi krvavih septembrskih dogodkov v Ljubljani In z nato sledečo aneksijo Bosne in Hercegovine. Zgodilo se je to v daljnem letu 1908; takrat mi je bilo pet let in pol. Družba sv. Cirila in Metoda je sklicala svojo skupsemo v Ptuju, ki se je je udeležilo tudi zastopstvo tržaške podružnice, med njimi tudi «gospica Marica Gregoričeva«, ki je imela na skupščini svoj govor. Mislim, da moje mame ni bilo zraven, ker je imela pač dovolj posla z domom in otroki. Ko so se tržaški zastopniki vrnili, so pripovedovali o brutalnih napadih nemčurjev na naše cirilmetoclovanje in verjetno je mama ob tej priložnosti obujala svoje spomine na podoben shod v Celju, kjer so jih ponemčenci tudi obmetavali z gnilimi Jajci in črnilom. I jm Svetoivanske žene in dekleta v pristnih narodnih nošah. Med znanimi obrazi vidimo v prvi vrsti sede: Justino Vuga-Kraljevo, pokojno Olgo Ponikvarjevo; v drugi vrsti pisateljevo polusestrično Karlo Odiral-Valentičevo in v tretji vrsti znano članico ljubljanske Drame Elviro Kraljevo (druga levo). Ostale bodo svetoivanski čitatelji najbrž sami prepoznali. »t Toda brutalno® vse pt v Ptuju je presegkor iU je. Policija, Ka pW vidi napadalcev,J no aretirala g skupščinarjev, z krivce pa se *Lnce^J so nekaj udele p0s (/ ščine tudi reS cpi H v-*; črnilom. u Ljubljana, ^!a piše slovenstva«, *■1 . ra05 nja »Edinost*., .e to krvavo izzl r0či fjt Tri večere '^oe. jale demonstraCqiala^f ska oblast Je ** ce namesto P® mer: štve Je ska oblast Je Lucije ce namesto P»> *J Ifl (t merijo, k°,n3®tranti f tL štve. Demons^nd’’^ bili šipe na «*■ jjuVU* se je zbira*', ^ ^ nemštvo in * oW ,rt° na nekaterih pp t ških in nernč t Hujšega mis0 , Pr Tretji večer ^ &o jeJ} Pogačarjevem j ve drame. t"naIni avKto la že s s^jaK(> 5' č demonstrant ^ ki mlad nemškim v^aki sjjudl’, streljanje. VOJ v »_