204. Številki v UHOM i MA J. aptttfn mt ILILMO. „Slovenski Narod*4 velja: v Ljubljani na oom dostavljen: v upravništvu prejemam :eio leto.......K 24— ceio leto.......K 22 — 1 leta........12*— pol leta........11 — etii ieta........6"— četrt leta........ 550 mesce........2*— na mesec........190 Dopisi naj se trankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflcve ulice ž t. 5, (L nadstropje levo), telefon št. 34. Izhaja vsak dan zvečer izvzemsi nedelje in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna Številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naroČila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon št. 85. „Slovenski Narod** velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25"— celo leto.......K 28 — čemTeta '. Ir5 za Ameriko in vse~druge dežele: na mesec . . . ... I 230 j celo leto.......K 30 — Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravnistvo: Knaflove ulice št. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. »Svobodna Misel". {II. shod slovenske sekt i je »Svobodne Misli«.) v nedeljo dopoldne se je zbralo okoli 250 člaiu»v slovenske sekcije Svobodne Misli« v areni Ijubljan-:.i »Narodnega doma« na svoj I i. plavni shod. Oiiazili smo osobito limono drlavstv.-t.iepo število izven-kranjskega ueiteljstva, svobodomiselno slovensko iciistvo itd. Oficijelno jo bilo zastopano narodno - radikalno in narodno - napredno dija-štvo, prihiteli pa so na shod tudi zastopniki hrvaških in čeških pripad-nikov »Svobodne Misli«. Xa shod je prišlo tudi veliko število brzojavnih pozdravov in pozdravnih dopisov, med drugimi pozdrav mednarodne federacije i? Bruselja in praške češke sekcije. V naslednjem podajamo v informacijo občinstva objektivno poročilo • tem zborovanju. Po uredtfvi formalnosti je povzel l>eseuVi lt. t". .1 ekovec, ki je govoril e Morali Svobodne Misli«. Glavne misli njegovega referata so bile sledeče: Značaj \erske morale je po-jMiinoina različen od značaja posvetni- i.iorale, ki jo propagira »Svobod-ua .Misel«. Med tem ko temelji ver--/■.■• morala na nadnaravnih zapovedih, na avtoriteti nadnaravnih Litij, na nadnaravnem razodetju, je bistvo ►svetne moral«' neposredno razmerje človeka k dobremu in hudemu. Verska morala je torej avtoritativna, ioristična, deduktivna, dogmatič-na. posvetna pa je spremenljiva (ravna se po spoznanju), induktivna, relativna. Obseg" verske morale je kraljestvo božje po smrti, posvetna •;ila irzi ho*'*«' ze na tem svetu siv-če. Tudi metoda je različna: verska morala deluje s strahom (pekel, viee itd.i in s plačilom (nebesa); s slič-iiiini sredstvi dela tudi država. »Svo-Uodna Misel teh sredstev ne pozna. Ai ; ■r;(viiii Svobodni Misli« po- _ - - očita, Oa ne pozna morah', je vendar njena morala globoka, stvarna, intenzivna in dosledna. Ne gTe ji /v to. pripravljati človeka na smrt, njen namen je spremeniti ta svet iz dolino solz' \ bivališče, vredno člo-veka, v bivališče, kjer se bodo družile lepota, krasota in dobrota. Po referat a, ki je bil sprejet z burnim odobravanjem je spregovoril g. L. L o t r ič o razmerju »Svobodne Misli« k političnim strankam. Govornik je grajal preti vsem, da se skoro vsak pojav na Slovenskem presoja s političnega stališča. Tako se je zgodilo tudi s »Svobodno Mislijo«, akoravno to gibanje s političnimi strankami nima nobenega opravka, to pa zato, ker je to gibanje izključno le kulturno - etičnega značaja. »Svobodna Misel« ima popolnoma drugačen delokrog kol politične stranke, njena naloga jv edinole boj za svobodo vesti in prepričanja, boj proti nasilju, predsodkom, laži, nepoštenosti. Politične stranke hočejo uveljaviti svoja načela potom politične moči, »Svobodna Misel« pa ima druga pota in sredstva: uresničiti pravičnost za vse ljudi, svobodo za vsakega posameznika hoče z bojem proti škodljivim institucijam, proti nasilju in predsodkom v ljudeh samih. Vsak posameznik naj najprej sam v sebi izvojuje ta boj za to pa ni potreba politične moči. temveč intenzivnega drobnega deia. širjeuja prosvete. Vendar pa ne zamet rije političnega delovanja, ne pripisuje mu pa tiste važnosti, kakor to delajo politične s!ranke. Ali nji sami se gre v prvi vrsti za misijonsko revolucijo; ona je v prvi vrsti nepolitična kulturna, organizacija in taka mor« tudi ostati, če neče zgrešit' svojega cilja, če ne-če prenehati biti ta kar je. Kar se tiče nje razmerja do političnih strank. j** pred vsem važno razmerje do klerikalne stranke. Napačno je mnenje, da je »Svobodna Misel« samo protiklerikalna struja. Res je v sedanji fazi. v sedanjih razmerah prva njena naloga pobijati k lorikali/em. dogmatično verstvo, to T>a zato, km- cerkev dandanes najbolj zadržuje svobodni razvoj človeštva. Nimamo pa samo v verstvu klerikalizma, dogmatinioM i. avtoritet, temveč tudi drugod, v znanosti, v pravu itd. Tudi proti temu klerikalizma se bori »Svobodna Misel«. Verski proti-klerikalizem j" različen: Masarvkov in Tolstojev n. pr. *toji na religijoz-nem temelju; drugačen, površen in enostranski je bil n. pr. Vottarrejev. Protiklerikalizem »Svobodne Mi>li« je globok, radikalen in vsestranski. Xi dovolj, če modemi človek nastopa samo proti zlorabi verstva v pol;lič- ne namene, treba je nastopiti naravnost proti cerkvi. Moderna družba hoče največjo demokracijo, cerkev absolutizem; moderna družba rešuje socialne probleme v prid celemu človeštvu, cerkev protežira le privilegirane kaste; moderna družba hoče raj na tem svetu, cerkev ga obeta šele po smrti. (Je pa se ozremo na naše t>žje domače razmere, vidimo žalostno sliko. Ni se zgodilo /lepa na Slovenskem toliko slučajev nasilja, kakor v zadnji dobi klerikalne strahovlade. Nemoralnost za nemoralnostjo je na dnevnem redu. Klerikalci brezstidnn preganjajo vse tiste, ki imajo toliko moralne sile, da kažejo svoje napredno prepričanje Imli v javnosti. Povsod sama korupcija. Z uredništvom »Slovenca« so v zvezi ateisti, ki im> klerikalnih shodih gore za krščanske ideje kot kaki afriški misijonarji. V deželnem odboru so ljudje, ki so bili svoj čas najhujši naprediijaki in največji sovražniki vsega, kar je le malo dišalo po »farjih«. Doba »Velikega momenta« bo za vedno črn list v slovenski zgodovini. Da je tudi morala mase v teh razmerah nizka, se ni čuditi, z rožnim vencem v roki prisegajo po krivem in z molitvijo na ustnicah ubijajo. Menda ni treba nikogar še posebej prepričevati o potrebi naj-radikalnejšega boja proti klerikalizmu in proti cerkvi kot njega nositeljici. Žal, da prevladuje pri nas le oni površni protiklerikalizem, za katerega je sledeča izjava nekega češkega naprednjaka karakteristična: »Pustite vero v miru! Z vero je kakor z našimi ženami: nismo jim zvesti, toda ne dovolimo, da bi kdo kaj' čez nje govoril.« Ta »verski liberalizem«, »Svobodna Misel« odločno odklanja. Napredne politične stranke imajo res v svojem programu svobodno solo. razporoko, ločitev cerkve od države, ali vse to je večinoma samo na papirju; toda konstatirati je treba, da so te točke naravnost proti katoliški veri in da torej ni čisto točna trditev naprednih starank, ki trdijo, da niso proti veri. Kar se tiče socialne demokracije in Svobodne Misli« imata sicer obe enak temelj: popolno pravičnost napram vsem ljudem; v konsekven-cah j »a gresta vsaka svojo pot. Slovenci smo inal narod, ječimo ]kk! nasiljem klerikalizma. Zato pa je tem bolj potrebno, da delujemo vsi svobodomiselni elementi za to, da se obvarujemo kulturnega in narodnega pogina, da pripeljemo narod tja, kjer ni nasilja in krivic, kjer bo živel z drugimi narodi vred v medsebojni ljubezni. Opoldne se je shod prekinil, popoldne pa je najprej govoril g. J. L a h o svobodni šoli. Spominjal se je pred vsem zatvoritve dunajskih šol društva »Freie Sehuie«. Nato pa je razvil ideje »Svobodne Misli« glede šolstva. Mladina ie last nanula iz katerega je izšla in zato je treba, da je šola narodna, nele po jeziku temveč tudi po duhu. Šolstvo mora biti prilagođeno mišim zahtevam in i»otre-bam, samo v sebi avtonomna celota. V šolskih stvareh ima odločevati narod sam in nihče drugi. Boj za svobodno narodno šolo je kulturen boj. Mi imamo sicer liberalne šolske zakone, ki jih je papež preklel, toda v resnici je vse šolstvo, izvzemsi visoke šole, pod cerkvenim vplivom. Razne odredbe dež. šol. svetov in zloglasna šol. novela iz !. 1883. so popolnoma v ozadje potisnile liberalne šolske zakone. Zato se je na Dunaju 1. 1902. osnovalo društvo »Krete Sehuie« ki ima danes 26.000 članov in 185 |m>-družnic. Tudi Cehi so si osnovali lastno društvo. Hočemo, da ostane šola na svojem zakonitem temelju, da se odstrani iz njovklerikalni vpliv. Ali ne samo defenziva je namen »Svobodne Šole«, tudi ofenziva je na njenem programu, ofenziva v smislu idej »Svobodne Misli«. Tri glavne zahteve ima torej »Svobodna Sola< : 1. Svobodo otroka. "2. svobodo učitelja, l\. svobodo šolske uprave. Dokler pa te naše zahteve niso iapolnjene, delnjino z izobrazbo ljudstva na to, da ho ljudstvo samo spoznalo, da je le v izobrazbi njegova sreča in da bo samo zahtevalo tisto svobodno šolo, s katero ga danes njegovi varuhi straše. Nato je g. V. Kis o v e c govori] o zgodovini sežiganja mrličev ter o potrebi da se tudi na Slovenskem začne z gibanjem v prid ustanovitvi »Krematorija, društva za pospeševanje sežiganja mrtvih«. Izvolil se je takoj pripravi jalni odbor. Dalje se je izvolilo tudi načelstvo sloven. sekcije »Svobodne Misli« in sicer tajnikoma gg. L o t r i č in V. M. Z a - 1 a r in zastopnikom na mednarodnem kongresu v Bruselj u g. V. K i -sove c, ter sedem odbornikov. Sprejela so se tudi definitivna pravila. V debato, ki je bila prav živahna, so posegli med dr. gg. Korun, Anton Kristan, Lotrie, Kisovec, Lah, Zalar in drugi. Debata je bila deloma burna, da, celo prav burnii. V glavnem se je sukala (»krog tega, kdo je bolj konse-kventen in radikalen v praktičnem izvajanju svobodomiselnega programa. Posebno hrupno so nastopili socijalni demokraije. pač tudi zaradi tega, da hi delali reklamo za svojo stranke« in sami sebe pokazali kot najrndikalnejše vseh radikalcev. V tem pa, kar se je povedalo o družbi sv. Mohorja, je nekaj resnice. Takih, iz političnih, pa deloma tudi iz osebnih nasprotstev izvirajočih burnih prizorov, pa ni jemati tragično. Xa katoliških shodih seveda ni nikoli nasprotstev, ker tam ni svobode in ne sme nihče povedati svojega mnenja, tam gre vse lepo po vrsti, »na Žnorci«, ker je le predstava, ne pa svobodna diskusija. Xa shodih, kjer ima vsakdo pravico, da pove svoje mnenje, je seveda drugače in se rado vnamejo burne debate. Manifestacija »Svobodne Misli« ne bo ostala brez nasledkov. Vzbudila bo v širših plasteh zanimanje za svobodomiselno gibanje. Še pred desetimi leti je i>ilo popolnoma nemogoče prirediti tak shod. Danes imajo svohodomiselci svoje dobro fundirano in spretno urejevalo glasilo, in že javno manifestirajo za svoja načela, da hi vzbudili med občinstvom zanimanje za svoje cilje in vzore. Sokolske slavnost no VKu Sokol na Viču in ondotna podružnica Ciril -Metodove družbe sta priredila v nedeljo ob krasnem vremenu na obširnem vrtu pri Travnu na Glincah slavnost v velikem obsegu. Na to slavnost je prihitelo pred vsem slovensko sokolstvo in sicer iz Ljubljane (vseh treh sokolskih društev). Šiške, Domžal, Postojne, Ribnice, Vrhnike, vsega skupaj nad 200 Sokolov, ne vštevši naraščaja iz Šiške in Viča. Prihitelo je pa na slavnost tudi ostalo rodoljubno občinstvo iz Ljubljane in okolice, da je bilo navzočih nad 2000 oseb. LISTEK. no] pni ples. Piva. Kmalu smo izstopili v svečano otUčeno in razsvetljeno vežo gleda-lišča. Ko sem zagledala toliko ljudstva, postalo mi je malce tesno pri srcu in obraz mi je zapekel pod kritiko. Zazdelo se mi je, da imam skoraj prekratko krilce, in neprijetno mi je bilo. Ko smo stopali po stopnjicah navzgor, zagledala sem na robu stopnic mladega Sokola, ki se nam je globoko priklanjal in se veselo smehljal. Bil je on. Še nikdar se mi ni zdel tako lep. ko ta večer. Mala če-l»i«a mu je predjv.no čepela nad levim ušesom, pomaknjena precej na čelo. Iz oči mu je kipela sama nagajivost, da sem plaho sklonila glavo ni povesila oei. Tedaj sem pa zopet videla svoje krilce, ki se mi je zdelo čimda-Ije krajše. Pohitela sem za sestrično in ujeein, da bi mu bila brž izpred »"'•i. Stric pa je godrnjal: »Čemu si 'mi odzdravila. Ta nas že ima. Spoznal nas je po tebi* Ampak to ti rečem. Mehala, ne moti se ž njim. Kaj Pa je? Lahkoživec mlečnozobi, nič in /'»pet nič. Vsak teden hi mamil drugo!« Med godrnjanjem smo prišli do dvorane. Tu sem se stisnila h Kriši; prevzeta sem bila svetlobe, ki se je vsipala iz tisočerih žarnic izpod stro- pa in sten. Obširni prostor je bil odi-čen s palmami, oleandri, zimzelenom in drugimi takimi trdoživimi rast linami. Ob stenah so stali naslonjači od rdečega žameta, tesao drug ob drugem. .Nekateri so bili zasedeni z ži vnlmimi maskami, nekateri pa so še prazni razprostirali svojo gostoljubno naročje v prijazen sprejem. Nad njimi so se Vrstile lože v istoharv-nein žametu in iz vseh lož kimale so glave odličnih rodoljubnih dam in resnih gospodov doli na plesišče, kjer sem isti hip promeniraia s Krišo. Zdelo se mi je, da so vse oči vprte v naju, in tesno osi je postala pri srcu. V glavi so in i |e pojavila čudna omotica, v kateri sem prebila ves večer in tri dobre dale noči. Krinka mi je čimdaljc bolj nalila obraz, krilce se mi je zdelo že tako kratko, da MM se do dobra sramovala. Čutila sem mraz v kolena in sključena sem stopala poleg K riše. \a srečo je prišel kmalo ujec za nama. Bil pa je zopet hud, in zopet name. »Mehala«, dejal je, »nogovice ti lezejo doli; nagubane imaš, kakor star general hlače. Kakšna hodiš med ljudi, naroda nerodna!« Prijel me je trdo ter me od vel po dolgem, polumračnein hodniku, kjer je odprl mala vratica. Aha, mislila sem si, to je loža. To je imenitno. Tu ostanem ves čas in ne ganem se odtod. Kriša pa sili le na plesišče, le v dvorano, le da bi brž našla svojega dolgopetca. Zadovoljna sem bila, da sem podveze doma pozabila; tako bom lahko ves večer tu sedela ter gledala na ljudi in na maske, kakor so drugi prej name gledali, mislila sem si. A nisem so še dobro vsedla, že mi je Kri>a ponujala dva trakova, ki ju je odtrgala od rutice ter me silila, naj si za vežem nogovice, da pojdeve brž v dvorano promenirat. Nerada sem se podvrgla temu, a ker je tudi ujec še vedno nad menoj godrnjal, zapus'ifa sem ložo, kotiček sladkega zavetja, ter odšla na plesišče. Ze pri u hoda pa me prime nekdo mehko za roko in zašepeta: »Sladka moja Kriša!« »Kriša je ona«, odvrnila sem pokorno. »Jaz sem nocoj Mehala«, dodala sem tišje. Bil je gospod notar. V tem pa se ga je tudi že sestrična oklenila. Nekaj časa sem hodila za njima, nekaj ča^a na levi, nekaj časa na desni strani, kjer sem pač našla prostora, kajti zame se nista brigala nič. Niti Kriša ni pazila več name. Iskala sem z očmi ujca, ki je ostal v loži, a našla ga nisem. Nič nisem vedela in razumela, kje je naša loža, ali na desni strani aH na levi, ali v prvi ali v drugi vrsti. Ko sem to ugibala, hotela sem prašati sestrično, a nje ni bilo več. Na plesišču je bila gnječa. Godba je zasvirala, in vsa ta gnječa se je začela valiti in majati in zibati, in v tem vrtincu valila sem se tudi jaz. Ko sem se dozibala, ali boljewko so me zvalili do izhoda, prerila sem se vun ter krenila po hodniku, kjer se mi je zdelo, da mora biti loža. Dolgo sem hodila, dvakrat gori in doli. Vsa vratca so bila enaka. Odprla sem ena, in v mene se je z veselimi očmi ozrlo dva para prostovoljcev. Odskočila sem in pohitela naprej. Prisluškovala sem potem pri drugih vrat-cih, in zdelo se mi je, da ni nikogar notri. Ohrabrila sem se in potrkala. Nič glasu. Pritisnila sem kljuko, in evo, bila sem v naši loži. Moj plašček je visel ozadju, prepričal me je o tem, a njca ni bilo nikjer. Pregledala sem vso dvorano, vse plesalce: o ujeu, Kriši in notarju ni bilo ne duha ne sluha. Dolgo sem sedela samotno v svojem kotičku. Kadar je bil ple«, sem opazovala to vrvenje, opazovala posamezne dvojice; vse Sokole sem pre-motrila, a nikjer znanega, ljubega obraza. Nikjer njega, nikjer njegovih porednih oči . . . Slednjič sem med vsem tem vikom in krikom, godbo, smehom, rajanjem in iskanjem zadremala . . . »Gospića Luci, smem prositi!« predramil me je ljub glas. Bil je on, Sokol, moj žoltolasi študent. Moj ideal stal je pred menoj. — Molče sem vstala in se mu pustila odvesti na plesišče. Jaz dotlej nisem imela pojma o plesu. Nisem razločevala, kaj je polka, valček, mazurka in drugo. Mislila sem: ples obstoja v tem, da se človek vrti. Godba je tu le radi svečanosti. Vrtelo bi *>e pa lahko tudi brez nje. Ko sva prišla v dvorano, postavila sva se v vrsto. Nama nasproti je bila Kriša z notarjem. Plešasti gospod v fraku s klakom v roki skakal je med pari ter vsklikal: Četvorka! Moj Sokol je takoj razumel, kako je z mano in na belo čelo so mu stopile ogromne, znojne kaplje. Moral mi je dajati pouk za vsak korak. Mehko me je porival in pomikal okoli sebe in koder me je bilo treba. Bila sem že vsa zmešana, kajti tudi plešasti voditelj plesa v gali se je vtikal neprestano med plesalce ter se zadiral s francoščino v harmonijo godbe. »Ba lance« se je zadri tik mene. Stresla sem se, moj kovinasti pas je s silnim zvokom zdrknil na tla. Razmaknili so se prestrašeni pari, le moj žoltolasi Sokol se je sklonil ter mi ga s kavalirsko udvorljivostjo pobral. Kmalo je bilo zopet vse v redu. Plesalo se je dalje. Dolgo smo hodili semtertja, se drug drugemu priklanjali, se zibali in cincali in hodili drug okrog drugega. Podajali smo si roke, hodili v procesiji po dvorani itd. Naenkrat pa je velel plešasti gospod v fraku s klakom v roei: Polka. Nakrat so se spoprijeli posamezni pari ter se v divjem vrtincu sukali. Jaz pa sem bila sama. Izgubila sem njega. Sama sem stala v gnječi za hipec, potem pa sem krenila proti izhodu dvorane. 2e sem stopila na hodnik, ki je vodil do lože, ko prihiti moj Sokol ves spehan za menoj. V eni roki je držal moj modro-bojni, s zlatimi zvezdami posuti čeveljček, v drugi mojo pahljačo in rutico, kar sem v tem silnim dirin-daju zgubila... To je bil moj prvi ples s Teboj, Kasto! Ah tragikomični spomin. Le škada, da je prvikrat le enkrat, kaj ne, moj sivolasi Sokol 11 mmmmmmmmm Sokoli so se zbirali in zbrali v ljubljanskem »Narodnem domu«. Z godbo »Slov. Filharmonije« na čelu in pod vodstvom zveznega staroste : brata dr. Oražna, ter zveznega načel- ! nika brata dr. M urnika so odkorakali z zastavama ljubljanskega in šišenskega Sokola ob 1/4 na 3 proti Viču. Sli so skozi mesto, vendar vlada je prepovedala pohod mimo kazine! Ljubljanskim nemškutarjem bi se preveč blišča le rdeče sokolske srajce in kaj takega tli dobro zanje! Razburili bi se morda kot petelini. Pa ni bilo nič hudega zaradi tega. Sokole še ni nikoli brigala kazina in njeni abak urni obiskovalci in jih tudi v nedeljo ni. Sprevod je šel po Prešernovi, Wolfovi ulici. Kongresnem trgu. Gosposki ulici in Rimski ter Tržaški cesti. Godba in krepko t roben tanje štirih trohentaških zborov sokolskih je spravilo vse občinstvo pokonci in vse je navdušeno pozdravljalo Sokole in se pridružilo dolgemu sprevodu, ki je naraščal pri vsaki hiši. Ko so Sokoli prišli na Vič, pozdravil jih je pri slavoloku v imenu viškega Sokola brat Trihuč, ki je poudarjal posebno, da se mora narodna zavednost širiti in utrditi tako med nami, kakor med Slovenci, ki žive ob meji v hudem boju z našimi narodnimi sovražniki. V imenu viške občine in ondotim podružnice Ciril-Me-todove družbe je pozdravil goste gospod župan v navdušenih besedah, kličoč jim iskren »Dobro došli« V imenu »Slovenske Sokolske Zveze« se je zahvalil za pozdrav brat dr, O r a ž e n , ki je nagi asa 1 v svojem govoru, da so prišli Sokoli na Vič obiskat svoje brate, da vidijo teh napredek v delu. S tem jim hočejo pokazati simpatije. Sokolstvo se zadnji čas močno napada, a kdor pozna slovenske Sokole (in napadalce, op. ur.) ve, zakaj so ti napadi. Slovenija je podobna ladji, oh katero visoko butajo sovražni nemški in italijanski valovi. Slovenski Sokoli so njeni krmarji, ki z bistrim očesom in krepko roko delajo, da odbijajo sovražne te valove. Iskreno pozdravlja Viškega Sokola in ostalo narodno viško občinstvo, pozdravi pa tudi vse ostale Sokole, ki jih bodri, naj se ne ozirajo ne na desno ne na levo, naj lete pšiee in kopje, od koder hočejo, Sokolstvo mora brezobzirno stremiti za svojimi visokimi cilji, ki so: vzgojiti slovenski narod v zavednosti slovenski in slovanski. Za našo pri-hodnjost se nam ob mogočnih duševnih močeh ni bati. (Burno odobravanje in navdušeni »Xa zdar«-klici.) Viške gospodične so okrasile vse Sokole z lepimi šopki, na kar je šel sprevod po vasi. Nekoliko od cerkve na]»rej smo srečali vrhniškega Sokola, ki je bil navdušeno pozdravljen od vseh hrnlov. posebej pa še od brata T r i h u č a . kateremu se je zahvalil za pozdrav starosta vrhniškega Sokola brat L e n a r č i č. Sokoli so se nato ^ mili na telovadišče, kamor so prišli med tem tudi ribniški Sokoli, ki so se pripeljali z vlakom in ki so bili istotako bratsko pozdravljeni. Xa telovadišču so bile najprej skušnje za proste vaje. takoj nato pa vaje same. Izvajale so se pred vsem proste vaje naraščaja s palicami, nato pa s praporci pod vodstvom brata T r i b u č a. Obe sta bili izvedeni rav lepo, zato so pa mladi telovadci želi obilno priznanja. Sledile so proste vaje članstva pod vodstvom brata dr. M u r n i k a. Izvajalo jih je 108 telovadcev. Že lepi prehodi iz posameznih skupin v drugačne forme so na gledalce napravili najlepši vtis, ko so pa ljudje videli vzorno izvršene vaje in -icer celjske, donelo je odobravanje od vsepovsod. Omeniti je zlasti krasne vrste telovadcev. Pri vajah na orodju se je telovadilo na dveh drogovih, dveh bradljah, konju in kozi in sicer z dvakratno menjavo orodja. Izvrstna izvežbanost telovadcev je tudi tn izzvala hrupno ploskanje. Nastonile so pri teh vajah vrste ljubljanskih sokolskih društev, ter ribniškega, viškega, vrhniškega, šišenskega in postojnskega Sokola. Skupine šišenskega naraščaja pod vodstvom brata B o I t a v z a r j a so vrlo uspele in mladim junakom je vseprek vse ploskalo. Končno je izvajala vzorna vrsta ljubljanskega Sokola pod vodstvom brata dr. M u r n i k a in sieer bratje Thaler, Burgštaler, Malner in Bukovnik, vaje in skupine na bradlji. Te vaje kakor tudi sledeči francoski boks istega Sokola so občinstvo naravnost frapirali vsled elegantnosti vsakega giba. Zato navdušeno ploskanje ni ponehalo, ko so telovadci že odšli s telovadišča. Da so te vaje, kakor tudi proste vaje članstva tako krasno uspele, gre zasluga razen telovadcem bratu dr. Murniku, čegar vodstvo že samo vedno garantira za dober in lep uspeh. Po končani telovadbi se je na vrtu razvila najživahnejša in najne-prisiljenejša veselica, kakor so sploh sokolske zabave. V raznih paviljonih so prodajale rodoljubne viške gospe in gospodične razne pijače in jestvi-ne, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« je dovršeno zapelo par zborov, improvizirani pevski zbori so sladili labavo sebi in drugim s popevanjem lepih narodnih pesmi, v mraku so Sokoli izvajali vaje z gorečimi kiji, spuščal se je n metalen ogenj — sploh prireditev je uspela v vsakem oziru popolnoma. Da je tudi gmotni nspeh zadovoljiv, ne dvomimo. K sklepu par splošnih besedi. Slovenski Sokoli aa pretekla nedeljo pokazali znova svojo požrtvovalnost, kakor so jo še neštetokrat. Dolžnost vsega slovenskega narodnega občinstva je, da slovensko sokolstvo podpira po vseh močeh, kajti sokolstvo je za Slovence življenske-ga pomena. Podpirati je mora gmotno in moralno. Koliko je mladine, ki nbija prosti čas z razveseljevanjem, tu pa so mladeniči, ki gredo nedeljo za nedeljo na sokolske zlete, kjer telovadijo in kažejo občinstvu, s koliko vnemo so se posvetili telovadbi, ki dokazujejo, da je telovadnica njih zabavišče, kjer se urijo, da naprav-ljajo razvedritve drugim. Sokoli naj bodo učitelji vsakogar, da nam je treba delati, ako hočemo obstati kot narod, zato je pa tudi dolžnost naša, da jih podpiramo. Kdor je zaveden Slovenec, mora biti član družbe sv. Cirila in Metoda. Res je, istotako je pa tudi gotovo, da mora biti vsak zaveden Slovenec član kakega sokolskoga društva. Slovenski Sokol stoji mi braniku za ves slovenski narod, zato mora biti tudi ves slovenski narod v taboru sokolskem. e. Konference pri Bienerthu Dunaj, vi. septembra. Današnji konferenci bodo sledile sledeče: v sredo dopoldne s i>osI. JSkardo, Pa-cakom in Maštalko, v četrtek dopoldne so povabljeni češki radikalci, ki pa ne bodo prišli, v četrtek popoldne pridejo k Bienerthu češki agrarci in zvečer vodja češkobudejeviških Cehov dr. Zatka. Na vseh teh konferencah hota prisotna tudi ministra Za-ček in Braf. D u n a j , d septembra. V tem trenutku so nade na us]>eh i>ogajanj zelo majhne, kajti Cehi nikakor ne morejo izpolniti pretiranih nemških zahtev, in v tem slučaju bi Nemci ne dovolili, da deluje češki deželni zbor. Praga, 5. septembra. »Nar. listv« in »Cech < kritizirata sklep čeških poslancev, da se udeleže konferenc pri Bienerthu. »N. listv« pišejo, kako je mogoče, da je bil navzoč na posvetovanju min. Začek, ki ni bil niti povabljen niti ni dež. poslanec. > X'ar. listv« mislijo, da je sklep po-slaneev taktična napaka. »Cech« opozarja na protislovje med onim sklepom in med trditvijo, da je Bie-nerthova vlada Cehom sovražna. Stapinski. Praga. i>. septembra. »Ven-kov« piše, da je posl. Stapinski zagotovil posl. Susteršiča, U drsala in Praška s častno besedo, da ne ho ničesar začel, ne da bi se prej dogovoril s »Slovansko Enoto«. Zborovanje češke socialne domokrscije Praga. 6. septembra. Xa Smichovu se je danes otvori 1 IX. glavni zbor češke soc.-demokratične stranke. Zbor je obsodil soglasno za-tvoritev čeških šol na Dunaju in v Poštorni, kot barbarski čin. Tudi je obsodil vsako nasilnost napram narodnostnim manjšinam. Dalje je izrekel občudovanje švedskim delav-eem in simpatije španski soeialni demokraciji. Grška. L o n d o n , ti. septembra. XVki tukajšnji list piše, da hoče kralj .Jurij že v prihodnjib dneh odstopiti. Kralju Kdvardu je naznanil, da se hoče na vsak način odreči prestolu. V tukajšnjih diplomatičnib krogih vzbuja kraljeva namera velike skrbi, ker prevladuje mnenje, da je edino kralj sposoben vzdržati red v državi. Španija. London, (i. septembra. Kakor javljajo angleški listi, je bilo v zadnjem času aretiranih 1500 oseb, ki so osumljene zarote proti vladi. Med aretiranimi so visoki uradniki in častniki iz vseh delov države. Generalna stavka na Švedskem. Š t o k h o 1 m , 6. septembra. Vodstvo Zveze švedskih stavcev je izdalo naznanilo, da se začne v ponedeljek zopet delati. Š t o k h o 1 m , 6. septembra. Od delavcev, ki so se doslej priglasili k delu, so jih podjetniki do opoldne zavrnili 8000 in na eno leto kot stavko-vodje izključili iz vseh tovaren. Severni tedaj. K o d a n j , 6. septembra. Nasproti glasovom angleških in ameriških listov, ki še vedno nočejo verjeti, da bi bil dr. Cook odkril severni tečaj, izjavlja dr. Cook, da bi ne imelo nobenega, smisla varati svet. Dokazi, ki jih bo podal znanstvenemu svetu so jasni in trdni. Celo vsak laik, ki pozna le nekoliko geografije, jih lahko preizkusi. Velike ske akademije Evrope in Amerike bo kmalu prepričal o resničnosti svoje trditve; sicer pa se rad ukloni sodbi veščakov. K o d a n j , 6. septembra. Dr. Cook je bil včeraj povabljen na kraljevo gostijo v dvoru. V torek bo imel predavanje o svojem potovanju. ftrajkefflfl miaitra h ■leta prijateljem! V dneh od 16. do 19. septembra t. 1. vrši se v Ljubljani III. shod narodno - radikalnega dijaštva. Na prvem shodu v Trstu se je položil filozofski temelj naše struje in se je določila smer njenemu razvoju. Na drugem shodu v Celju smo razpravljali o gmotnem vprašanju slov. dijaštva, zavzeli stališče za svobodno šolo in obravnavali vrste praktičnih točk našega programa. Namen našega III. shoda v Ljubljani je, pokazati napredek narodno-radikalnega dijaštva izza zadnjega shoda, podati bilanco dosedanjega dela in očrtati pot dela za bodočnost. Kot napredna dijaška struja hočemo korakati z duhom časa. Vsled tega bomo v širokem obsegu našega programa nekatere točke spopolnili in jim dali konkretnejšo vsebino. Obravnavali bomo jugoslovansko vprašanje, ki postaja vedno bolj pereče. Najti treba realnih stikov z naprednimi jugoslovanskimi inteli-genti, pred vsem z dijaštvom. Preveč se je doslej zanemarjala duševna naobrazba slov. dijaštva. Dočim skrbe za strokovno izobrazbo šole, moramo za čuvstveno skrbeti sami. Referat o umetniški izobrazbi slo\. dijaštva nam poda v tem oziru realen načrt. Končno se hočemo na podlagi skušenj, ki nam jih je podalo večletno delo, vnovič poglobiti v življen-sko vprašanje našega naroda, manjšinsko vprašanje. Velike so torej naloge, ki smo si jih stavili za svoj III. shod in treba je, da se strnejo oh tem shodu vse naše duševne sile. da se zberemo vsi, ki enako čutimo in delamo, potem lahko upamo na uspeh. Treba ne-le, da se pogovorimo dijaki narodno-ra-d i kal ne struje sami, ampak treba je, da se zbližamo s češkimi in hrvatsko-srbskimi akademiki. Vabimo pa na svoj shod tudi vse prijatelje naše struje, da pridete in nas spoznate. Naj ho ljubljanski shod1 mogočna manifestacija skupnih idej in skupnega dela vsega naprednega jugoslovanskega in češkega dijaštva. V L j u b 1 j a n i , 4. septembra. Kksekutiva narodno - radikalnega dijaštva. Dnevne vesti. V Ljubljani, 7. septembra. ~h Novi cestni zakon. Deželni odbor je dal izdelati načrt novega cestnega zakona, s katerim naj bi se predvsem Ljubljani prizadel krut udarec. Načrt novega zakona je to nalogo v vsakem oziru dosegel. Sredstvo, s katerm se je to doseglo, je priprosto. Izrekle so se sploh vse okrajne ceste za deželne ceste, tako, da bodo cestni okraji od sedaj naprej imeli opraviti zgolj le z deželnimi cestami. Od stroškov, katere bodo pro-vzročale deželne ceste, nosila bode dežela '4, posamezni okraji pa samo 1 /4. S tem je prevzela dežela najmanj 6*00.000 K novih letnih izdatkov. Cestni okraji pa bodo imeli vsega skupaj komaj 200.000 K letnih izdatkov. Od 000.000 K, prevzetih na deželo, odpade — ker se bodo pobirale naklade — dobra tretjina na Ljubljano. Ljubljana bo tedaj za vse ceste po deželi letno več donašala, nego vsi drugi cestni okraji skupaj! Odslej bodo Ljubljano te ceste malo ne ravno toliko stale, kakor jo stane njena občinska uprava. Da je ta le-gislatorična manipulacija naše klerikalne stranke preklicano podobna sramežljivemu ropu, je jasno. Pri tem pa je se druga krivičnost. Vsak cestni okraj, kadar gradi novo deželno cesto ali kadar prelaga staro deželno eesto, bo imel pravico do deželne podpore, ki ima znašati vsaj 50% dotičnih stroškov. Dalje ima pravico do rednih podpor za obe. pota itd. Samo Ljubljana ne dobi nobenega vinarja, in če bo šla skozi mesto kaka deželna cesta, moralo bo mesto samo plačati vsak kamenček na ti progi, v kolikor bo tekla skozi mesto. To že ni več sramežljiv, to je očiten rop! 4- Nevolja v duhovskih krogih. Na shodu Čukov v Mirni na Goriškem, dne 22. avgusta je imel g. Ter-seglav govor, ki ga je »Slovenec« priobčil dne 23. avgusta v štev. 191. Kakor smo že poročali, je ta govor pri nekaterih duhovnikih vzbudil nevoljo. Mislili smo si, da so to najbrže le nekateri posamični duhovniki. Toda kar se nam zdaj poroča od rasnih strani, vzbuja mnenje, da je med duhovniki sploh ostro nesoglasje glede tega govora ia da se grm ta sa kato- liška načela, glede katerih bi sploh • ne smelo biti nesoglasja med katoličani. Po vsem, kar se čuje, je Terse-glav zastopal nazore, katerih s katoliškega stališča absolutno ni odobravati. Kot lajiki se ne bomo spuščali v preiskovanje, v koliko je ta nevolja raznih duhovnikov utemeljena. Pač pa utegne tega in onega zanimati pismo, ki je je neki goriški duhovnik o tem govoru pisal nekemu stanovskemu tovarišu. Slučaj je nanesel, da smo dobili to pismo v roke in hočemo iz njega priobčiti odstavek, ki se tiče rečenega govora. Ta odstavek se glasi: »Ne in ne!« »Kmečki glas« je že pravilno zavrnil Terseglava. Le še premalo. V Mirnu je Terseglav rekel: Će mladeniči greše v svoji živahnosti, pa posnemajte Kristusa, ki je ]>ovedal zgodbo o dveh sinovih, od katerih je imel oče najrajši tistega, ki je, čimbolj je bil prej grešil v mladostni lahkomišljenosti, tembolj pozneje delal za očetovo hišo — dočim mu je bil tisti sin, ki ga je vedno ubogal in vse izvrševal v slepi pokorščini, manj ljub. — Terseglavova trditev v »Slovencu« z dne 27. avgusta št. 195., kjer pravi, kaj je še mislil povedati, me ne briga, ker je brezpomembna. Važno je, kaj je govoril v Mirnu. V tem govoru opravičuje Terseglav mladeniško »živahnost« in jej obeta, čimbolj je kdo grešil v mladostni lahkomišljenosti, tem raje ga ima poznejše oče, a manj ljub je očetu tisti, ki ga je vedno ubogal in vse izvrševal v slepi pokorščini. Ne mislim na visoko dogmati-zirati, moralizirati in filozofirati, vprašam te samo: kje je zapisano v sv. pismu, da je bil izgubljeni sin očetu ljubši, kakor starejši, ki ga je vedno slepo ubogal? Kje je povedano, da je izgubljeni sin |x>zneje tem-l>olj delal za očetovo hišo, kakor oni, ki je ves čas vse izvrševal v slepi jx>-korščini t Istina je, da je izgubljeni sin živel skrajno nemoralno, da je zapravil v mladeniški živahnosti in z nesramnim življenjem cttm mere-tricibus vso očetovo doto ... in prišel je k spoznanju stoprav takrat, ko ni imel jesti niti tega, kar so žrle svinje, katere je posel. Da je oče sprejel sina, ki je bil izgubljen in zopet najden, ki je bil zanj mrtev, pa je zo]>et oživel, to je umevno, ker ljubezen očetovska in materinska je ravno tako velika, da odpušča tudi največja zlodejstva. Kažoc na tega izgubljenega sina opisuje Terseglav srečo izprijenega mladeniča, mladeniča, ki v svoji živahnosti in mladostni lahkomišljenosti zapusti očeta in kar naj-jrrešnejše živi. ko pa se razbit, uničen, lačen in zapuščen vrne k očetu (reete k Bogu), bo ljubši očetu (Bogu), kakor oni, ki mu je vedno zvesto služil in nikdar nič zagrešil. — Taka trditev je nesramna in mora razburiti katoliškega duhovnika, če sploh katoliško misli in čuti. S tem je dana najnevarnejša pot u ha »živahni« mladini. S tem se uči že tako veliko preveč živahno in k slabemu nagnjeno mladino, da sme v svoji »mladeniški lahkomišljenosti« zagaziti v skrajno nemoralnost, pa se sme vender nadjati, da ho več vredna, kakor tisti, ki so živeli vedno moralno. Kaj pa pravi k temu veraf Katera čednost pa ima v krščanstvu venec? Ali ne popolna brezmadežnost, življenje svetosti ? Terseglavov govor v Mirnu je sama paganska konfuznost, katere je polna tudi njegova »Mladost«. Ta »Mladost« s svojim ispaćenim katoličanstvom nam več škoduje, kakor vsi brezverski listi. Ta »Mladost« zastruplja našo mladino in spodkopava to, kar mi v cerkvi in v spovednici s toliko težavo sezidamo. Meni se zdi, da v Ljubljani noben človek ne bere »Mladosti«, ali pa so tam izgubili smisel za katoliška načela in pojmovanje pravih naukov sv. cerkve. Altroche, modernizem; to je že poganstvo . . .« Tako sodbo je izrekel goriški duhovnik. Nam je sicer popolnoma vse eno, kdo ima prav, ali goriški duhovnik ali Terseglav, zabeležili pa smo to stvar, ker je zanimiva ilustracija razmer v klerikalnem taboru in karakterističen dokaz, da so si klerikalci že v laseh, kdo prav tolmači katoliške nauke. Čuki jo bodo seveda potegnili z g. Terseglavom, ki jim obeta, da bodo deležni toliko večje milosti, čim večji lumpje bodo. -f- Volitev članov v pridobnin-sko komisijo za II. razred se vrši v četrtek dne 9. septembra t. 1. v Ljubljani v pisarni trgovske zbornice kranjske ob času od 9. do 11. ure dopoldne. Glasovnice se oddajo na dan volitve osebno ali pa se jih pošlje po pošti frankirano. Glasovnice trebe je podpisati in priložiti volilno poverilo. Slovenska kandidata sta: Ivan Mejač, zbornični predsednik in trgovec v Ljubljani, za mesto člana; Ivan Jelaein, trgovec v Ljubljani, za mesto namestnika. + Potresno posojilo. Lepo delajo pri deželni vladi. Te dni so dostavljali raznim strankam odloke deželne vlade na prošnje za odpis brezobrestnega posojila. A kakšni so ti odloki f V jezikovnem oalru so slovenske stranke dobila samonem-ške odloke. Na tiskanem formularjn t - je najprej slovensko besedilo, tem - nemško, pri vladi pa so1 slov sko besedilo enostavno — prečrtaj in izpolnili nemško stran! Pa tudi materijelnem oziru so ti odloki j^ zanimivi. V kolikor smo izvedeli, vlada pri odpisih na skrajno kriv;!g. čen način protežirala Nemce. O teiltu« se bo še govorilo na primernejš^Jžu mestu. Ijei -j- »Svobodna Misel« in »SI o v J tri nec«. Škof Jeglič in »Slovenec« stj&t< si razdelila vloge glede shoda Svo|ne bodne Misli. Škof je .jokal nad ntJaij srečnimi izgubljenimi dušami in pol sij vabil tercijalstvo ženskega in nuJtri škega spola naj moli za svobodonijlko selne grešnike, »Slovenec« pa skušjst« svobodomiselce in njih shod smešitiJnG da hi tako zmanjšal upliv tega z bolni, rovanja. Svobodomiselci so I ali bisti hvaležni škofu in »Slovencu«, kflr° sta jim oba napravila prav lepo nlje k lamo. Zdaj so tudi najširši krogflp* izvedeli za svobodomiselno gibanj*111 in to je gotovo nekaj vredno. MisliSse mo, da bo »Slovencu« prav kin;i]tlše prešla njegova dobra volja, ki jo Jse škof bo al i n markiral, jokal! -f- Za klerikalce ni postav. X nedeljo je bil sklican v Šmihelu Novem mestu političen shod kleru kalne stranke. Okrajno glavarstvu je ta shod prepovedalo, gotovo ne q kake nagajivosti, saj je kanonik Žlo-gar pri glavarstvu tako dobro za pisan, da ga je pri zadnji volitvi poslalo v volilno komisijo. Glavarstvo je torej shod prepovedalo — a vršil se je vendar. Klerikalci se kratla malo niso zmenili za glavarstveno prepoved in so priredili vzlic prej*>-vedi shod, na katerem sta govorila Ž 1 o g a r in .1 a r c. Kaj je dandanei duhovnikom že vse dovoljeno, in so postave samo še za naprednjake l -j- Ali ima nemčurka prednost pred Slovenkami? Ker je učiteljici gdč. M. Benediktova v Planini pre meščena v Kranjsko goro, je to definitivno mesto izpraznjeno. Priča kovati je torej bilo, da se to mestn razpiše. To se ni zgodilo, marveč se je to mesto kar pod roko oddalo uči teljski kandidatinji Adeli Christnf. Ako se uvažuje, da je Adela Christ obiskovala nemško učiteljišče v Hu-t ho vem zavodu v Ljubi jan, ako se nadalje upošteva, da ta gospod i črnin: nima niti mature, dočim čaka okrop|n 80 abiturientinj ljubljankega učit ljišča na nameščen je, se mora to imenovanje smatrati za največji škandal. Sola v Planini je slovenska, a vendar je na njej nastavljena kar pod roko nemčurka, ki za poučevanje v slovenskem jeziku ni niti f L vsposobljena. Kako je to mogoče. In vprašamo. Ne motimo se, ako trdi-|z. mo, da ima pri tem svojo roko vmes okrajni nadzornik za nemške Ijml-ske šole na Kranjskem zloglasni nemškutar Schrautzer, k je doma \ Planini. Daleč smo prišli, da oddaja učiteljske službe na slovenskih šolali na Kranjskem nemški okrajni šolski nadzornik! Ako u važu jemo. da se je v zadnjem času nemčurstvo v Planini, kjer imajo sedaj glavno besedo nemškonaeionalni uslužbenci Windischgraetzove graščine strahovito vgnezdilo, moramo pripisovati temu imenovanju še večji pomen, kakor bi ga imelo samo na sebi. Nemci in nemčurji v Planini in oko lici teže za tem, da bi dobili v Planili] nemško šolo. Imenovanje nemške učteljice bi naj bila prva etapa v dosego tega njihovega cilja. Schrautzer jih seveda podpira v tem njihovem stremljenju in kakor kaže imenovanje Adele Christof, ne brc/, uspeha. Čudimo se, da sta se dala krajni in okrajni šolski svet Sehrau tzerjtt speljati na led. Ali pa se je morda to imenovanje izvršilo celo brez vednosti in proti volji teh faktorjev. Ni izključeno, da bi te stvari ne uredila kar med sabo in na svojo roko Schrautzer in okrajni glavar Kkel. Pozivamo merodajne kroge, naj posvetijo temu nad vse značilnemu imenovanju vso pozornost in naj ne pripuste, da hi imel celo pri imenovanju na slovenskih šolah odločilno besedo nadzornik za nemške ljudske šole profesor Schrautzer. — Nadejamo se, da si bo imenovanje učiteljske kandidatinje, ki nima niti mature in ni vsposobljena za pouk v slovenskem jeziku, na slovensko šolo, nekoliko pobi izje ogledal tndi deželni šolski svet. + Polom v Tržiču. Narodna stvar v Tržiču se je v zadnjem času prav lepo razvijala in nadejati se je bilo, da pride ta nemčurska trdnjava že v najkrajšem času v slovenske roke. Toda po klerikalni krivdi smo v Tržiču zopet potisnjeni za desetletja nazaj. Klerikalci so osnovali med tr-žiškimi obrtniki in delavci celo vrsto zadrug: konsumno društvo, čevljarsko zadrugo in posojilnico. Te zadruge bi bile lahko, ako bi bile osnovane na zdravi in solidni podlagi in ako bi bile pod strogim nadzorstvom, pravi. blagoslov za vse tržiško slovensko prebivalstvo. 2alibog, da temu ni bilo tako. Klerikalci so osnovali vse te zadruge na strankarski podlagi in* kar je bil največji grah* nun|aanunnnuB] Prana jnsveasfceaa BarKi" it 204. asa 7. atitenhra 1888 ■am Župnltče v Sodražicl. Še lansko leto je sklical tukajšnji L. župuik tehnično komisijo, kakor Itiiili občane zaradi poprave jupnišča. Načrt je bil obširno nnre- en in stopnice bi bile imele posebni trakt. Občinstvo je sicer bilo za dostojno popravo župnišča, ne pa za nepotrebni trakt z novimi stopnicami in prizidom. Tudi dotična komisija se ni izrekla za neobhodno potrebo novih stopnic, kajti dotična Komisija je konstatirala, da so obstoječe hrastove stopnice še popolnoma dobre. Patronat tukajšnje župnije, ki ima prispevati x>eti del vseh stroškov, se je protivil iz istega vzroka novim stopnicam. Vsled tega je prišlo do sporazumljenja, da odpade projektirani trakt z nepotrebnimi novimi stopnicami in črtali so ,e tudi stroški zanje. Naposled se je še volil stavbeni odbor, čigar predalnik je g. župnik in napravil zapisnik. Vse delo se je oddalo potom ui.mjševalne dražbe in pričelo se je tudi z delom. Ne vem sicer pod kakimi pogoji je zidarski mojster g. Ur-ela prevzel delo, le toliko pa poudarjam, da za take nepotrebne in Irage okraske na župnišču bo zahteval ogromno preplačilo. Nekateri Liidomušni ljudje trdijo, da se dela ako stolčku sv. Lucije. No pa še to jO malenkost! Modra glava ukajšnjega g. župnika si je omislili na dokaj umetni način, baje brez vsekega dovoljenja stavbenega od-i.ora, nove stopnice iz dragega umet-ga marmorja, in tudi* za sobe v ; vem nadstropju, katere so v njego-o uporabo namenjene vse skozi in »kozi drage parkete, dasiravno je bi-v proračunu samo ena soba za par-;ete določena. Kakor se vidi in čuje, odejo vsled drugih nepotrebnih del troski za župnišče silno čez določe-o svoto narasli. Župnišče bode bolj podobno razkošni vili, kakor pa bivališče ponižnega duhovnika. Saj travi sv. pismo, da Kristus ni imel vojega, kamor bi bil glavo položil, tli za njegove namestnike pa zida obožno ljudstvo draga krasna in z so komoditeto opremljena bivali-ea. Ali se to ujema z nauki sv. pis-a in Kristusa, čigar namestniki ločejo biti naši politikujoči duhovniki« Ali bodeino zidali zato njim raga bivališča, da bodejo delali v njih bojne načrte, kako ugonobiti njim neenako misleče ljudi, dasiravno so tudi ti davkoplačevalci, kateri plačajo vsak svoj del. Tisti, kateri »odejo te dobrote uživali, prispevali e bodo ničesar. Ali gospodje vsaj .;. hvaležnost te dobrote, katero bo-lt*te brezskrbno uživali ne učite in ne ščuvajte k sovraštvu in prepiru, ač pa oznanujte ljubezen, po naukih Vašega mojstra. Vprašanje nastane, kdo bode čez proračun obilo narasle stroške plačal? Mi sicer ne-iro var jamo dostojni popravi župni-•a, odločno ]>a ])rotestujemo proti tkšnemu razkošju na račun nas ..\ koplačevalcev. Ako g. župnik ali \m stavbeni odbor iz svojega žepa ravna te nepotrebne stroške, kari bodejo nastali čez proračun, do-ničesar ne bodeino ugovarjali; am jih pa nameravate nam davko-lačevalcem na tilnik obesiti, se pa ;»rokleto motite, kajti pri kolavdaci-. (»odemo temeljito obračunali; gr-:nelo bode po farovškem zidovjn, in Tesle se bodo nove stopnice. Patro-. ribniški graščak g. Rudež, se je di javno izjavil, da čez obstoječi okraj noga glavarstva odobreni roračun in njemu odmerjeni peti I vseh stroškov ne plača ničesar »•<-. Občina Gora se je odtegnila, troškom za popravo župnišča. Pod-»čina Viniee pravi, da ima, posebni na pergament pisani stari privi-' gij, da za popravo župnišča ne prispeva ničesar. In sedaj naj plačujejo ' vsemi nepotrebnimi stroški samo tri podobčinet Kam pa pridemo mi kmetovalci, ko se nam hoče vse na-•/.iti na naše že od velikih stroškov 'lokaj upognjene rame? Ni še poravnan dolg od stroškov nepotrebne in rage tožbe z bivšim županom g. P. u občino, katera se je po nasvetu in zastopstvu dr. Š-a do zadnje instance, brez dovoljenja deželnega odbora bkla, kjer so povsod puhle glave asih brihtnih vel mož pogorele. Strogi za razširjanje šole so narasli čez '>•'> tisoč kron, in sedaj še stroški za župnišče 1 Poglejte kmetovalci, obrtniki in (rgovci, kako se borimo v potu svo-• '*ga obraza za svoj obstanek. Vsak »nar gledamo, kako bodeino obrnili. v župnišču pa stavbeni odbor tako "košljivo razmetnje tuji denar, Mi odbor, čigar prokleta dolžnost bi !'ila, da pazi, da ne bodo nepotrebni krnski za luksui-ijozno župnišče tolikanj j>rekoračili dovoljenega proračuna. Kmetovalci se bodeino odločno tarili proti nepotrebnim stroškom, ^ko jih je dovolil stavbeni odbor, naj jih l>lača on, ako si je pa g. župnik iz 'Ustnega nagiba luksurijoznost do-(>lil, naj pa čez proračun doplača ';on. Zahtevamo zapisnik stavbenega odbora na razpolago, da se bodeino prepričali, iz kakršnega nagiba se je vse to dovolilo. Načrt so farovški gospodje in njihovi oprode, kateri se jim obešajo na suknjo, dobro naredili. Denar za poravnavo vseh stroškov naj se nati-homa izposodi v farovški hranilnici. Občinska volitev ni daleč in mislite si! Večino imamo v občinskem odboru, sedaj, ko je zviti lisjak spokorno obžalujoč svoja prejšnja grda dejanja, slovesno prestopil na našo stran, in ista večina nam bode vedno zagotovljena. Kratko malo: občinski odbor bode dovolil tudi zapravljivo prekoračeni proračun. Še celo na Ži-marske odbornike se zanašate, kateri so priznani kot zelo štedljivi možje. Katerega odbornika ne bode g. župnik zadosti pogladil, tistega bo skušal novousiljivi radikalno - klerikalni in zgovorni matador, pri čaši ruj-nega vinca na račun župnišča pridobiti, v. Resnica v oči kolje, pravi pregovor. Tudi tukaj bodo gospodje duhovniki in njihovi oprode stikali za dopisnikom, češ, kdo, da se je predrzni!, razkriti njihovo neopravičeno početje. Ali gospodje, motite se, ako mislite, da je ljudstvo za Vami. Menijo, da bodo znali preprečiti, da jim ljudstvo ne bode tega predrznega čina oviralo. Ali častita farovška gospoda, v tem se motite! Kajti ljudstvo je uvidelo, da Vam ni za drugega, kakor za svojo lastno korist, vse drugo Vam je pa deveta briga, samo, da vi dosežete svoj namen. Radovedni smo kakšno stališče bode v tej zadevi zavzemal deželni odbor. 1 no pa saj je itak znano, kako je sestavljen in česa je vse zmožen. G. župnik se bode prav laskavo priklonil, gospodje deželni odborniki pa bodo njegovo izjavo vzeli na znanje, in naposled ti kmet pa vse plačaj. Zavest, da deželni odbor še ni zadnja instanca, nas še osrčuje. Zanašamo se, da bode višja instanca takemu samovoljnemu paševanju enkrat konec naredila. Majhna mesečno sobo s hrano ali broi nje, se odda takoj Kje, pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". 3327 1 Dijaki s« spre|mefo na hrano in stanovanje. Kje, pove upravništvo „Sloven-sfeega Naroda" 3^30—1 Gospodična iz bolj?e hiše, stara 14—16 let, ki obiskuje tukajšnje Šole, so Sprejme na stanovanje in hrano pri družini, kjer bi imela družbo pri dt maci kčerki-šolarici. Klavir na prosto porabo. Naslov pove uprav. „Slovenskega Nareda". 3342 i jtišnik al hišnica (najraje zakonski par brez dr t) se sprejme. Mizarji imajo prednost. Pismene ponudbe je poslati do 13. t. m. ped „Hišnfk" na uprsvni-fttvo „Slov. Naroda-, kjer se izve tudi n slov. 3331—1 Išče SS velika S3i9 2 uln;ka klet (transito) blizo postaje in suho, zračno skladišče Takojšne ponudbe pod „ d'ftče ' na uprav. „Slov. Naroda41. Doktor 3310 2 Ivon Jenko upet Rttln. ob 4., i., 6., 9. ia t. ari ob 10. ia II. uri dopoldne in ob S., 4., 5., 6., 7., S. ia 9. ori popoldne. Slike ae dobivajo samo ta prve svetovne pariške ttornice Petne Froroa. m Kinematograf Pathe Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa". ™,»- (F.w-™™ll L prostor SO h, II, prostor 80 h; L prostor otroci 80 h, IL prostor otroci m vojski do nsrod-nika 20 h. — Vsak četrtek Ia soboto od 3. do 6. predstave sa olence po znižani ceni: I. prostor 20 k, IL prostor 10 h, — Abonomenfetl Metal: I. razred 12 komadov za 5 K, IL razred 12 komadov a t K. 3321 stanovanje v vili s 4 sobami, verando, kopalno sobo in pri tik linami, SO Odda SB 10080 Več se izve v stavbni pisarni F. Snpanelča, ftnbltsva vilo* itev. S. Kupim dubro ohranjene sode zo vino od 15 do 25 hektolitrov. Naslov se isve pri upravnižt u nSlov. Naroda". 3131—7 ii Več čevljarskih i " pomočnikov " sprejme takoj 3304 3 Anton Stlrn, Spodnjo SttKa 22. Hišo ni prodal: V Spodnji Sliki se proda iz proste roke hiša, obstojema iz 4 prostornih stan o vanj, nekoliko Trto io 1449 itirllaiklk m stota zraven hiše. Veft se izve pri lastnika biŠe v Sp Šiški Kmetiika ulica it 21L 3290—2 sa meisno delo v trajno službo pri Ivan ftoker v fcketjl Loki. 3242 3 Hiša s dobro idećo gostilno m B fct»j*ketn jezeru se zaradi odpotovanja proda slov. gostilničarju Hisa ista 10 sok, urejenih ss tujce, lop nt in verando — Vprašanja pod „ŠL 100", Sv. Janez, Bohinjsko Jezero, 3^4 2 litem spretnega trgovskega sotruBnlka prvo moč, izvežbanega v manufakturni in mešani stroki za glavno trgovino v Litiji in prodajalko s takojšnim vstopom za podružno trgev no v Kresn cah ob ju ž železnici Plača po dogovoru. Prijazne ponudbe je pošiljati na naslov: E. Elsner v Litiji. ; 334-1 Lepo. velika mtbllrana mesečna soba s posebnim t hodom, se odda v bli iini sodo Je v Janez Trdinovi nlfel itOV 2 1 3245 3 Prodajalka vtšča trgovina s mešanim blagom, tsčo slnike na deželi. Vstop takoj. Ceojene ponudbe je poslati nod „PrO- da Jelka", Eoliionm it 98 v LJnb (Jaai. 13*1—3 3šče se Bstbiri Žitnik, rojena Kamenšek. Prt-d 8 nesrai je bivala na 194 Bakon Str. Ober Disteln P. Beklinghausen, We*taalzko| Nemčija. 3?27 3 Z i njen naslov bi rad zvedel njun s »prog: Zerko Žitnik, Boz 257 Chlihola, Mlaa 0 S- S is boljie rodbine lepo in zdravo sprejmejo na 3281 2 Za šport »promet. za fino delo in enOfJO 811 dva učenca sprejme Josip Rolfna, krojač v LJnb lani. si8t-4 Pozor! ' IsČeJO SO Osebe i katerim je stalna . služba in debra plača kakor tudi njih j bodočnost zagotovljena. Natančneje v hotelu „Ilirija" , it. 8 od 8 do 12 dopoldne ln od i 2. do 5. popoldne. 33 5-t 6 rožnih hiš (med temi dve Z gostilno) se proda po nizki ceni. Več se izve v restavraciji ,pii Zvezdi' Spodnja Šiško it 22 3161 4 Spreime se več gospodov na fneh, (Styria), globus, Regent in dragih Specialnih znamk ter posameznik delov. Jzposojevanje koles prejem koles za emajliranje, poniklaaje ter popravila i3 solidno in ceno. 2954 Karel Camernik Cjnbljaaa, lhuujska cesti §t. 9. Sukna In modno 83 9 4 Malo zo obleke Karel Kocian lfinrici u nlM v Humpolcu po jako nizki oeci. Dobe ae tudi mebllrone oll nemebllrane sobe za večje družice. Hotel Vego, Tinko Oreinik, restavrater, Spod Sliko 26 3314 2 Prodaja sodov. Novi In rabljeni sodi različnih velikosti za transport in za zalogo in sicer «a vino in žganje se aajoeaefe po ugodnih plačilnih p go)ih in tudi v komisijsko zalogo oddaje pri Urami Ssaararz * raalaa, Baaa Pasta VIL, SrzačBat-aOrat 38, talalaa lli-IT. aajeaasjal vir za arodaaeats ia ara- 3194—1 nagradoI Redka priložnost! Kupil sem od tovarne, ki jo je uničil požar, oelo zalogo, krasnih, težkih flontlmlti 3329 1 posteljnih ode] v vseh najnovejših in najkraanejaih vzoroih, ki imajo čisto neznatne, komaj vidna madeža od voda in pošiljam S kose so 8 kron. — Od je so sa vsako bcljžo družino za pokrivanja postelj In osab ia so jako tople in mehke. OTOn miftSmaV, o. kr. no. nadstraž nik v p. v stanovanje ter dobro hrano. Glasovir na razpolago. — Poizve ae V Gradišču, 7, I. nadstropja na levo. Dijaki se sprejamejo na Starem trg« 8, IL na hrano in stanovanje. S24U—3 Tri dijake sprejme boljSa rodbina na hrano in stanovanje. Več pove A. Vltflc, Tnrfaikl trg it. 8, II. nadstr. 3228-6 2 dijaka so sprelmetn na hrano in stanovanje. Poizve se na Marije Terezijo COStl it 2/III. 3244-3 Dva dijaka iz boljših hiš so sprejmeta na prijazno stanovanje Kja, pove upravništvo „Slovenske ga Naroda". 3294 8 DIJAKE 326$ 2 na hrano in stanovanje Janko Likar, mestni učitelj Prečne ulice Štev. 2, II. nadstropje. 3211 8 se sprejmeta i 2 deklici oll Z morita dijaka. Kje, pove uprav. „Slov Naroda". j Proda ae pod ugodnimi pogoji in za j nizko oeno enonodstropno hita na Seln pri LJubljani, Poljska oesta it. 20. 2596-! 6 Poizve se v pisarni dr« Frana Poćka, odvetnika v Ljubljani, Stari trg it 30. Učenca sa pekovsko obrt, starega 14—15 let, spreime takol Vladimir Skrinjar, pekovski mojster, Javoraik, renlsko vnukesbde is hrastovega lesa, nekaj skoro novih, od 2C0-400, 700, 1200, 8000, 5000 litrov proda po nizki oenL FRAN CASCIO Ljubljana, Šelenburgova ulica it 6. 2718-10 Dijak i m« ta «••■ se sprejmejo v esoOkl sav8)d pod Iaformaoija daja vodstvo zavoda, 37 ki znata vsaj nekaj nemško, sprejme v trajno, dobro službovanje 3305 3 C Benedikt, Volfsberg, JCoroško. Učenca eprejsne takol i 3297-3 1. Kralj, -l-^.-SiV" ^aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa 3iče se Jan OS Ude, rodom iz Ljubljane, po pokliou pekovski pomočnik, ki se e izučil pri g. Brezina v Šiški. Delal je naaadnje v Celovou, kjer je tudi menda doslužil vojaščino. Njegov naslov naj se izvoli na ananiti našemu upravništvu sli pa M. Alolsn Abina, 168 Nortb Halstod Str., Cklosgo, III. U 8. aV 3;7. 2 pisaria ■■«!■■ 3217-2 notar DETIČEK v Celin. eden starejša, eden mlajša moč, blagajničarka fl aa 3165 0 en učenec se sprejmejo v trgovino mešane stroke • 19. Mateaaraat aH pasa«!«. 3v. Razboršek, Šmartno pri liliji. 347-36 Slovenska tvrdka čevljev domačega ia tvoraiškega izdelka MATEJ OBLAK čevljarski mojster Kongresni trg štev. 6 v £jubtani •e glavnemu občinstvu priporoča. po meri naročena dela se najsolidneje izvršujejo • .-. .*. v lastni delavnici. .\ .*. .*. Naznanilo prodaje. Upniški odbor konkurzne mase Viktor Skmrlja, trgovca v Ljubljani in na Igu, je bklednil, da se pusti prodati premoienje Viktor Skerlja na javni sodni dražbi. Sodna dražba se bode vršila dne 10. septembra t. I. ob 9. uri dopoldne V Radniku it. 24 in se bode potem nadaljevala prihod je dni aa IpU. Prodajalo se bode razno špecerijsko blago, sukneno blage, blagajno, čevlji, vJno, vozovi ter sploh v špecerijsko trgovino spadajoče blago Prodajalo se bode posamezno v partijah ali skupno. 3316 _a Upravitelj koakaruaO mase dr. Jraa Jtovak, odvetnik v Ljubljani, Dalmatinova ulica it S. S8888l^Si^^^^^ii^^^B> Odvetnik: dr. Kari Sturm vljudno naznanja da je odprl odvetn ško pisarno ranima stroka. prva moč, isorien v ialesnini in ine- > A prva moo, isorjen v ialesnini in špe-oeriji, dober prodajalec, doki g 8 pri trgovca Transa 3205-8 ¥0« mesečnih sob a posebnim vhodom ae odda tskoj aH posnelo v rier1|aassl nltol it 84. prt klisona lestntkn. 393 2 Velika trgovina a papirjem liio mladega, spretnega prodajalca, ki se ^ porabiti tudi sa potovanja. Ponndbe s otnadenjem referenc, zahteve gleda place je poslati s prj loieno fotografijo pod „asarljlv" na uprav. „Slov. Naroda". 3323^ i Muiuiipostukov »aavar cefira, barhenta, flanele, ovala itd. lepo razdeljenih v kose od 1 do 8 nvtrov pošilja po povzetju vrlo znana izvozna trgovina V. J. Havliček a brata v Foaebradeh sjajar ar aV Naredite takoj 862 i9 Prlpnroelio Vaše blagorodje 1 Vašo cenjeno pošlljatev smo obdržali z največjo zadovoljnostjo, hočemo ostati še nadalje Vaši odjemalci in priporočati Vašo cenjeno firmo svojim znancem. J. V. Frydek, 14. januarja K06V Na debelo In drobno po nizkih cenah priporočam svojo bogato zaloteno trgovino z galanterijskim In vseh vrst kramarskim Masom 354 In pleteninami. 36 Devocionalije in vse vrste blago za boftja pota« Tvornliko zalogo krooi. glavnikov. finlon Skof Donaska t, v Mil gostilne M 6' Jolske potrebščine vseh vrst se dobe po najnižjih cenak Narodni v Prešernovih ulicah ft, 7. Š|__;--w«wvwwVwilS ^^^A^^A^A^ln^^ ^ ^ ^^^^^^^^^ Ako ne, pa se potrudite, da jo dobite Imamo prav zanimivo be-rivo, ki obsega dragocene nasvete za bolnike in zlasti o požar a na do brodejni učinek galvanskega trajnega tuka pri mnog o vrst nih b« lez iih ž'včnega sistema. Bolniki, ki po pre-njnogih po izkusih smatrajo svojo bolezen za neozdravljivo, bodo v tej brošuri gotovo našli tolažbe in pomoči. Električno zdravilno postopanje po-more_veckrat, ko kopeli, masaže in zdravila popolnoma odpovedo. Proti SslOSBl stvarni slabšati, revamatszlss tetai poaisajkaajm apamjr, potrtosti, vralgip, gaottajeai prebavo, slsbot-it, asalekrvaostl Ia boleznina se je električno zdravljenje v miogih slučajih sijajno obneslo. Zahtevajte to knjigo, ia pošljemo Vam jo radi IT gratis In franko pod z prto kuverto in vszaeatL 3324-1 Eleldro - terapeviiška ordinacija l,L.scawana**sel, Asi. ls/I. 8 IX. 1909. Na Eloktro-tarapavtliko ordinacijo na Dunaju, I, Sotmansasas 1, Msssenln Abt It 8 4 Prosim pošljite mi knjigo: gratis in franko pod saprto kn- Naalov: Povodom začetka šole priporoča 3265 4 modna trgovina P.Magde f jnbljana, nasproti glavne poŠte sa dijake in dijakinje Serilo, klobuke, čepice, majice, nogovice, rokovice, ežnike, kravate, naramnice, podveze, žepne robce, glavnike, krtače, milo, predpasnike, pase, torbice, /. .'. gumbe, mo&erce, telovadne čevlje itd. .-. /. Pmtit Bb pivnica Si Petra ta 47 priporoča izborni br&ški teran, ColariČev cviček, bel in rdeč iz Drenove ter priznano dobro Puctigamsko marčno pivo. Jutri, v sredo, otvorila se bode vinskia klet v kateri se bode točilo izborno istrsko vino, belo i a rdeče po 56 vinarjev liter. Za Izborao la ceno kuhinjo je dobro preskrbljeno. Sprejme se vet gospodtcen v knbarskl pouk, katere lahko dobivajo tudi hrano. ia*S;am Rozman, r«.stavraterka 3 44—1 Št 1064/m. S. sv. Razglas. Vsled razpisa o kr. deželnega šolskega sveta z dne 31. avgusta t. 1 pod 51. 5061 se prične na mestnih ljudskih šolah šolsko leto 1909|10 dno 17. septembra 1909 s klicanjem sv. Daha in pot?m takoj z rednim šolskim poukom. Vpisovalo se bode dne 14.15. in 16. septembra 1.1. v šolskih prostorih t. j.: za I mestno deško ljudsko Šolo v Šolskem poslopju v Komenskega ulici št. 17; sa II mestno drško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Cojzovi ce*»ti It. 5; za III mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti Št. 21; za mestno dvorazrednioo na Barji v šolskem poslopju ca Karolinški zemlji št. 40; za nemško deško ljudsko šolo v šolskem poslopju ta Erjavčevi cetti št. 21; za mestno slovensko dekliško osemrazrednico v šolsaem poslopju na Sv. Jakoba trgu štev. 1; za mestno nemško dekliško esemrazrednico v šolskem poslopju na Erja Čevi cesti št. 19. Vnanji ctrooi se s prihodujim saškim letom pričenši v mestne šole ne bodo več sprejemali. C. kr. mestni šolski svet ljubljanski, dne 2. septembra 1909. Predsednikov namestnik v* ončina 1. r. Šolske za ljudske in srednje šole, učite Ijišče in licej, za obrtne in stro x :-: x kovne šole x x :- ima v najnovejših izdajah v zalogi „Narodna knjigarna" v Ljubljani v PreSerno&lh ulicah štev. 7. 9369048041 2. Prilog« „Slovenazsara Saraia" tt 204. <— 7. stitsoera ltOf AnierBkii poročila. • »Avstrijska hiša«. V Ne\v Vorku pomaga avstrijska vlada vz- [ 11 rže vat i za svoje izseljence takozva- I 11 i »Avstrijski aaselniski dom«, ali ' k rut ko rečeno »Avstrijsko hišo«. Tukaj s«> ostajali avstrijski izseljenci, dokler niso dobili tlela v New Vorku, ali dokler se niso odiieljali na zapad. Izseljenci so morali sicer vse plačati, stanovanje in hrano, vendar so ostajali v naselniškcni domu, ker si kot tujci niso mogli kaj boljšega poiskati. Avstrijska vlada je dajala temu domu 4iKX) dolarjev letne ptnl-pore, toda od teh 4(KK) dolatrjev ni prišel niti vinar v korist izseljencem. To avstrijsko podporo so dobili ravnatelj imenovanega doma neki i-ifut. potem pater Kazimir Za-k r a j š e k in oskrbnik Jakopič in menda nekatere nune, ki so imele skrbeti za red in snažnost v »Avstrijski hiši.« Zadnji čas so se pa začele množiti pritožbe, da je hrana nezdrava, da so postolje .trn i le. da je polno mrčesa: sploh, da je v »Avstrijski hiši« takšno, kakor pri ciganih. Poleg tega se je govorilo, da je tudi za moralo slabo skrbljeno. vkljub temu, da so izseljence nadzirali patri in nune. Ker ni bilo konec pritožb, je uvedla uasehiišk«". oblast preiskavo. Pri preiskavi ^o prišle presenetljive -tvari na dan. Izkazalo se je, da so morali izseljenci plačevati slabo, neužitno hrano kot dobro; v posteljah vse rujavo stenic, cela hiša polna ščurkov. V niši je bil oltar in gramofon. Kadar se je ljudem /ljubilo, jim j<" zaigral gramofon, in pari so se /vrstili okrog oltarja. Posebno se je to dogajalo, kadar je prišlo več novih izseljeicev, ki so imeli s seboj različni1 močne pijače. Pater Kazimir je večkrat zbral najlepša dekleta ter se šol z njimi fotografirat.. Končni uspeh preiskave je bil, da je dala na-selniška oblast »Avstrijsko hišo« zapleti. 7a\ tamkajšnje avstrijske re-prezentante je 1<> velik škandal. Bili so vajeni, «hi se jih je smatralo za nekaj višjega, nekaj plemenitejšega, kakor pa vsakdanje Amerikance. Prirejali so velike nemške slavuosti; prirejali so bank« te v hotelu Astor po Ui dolarjev za osebo: sprejemali !!' preskrbovali ->«> dunajske pevce. \ pi so delali z denarjem siroinaš-avstrijskih izseljencev! In sedaj taka blamaža! Sr hujša sramota je na !»• za katoliškega patra, Slovenca Kazimirja Zakrajška in njegove po-rIn*jene nune. V Avstrijsko hišo« je prihajalo mnogo Slovencev in Slovenk, ker se jih je <>d duhovske T-i 11 i z goljufivimi pretvezami notri vabilo. Ti so stradali, jedle so jib uši in stenice, pater Kazimir, je pa hodil kot kavalir po Nevv Vorku. Avstrijci so izgubili vsled tega Škan-ilnla še tisto malo ugleda, kur so ga imeli med Amerikanci. Izobraženi Slovenci so se že preje sramovali pri-nati. da no Avstrijci, p<> tem škan-m fm >o med amerikansko javnostjo št* bolj osramočeni. Omenjena Avstrijska hi<;e je bila pod pokroviteljstvom katoliškega društva, ki n: 11 je menda ime »Rafael«, in ima >voj sedež na Dunaju. Družba -— tuni naši klerikalci imajo podružnico tega društva je beraeiln po celi Avstriji za prispevke, češ, da podpira avstrijske izseljence, v resnici je l>a podpirala snem duhovnike in nune ter nekatere avstrijske postopače \ \e\v Vorku. za izseljence so pa ostale samo maše in nesnaga. Da, ila, tako znajo klerikalne družbe: Selu pomagati z denarjem, revežem pa /. mašami! Milijon dolarjev škode. Velikanski požar je opustoši! Monticello, znano letovišče. Na Main St. so plameni upepelili 36 hiš, meri temi Iri hotele, prodajalne in stanovanja. Šele zjutraj se je posrečilo požarni hrambi požar obvladati, potem ko so ngnjegasci več hiš z dinamitom razstrelili, da so 1; ko onemogočili plamenom se še bolj razširiti. Trije boleli, ki so bili z letoviščniki, največ iz New Vorka prenapoljnjeni, so [><> >tali žrtva plamenov. CJostom se je (»osrečilo večji del svoje imovine re-Nacionalna banka, obe tiskarni m vso prodajalne, ra/.un ene so upepeljene. Zgodaj v jutro se je končno vendar posrečilo, da so rešili stanovanja, ko ste že dve letni hiši pogore-Požar je izbruhnil v postaji za električno razsvetljavo v zadnjem de-hi Palatine bolela. Močan veter je F>odpihal plamen in ognjegasci, ki so Kmalu prišli na pogorišče, niso mogli ničesar opraviti. Mogočni plameni so vi prejedli pot skozi streho ter* od tam preskočili na sosedna poslopja. Veki hotel je od postaje samo par komikov oddaljen in plameni so se ga takoj lotili. Medtem pa so bili gostje, kakih 50 na številu, opozorjeni na nemirnost in so pobegnili v sosedne ho-'« le. Iz sosednih vasi so prišli ognje-Pasci na pomoč tpda človeška moč že "i mogla več premagati uničujočega ♦'lernenta. Edina pomoč je bila dina-uiit. Škode je milijon dolarjev. Letovišča rji so se vsi rešili. Slovenske tonike v Ljubljani. § Ćevljarne: Josipina Hcrisch salom čevljev češke tovarne, _Židovske nlica it. 7._ „Združeni čevljarji44 Trgovina s čeviji za gospode, dame in otroke, VVoifove ulice štev. 14. Gost ilne,restav racije: Avguštin Zajec restavracija, Sodnijake ulice itev. 6. Galanterijsko blago: A. Skulj trgovina s papirjem, Poljanska oesta ste v. 12 Knjigarne; Narodna knjigarna £*)oga papirja, Šolskih in dragih knjig Ljubljana, Jurčičev trg St. 3. Katinka Widmayer trgovina i vsakovrstnim blagom sa otroke in gospode, ,.pri Solncn" za vodo. Peki: Avgust Jenko pekovski mojster, Marija Terezija oesta St. 7. Perilo: Marija Alešovec perilo za gospode in dame, opreme, učilisrc za šivanje perila, Poljanska cesta Itev. 22 Ivan Vrečko trgovina s papirjem in galant. blagom, Sv. Petra cesta Štev. 31. t*- Knjigoveznice: Knjigoveznica Katol. tiskovnega družtva Kopitarjeve ulice, II. nadstropje. Lekarne: M Ph. Josip Čizmar lekarna „pri Zlatem orlu^, Juičicev trg. Lekarna Leustek ffpri Mariji pomagaj", Etesljeva cesta, (poleg jubileju, mosta). Lekarna Trnkoczy Ljubljana Mestni trg (poleg rotovža). Manufakturno blago: Janko Češnik ,,pri 6ešniku" trgovina z manufakturnim blagom Stritarjeve ulice Ljobijana Lingarjeve ulice. J. Kostevc modna trgovina, Ljubljana. Sv. Petra cesta št 4. Lenasi & Gerkman trgovina s suknenim blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulice. Posojilnice: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, sprejema hranilne vloge in daje posojila. Dunajska cesta štev. 17. Obrtno pomožno društvo r. b. z o. z. Judovske ulice, sprejema hrani me vloge in daje posojila. Slaščičarne: Rudo?f Bischof slaščičarna, Židovske ulice it. 8 Jakob Zalaznik slaščičarna, kavarna in pekarija, Stari trg St. 21. Špecerijsko blago: Josip Bolta r trgovina s mešanim blagom, Florijanske ulice St. 17. Štefan Mencinger trgovina s špecerijskim, delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta štev. 18.* J. Lozar manufakturna trgovina Mestni trg št. 7 Manufakturna trgovina pri Cirilu in Metodu*' (lastnik Ivan Miklavc) Lingarjeve ulice ste*, i. A. & E. Skaberne trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno, Mestni trg štev. 10. Franc Ksav. Souvan manufakturna trgovina na debelo, Frsncovo nabrežje. Franc Ksav. Souvan manufakturni trgovini na drobno, Mestni trg, nasproti mest. magistrata. Franc Souvan, sin manufakturna trgovina na drobno, Mestni trg 22, stara Souvanova hiša. Franc Souvan, sin manufakturna trgovina na debelo, Mestni trg itev. 23. Feliks Urbane manufakturna trgovina na debelo in na drobno Vogal Miklošičeve in Sv. Petra ceste. Feliks Urbane trgovina s manufakturnim blagom Pod Trančo it. 2. Modno in mas. blago: Matej Orehek trgovina z mešanim blagom, zaloga modernih oblek, Kolodvorske ulice itev. 26. Josipina Podkrajšek modna trgovina, __Jnrfiičsv trg_■ E. Skuftek modna trgovina aa gospoda, _Mestni trg Št. 19_ A« šinkovic modna trgovina, Mastni trg itav. 19 T. Mencinger trgovina s špecerijskim blagom in delikatesama!, Sv. Petra oesta St. 37 in 42. Tapetni ki: Anton Obreza tapetnik in dekorater, Selenburgove ulice Stev. 1. Ura rji in zlatarji: Milko Krapeš urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Jurčičev trg St. 3 Usnje: Fran Mally trgovina z usnjem Resljeva cesta itev. 2. Josip Seunig zaloga vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice. Vezenine itd.; Toni Jager trgovina ročnih del Židovske ulice itev. 6. F. Meršol trgovina z drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, predtiskarija. Mestni trg štev. 18. Vrtnarji: Anton Bajec cvetlični salon pod Trančo, vrtnarija Karlovska oesta tt. 2. va: Jakob Bončar zastopnik in zaloga valjčnega mlina Vinko Majdica v Kranju, _Vegove nUcc itev 6__ Jako o Bončar zastopnik In zaloga valjčnega mana Peter MajdZča v Jaršah, Vegove ulice itev. 6. Železu inske trgovine; Valentin Golob trgovina t aalaanino in predmeti, Mastni trg itav 10. Ključavničarji; Još« Rcbdc aJjaftavsoftanU aa Fraaoovo astasnjs Slikarji: Filip Pristou slikar ipeoialno le sa napise in grba, Prešernove ulioe it. 60. Razne tvrdke: Ivan N. Adamič prva kranjska vrvarna in trgovina konopnine, _Sv. Petra oesta it. 33_ M. Drenik Kor grešni trg sokolske potrebščine, izdelovanje in vezenje zastav, kakon vsakovrstne druge vezenine itd. M. Franzl mehanično pletenje na stroj, _Privrs itev. 10._ Brata Hlavka izdelovatelj kirargicnib in otropedičnih predmetov in bauduž, Prešernove ulice. G F. Jurasek uglaševaleo glasovirjev, Sv. Petra oesta itev. 62 al. Fran Kollmann zaloga porcelana in s tek l eni ne Mestni trg. Dijake v boljio rodovino. Kje, pove upravniitvo „81ovrn-skaga Naroda11. 3253 2 Dva dijaka ae sprejmeta na hrano in stanovanje v Milini II. .tri. gimnazije Kje, pove upravniStvo „Slo* moškega Naroda". 3? 6) 2 2 boljša dijaka m aprelMta 3X2-3 na hrano in stanovanje prt učiteljski rodbini blizo realke Na razpolago je klavir in posebna roba. Kje, pove uprav. „Slov. Naroda44. Lavrenčič & Domiceij nasl. Karal Mcgl 6 žitna trgovina, Dunajska ce?ta St 32. Fr. Mally * dr. parna opekarna Resljeca oesta St. 2 Fr. Sevčik puSkar in trgovec z orožjem, Židovske ulice Stev. 8. se sprejmejo na hrano in stanovanje pri boljSi rodbini. Naslov pove upravniStvo »Slovenskega Naroda". 3222 3 Ovo dijaka iz boljie rodbine ae sprejmeta na hrano in stanovanje. Na razpolago Je klavir. 3160 4 Josip Skerlj špedicij sko podjetje Kongresni trg St. 16. Škerlj Jos prevoz pohištva, Kongresni trg Stev. 16. Marije Terezije cesta 11, I. nadstr. PoStenega in pridnega Josip Vidmar zaloga dežnikov in solnčnikov Pred škofijo št. i 9 Prešernove ulice št. Stari trg šL 4. kočij Fr. Parkelj plakater, reklamno podjetje in snaženje sta-no vanj in okenj. Selenburgova ulica št 6. od 24 do 36 let starega, neoženje-nega za prevez trgovskega blag* iz kolodvora £310 2 sprejme takoj v službo Karel Šiškovič, trgovec v Černikalu pri Trstu. Plača po dogovoru. IliZarStUO Pum in agenti sile se zaradi smrti po-3035 sestnika takoj prešla- 17 Podrobnosti: aV. Bfnaer. Bled. Nad 25 let dobro idoČa pekarija v lepem kraju na Gorenjskem, kjer je tudi letovišče in pride 800 do 1000 tujcev na leto, ae sta takoj ped selo ngadoimi pogoji v najem. Ponudbe na upravniStvo „Slov. Naroda44 pod „Pekarija" 3179 5 SODI notni, sa vino pripravljeni, en del od žganja, v obsegu 70 od 1 od 1 Seli M lOjJ *~ ff || n ii 110- 180 n n nadalje aedfl i vratci ed S00, §00. tiee, i5oo, iseo, eeeo ta seeel ie aeae po prav nizki ceni pri tvrdki M. Rosner in drug poleg Koalerfeve plvevi 6ttS 91 H. Volk v Šoštanju, Štajerako 3C«mična na Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in v Daimaoiji ae sprejmejo v vseh večjih krajih na deželi sa prodajo novegs, jako oenega predmeta, s katerim se da zaslužiti do 500 K na mesec. Vzorec tahta do 15 dekagramov, torej za vsakega človeka pripravno zastopstvo. 3243 - 3 Ponudbe pod „postranski sa« Slniek" na nprav. nSlov. Naroda". StaS pomočnik in 2 prodajalki SO sprejme sa konfekcijsko trgovino ▼ Trsta. Zahteva se zmožnost s'o-venSčine in nemSčine (ako laSčine, ima prednost), starost nad 17 let, bolj visoka rast. Pismene ponudbe pod 9IB* C l,f L]nbl|ana, poštno leteće. 3248-s Drva. Slav. občinstvu naznanjam, da se od danes naprej dobivalo drva lepa, soha, bnkova sa kurjavo po 22 do 24 palcev dolga od pol sežnja naprej v vsaki množini. Priporoča se vljudno sa cenjena naroČila Karel Meglic LJnMJana« > kašlju m Katarju. W^TUV*> - I PRSNI BONBONI Zavitek 20 vinarlev. Debi se povsod ! Zavitek 20 vinarlev. Debi se povsod Glavna zalosa: PAVEL BAAR9 Varaždin, Hroaikr. v prva borovska orožnotvorniška družba Peter VVernig dr. z om. z. v Borovljah na Koroškem C. kr. dvorni dobavitelj Iznajdi:elj in izdelovalec »Triumph Rifled vrtanja« in »Werni-govega univerzalnega vrtanja« z naj gostejšim, neprekoskljivim vrtanjem, kakršnega še ni bilo, velikanskega strelnega učinka in predornosti ob polnem jamstvu in zmernih cenah. 2244 —13 P. n. lovcem priporoča svoje izdelke prve vrsta in pa kakor pero lahke tricevke, kratke lovske puške, dvocevke za čibre in krogle, risane dvocevke (Bockgevvetar), Mannlicher Schonaueiieve kratke puške in pa Llgo%e štli-lce»ne pnšbe. —— Sv a il Priporočam svoje puške za krogle, kaliber 93 mm, preizkušene na IsflVGST* različne strele Kot največjo novost za dvocevke za šibre in krogle J1V rVal • priporočam patrone z nikljastim p aščero 93 mm s svinčeno Ostjo in 9 3 mm patrone z legirnimi streli in papirnim vodom. — Cenovni* zastonj in franko. Št. 21 161 VIII ix 1909, i. Razpis. 3234—3 Pri c. kr. tobačni tovarni v LJubljani se bode zgradilo skladišče za tobak. V svrho ugotovitve tega dela se razpisuje lavna ponudbena razprava in sicer naj se predlože ponudbe do 25. septembra ob 12. uri opoldne pri c. kr. tobačni to var o i v Ljubi j a nI. Natančnejši podatki bo razvidni iz razglasa v uraduih listih „Wiener Zeitung* in „Laibacher ZeituogJ. Podatke daje tudi c. kr. tobačna tovarna v Ljubljani ob navadnih urah, kakor tudi stavbno tehnični cddelek c kr. glavnega ravnatelstva tobačne režije na Dunaju IX, Porzellangasse 51 ob delavnikih od 10. ure dopoldne do 2. ure popoldne. C. kr. glavno ravnateljstvo tobačne uprave na Dunolu, dne 23. avgusta 1909. Za c kr. sekcijskega načelnika in glavnega ravnatelja: Merkl. L r. Jalon A. Vivod-Mozetič Ljubljana, stari ll trt 21. Podružnica v Kranju. imlMi m i. m d>| zimske idobuKe v preformonle in popravilo ter aa obenem priporoča cenjenim damam sa nadaljno naklonjenost. ,1591—24 Žslni klobuki vedno v zalegi. UffiHctit. Znoji smo* birnjai Mu. ■ i Nftstt Reichova hita. ▼ naeSSansko Solo in enoletni učni tečaj (4, rMT.d) a« Trti dne 13., 14. in 15. septembra. Ravaattljslro. Cene zmerne. Popravil* se : : točno izvršujejo. : Nijncji taltcstinaa a i*|fl*|iJ. otroških vozičkov in navadne do najfinejša Ji. ?akič v &l«M|aaL MiakM M paiš i ptrnljNi. ^yj]!^rjj||j^rjj!'^rj^ j Jos. Rojina I krojač prve vrste L Šdenbnrgove ulice št. 5 •J ! ______»j _t__« nasproti glavne poste konkurira z največjimi tvrd-kami glede finega kro|s in elegantne izvršitve. Tvornlika zaton nojf. nogi. In franc. specijalitet blaga. Zavod za uniformiranje. t k t k k k k UIL Svoji k svojim! Te tltne drote, izborne po kakovosti, se priporočajo gospodom pekom, trgovcem in slav. občinstvu. Prodaja jih v korist Ciril-Metodovi družbi JKaksZaloker v Ljubljani * butni ktti KUlezne ulice št. 17 ii Rečne ulice št. 5. mab.mnriial1awiBT LJubljana Uiedifi iDn 5 Un esfltti Rudolf A. Warbin«k O m I Pnearoea svoje podnebja so" * MarHrlO ni p I« k »waa§e< no A* Ciril m Metodov ca] v zavitkih po 10, 20, 30, 50 in 70 vin. 2891-6 ki se prodaja v prid družba sv. Cirilo in Metoda, nosiva ss povsod. Oobiva se povsod. Glavna zaloga pri Prvi slov. zalofi čaja in rama n« debelo v 1 „ j ti*» j t H«»Žna SS****!* si«. \ i Postajo Zabok Id postajallite Zagorjonske železnice Kopalltfe Stoblca. Sezija od i. maja do 30. oktobra. Topli vrelci 53° C toplote in lužne kopeli so pripravne posebno za zdravljenje protina, revmatizma, ischias, dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolezni kožnih bolezni, prebolelosti. Najboljša poraba vrelskega mahovja, enakega onemu v Fran-covih varih. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park, najlepša okolica Najcenejša brezkonkurenčna prav dobra prehrana in stanovanje. Soba od K I«— naprej. Pojasnila in prospekte daje t. o|*ftlt*W.* upravi* kopališč« Ovuble* nb UriAskeni. Pošt* Zabok. Brzojavna postaja Stubica. Postaja za interurbani telefon. 1510 1 C. kr. prvo državna gimnazija v £jubljani Romanova ulica štev. 10, zraven „^arodnega doma". Na c. kr. prvi državni glauiazl|l se prične šolsko loto 1909 19 8 slovesno službo božjo v domači kapeli dne 18. septembra 1909. Nanovo vstopajoči nčenoi se bodo vpisovali za prvi razred dna 15., za ostale rat rede dne 10. septembra od 0. do 12. uro. Učencem, ki so doeloj Obiskovali ta zavod se je zglasiti dne 17. septembra dopoldne. Natančnejša pojasnila se Čitajo v naznanilu v šolskem poslopju. Po naredbi c. kr. dež. Šolskega sveta z dne 28 avgusta 1891, Št 2354 se smejo učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo c. fer. okr. glavarstvom v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici ali okrajnim sodiščem v Kamniku, Kostaaje ici Mokronogu in VjŠaii gori, v ljubljanske gimnazije sprejemati samo po dovoljenju C* kr. dežel" nege Šolskega SfOta« — Dotični roditelji naj si torej pravočasno izpottiu jejo to dovoljenje. 3246-2 Ravnateljstvo c. kr. I. državne gimnazije v LJubljani dne 31. avgusta 1909. Št. 4136 09. 3257 2 C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje v svrho dobave potrebnih mehkih in triih desek, obročev, bukovih in hrastovih sodov, premoga in koksa za leto 1910 oziroma 1911 konkurenčno razpravo Pismene ponudbe, vsaka pola kolkovana s kolkom 1 K in s pobotnico, ki znaša 10% od zaslužka za leto 1910, vi ženega pri kaki o kr. blagajni in napisom na vnanji strani ovitka: ..Ponudba za dobavo..... .......k št. 4136 ex 1909" morajo se doposlati podpirani o. kr. tobačni tovarni najkasneje do 28. septembra 1909 do 11 ure dopoldne. Za leto 1910 potrebovale se bodo sledeče množine: 4 m dolge, 14 mm debele mehke deske, okoli: 14.000 kosov 14.000 „ 8000 „ 8000 „ 8.000 n 5.000 „ 19 21 23 25 27 29 om širokih desek 5 000 kosov 5 400 3.600 1.200 800 31 33 35 37 39 om Širokih desek " » 73.000 kosov. 4 m dolge 20 mm debele mehke deske, okoli: 4000 kosov 19 om širokih desek 1.000 kosov 31 om širokih desek 21 „ n 1000 s 23 oo " " " 500 . 35 25 " I 500 : 37 f7 " ? 500 ! 39 29 ! 2 000 1.000 500 1000 1000 n w n n 13.000 kosov. 200 kosov 4 m dolgih, 26 mm debelih, 316 mm širokih mobkifc nosek 100 . 4 , . 88 , B 316 „ 100 . 4 „ „ 40 „ „ 316 „ 2 ms 2 m dolgih, 26 mm debelih bukovlk desek 166.000 kosov lootsilk mailk Okrotev« 2-5 m dolgih v butarah po 100 kosov 300 kosov babo tik sodov a 2 hI 26000 meterskih stotov ioo „ hrastovih * ,, t , boo Mnoaune potrebne za leto 1911, katero bodo primeroma ista kskor a leto 1910, nssnanile se bodo event ponudnikom pred potekom leta 1910. kr. tobačna t« do* 81. HguU 1909. Ai Htavaček, o. kr. ssdsonuk. 77 2231 7Q Mestni dekliški licej. Vpisovanje v III. razred liceja bode dne 16. septembra od 9 — 12 ure. .prejemna izkušnja pa dne 17. sept. ob 8. uri. ePlen»or» <„, ure> in 12Guroenkam' kl S° Že na "W°dU' SC jC ja'ki doe "-"P*- 10 VI. in II. razred liceja in v I. letnik višje dekliške Sole ae zaradi pomanjkaoja ptoatoja, oziroma zaradi opustitve šole, deklice nanovo ne bodo jec sprejemale. Natančnejša pojasnila v zavodu na črni deski. 3298-2 Ravnateljstvo. »Glasbena Matica" v Ljubljani. Vpisovanje v glasbeno šolo bo vršilo dne 14., 15. in 16. septembra dopoldne od 9. do 12. in popoldne od 3. do 6. ure v društveni hi§i v Vegovih ulicah Št. 5. Redni pouk se prične 18. septembra. Pogoji vsprejema : 1) Društvenina staršev 4 K na leto, za kar dobivajo društvene muzikalije brezplačno; 2) vpisnina za vsakega učenca 2 K; 3) ukovina: a) za klavir, violino, violo, violončelo, kontrabas, flavto, kl.irinet, oboo, fagot, rog, trobento, pozavno rili harfo po 4 K na mesec; b) za solopetje po S K na mesec; c) za teorijo in /borovo petje v šolskem zboru po 2 K na pol leta; č) za zborovo petje v dijaškem zboru po 1 K na pol leta; d) za pripravljalni tečaj zborovega petja odraslih po 2 K na mesec; e) za harmonijo po 2, odnosno 1 K na mesec; x) za kontrapunkt in kompozicijo po 4 K na mesec: g) za glasbeno zgodovino po dcgovoru; h) za ensemblske vaje po 1 K na pol leta. 6:01— 2 Odbor »Glasbene Matice". IM9 28 nejboljšega s'stema, ielszne blsgsjae, stavb, patrebsoine, mline in stiskalnico za gro* sadje in vso drugo ieleznino bavjja po najnižjih cenah slovenska veletrgovina z železnino Jfc Stupica o Uufcljanl, Marije Terezije cesto 1, Ivan Jax in sin Dunajski cesta st. 17 eripcočata svoj uugato zalego Šivalni stroji ^s*»«» Bas a. EreiplacnJ kuni as vezenje v btst Kaj večja izbira je samo v fingl«5lt«n> 5Kladi§ca ©blel( ?326 1 Ljubljana, Mestni trg ***▼• 5. čež 3000 kom. jesenske in rimske obleke ss goapode in dedke od 10 K višja, čez 1000 kom. površnikov in raglsnov od 12 K višja, osa 3000 pelerin od 8 K višje, čez 15 000 kom. najnovejše konfekcije sa dame in deklice, kskor jopice, psletoti, msntilije, pelerine, kostnme, krila in bluze, čes 2000 kom. oblek aa otroke od 4 K višja. = 0# Bernatoviča = ji. JCttMt LJubljans đStdLovaalsTtpiillca Velika laloga obuval IsstSSSS as dama, gospoda ki otroka Jo vodno na Izboro. Vaakrina naročila se Izvršujejo točno In po nizki ceni. Vae mere ae ahranju-jejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorcev poslati. 36 Popravila se izvršujejo točno in ceno. S! Atellle »Viktor folMIEnl umetni zavod Jecthovcnovc ulice štev. 7. za dame in oiroKe Kakor tudi najfinejše aW^ m. U-- m. »' a»v ^—r »- — —--— bluze, spodnja krila, predpasnike, pasove, zimsko perilo,!«: h Zunanja naročila točno in vestno. 4518 40 Podjetje betonskih stavb Bratje Seraualli & Pontello Slomškove ulice 19 fjubljana Slomškove ulice 19 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna. Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, postamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje teras, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in samotne opeke. Vea dela so solidno In a t rokova, j a tko Izvođena. Cona najnižja. Jamstvo. - Zastopnik svodov patent nThraiM. ——— A Josip STurio Jfrm»a«r In sedlar v LJubUaDl. Slomškovo ulita ttev. 6 Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav ===== kakor tudi?krasno opremljeno ■ kočije, druge vozove in : najrazličnejšo vprežno : pozor kolesarji! Edino zastopstvo n Kranjsko opravo katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi ie ©torafolJ «*■■•?*■• voiove in onjuli* opr«ve. Br. Hlavtao Prešernove _________ulice St. 5. Ateije sa ortopedićne aparata in [ m prava 860—57 Puchova bolesti Pach-.Speciar K 150 g „Curier^-kok K 115 \ Najbolj, pnevmatike Relthofferjeve \ Nalnovejšl šivalni stroji od l 66 K naprej. U Za prekupovalee ista cena, kakor Z v tovarni. ■ Ker prodajam brez potnikov, v sled tega blago veliko oeneje. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Z odličnim spoštovanjem Fr. čuden urar tn trgovao v Ljubljani. baniaia. 4 £ o Pisarni stroji .ADLER'. ■ j -g vseh sestavov postavlja Izdelovatelj kbvfitnln amaaUaJn-akah ittštrnniantoT In vsah potreb- 1 Anton Krejči Češki specijalni zavod: strojna tvornica Jan Štetka Praga-Kralj. Vinohradv, Fričova ulice št. 892. DfMOhnSft* »*■»*• *«lexolh rastlinjakov rUjCVIlUAl. iBBtia oprealjenles toplo vedo. 3281-8 €tažna kurjava s štedilniki za stanovanja z 2, K A\ 6 sobami. Železne hontfrukclle streh, mostov Iti Ljubljana, VVolfove ulice št 5 priporoča avojo bogato ialOgl kožuholiia apađajote] tudi T to' proti naj- ie tudi ■ajbotfe J0» Največja narodna \A KONFEKCIJA dame, deklice, dečke in novorojenčke stofič- čar v H-ijitt>ljaii st. priporoča 3027-47 v težki sa iavHbsJeJo iskal »• 00128108 Patentli v S#>, 4rie*eJi, Lstosn ja huda j« pokanala, šm vsako drugo opeko Kdhierjeva cementna strešna opeka z zarezo Ivan Jalatia na Clincah pri Cjubljani. Varstvena znamka,1 Lt«M|aal Ra vsotam se dobi tudi navadna v najboljli kakovosti. — Vprašanja je nasloviti na: Ivan Jelačffl v 1653—40 Za večjo trgovino na deželi se lUa trgovsko iscbraiena 8292—2 blagajničarka a prakso. Ponudbe s prepisi spričeval, referencami in s navedbo zahtev naj se pošlje na tvrdko: SLAVOJ JENKO, atra. 368 i 7 parketska dela prevzenid ter tudi Daje makrijal n Josip P« Qradaskc ulice si 21 Cjubljani Ceno I Solidne. pristni kranjski j lanenooljnati f irnež Oljnate barve ▼ posodicah po 1 ... 1 kg kakor tudi v večjih posodah. fasadne barve za hiše, po vzorcih. Slikarski vzorci in papir za vzorce. laki pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode. Steklarski klej (kit) priznano In strokovno preizkušeno na)bol|ftL Karbolinej a Jtiavec (gips) za podobarje in za stavbe. Čopiči 219—69 domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt priporoča fiMj )(auptmann v Cjubljani. Prva kranjska tovarna olfnatik barv, ilrneiev, lakov in steklarskega klela. Zahtevajte cenike! m Ljubljan»k& kreditna sanka v Ljubljani, a*Imar*nia-aa Bat 3,«OO.^iiO. StritaiiOVO nHOO M0W. t. Mane Podružnica v Spljetu* Podružnica v Celovcu. Podružnica v Trstu. 14-102 Priporoča pramese zemeljskih srečk II. Izdaje k žrebanju dne 6. septembra 1909. Cena k 5 50 Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račnn ter jih obrestuje od dne vloge po čistih II o Kupnje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst fl O po dnevnem kurzu. Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da bom tekom tega leta odprl v Ljubljani tehnično pisarno Tu bom izdeloval vsakovrstne načrte za javne in privatne stavbe, sprejemal bom tehnična in vsa v stavbinsko stroko spadajoča dela. Sklicujem se pri tej priliki na nestevilne javne in zasebne stavbe, ki sem jita vr zadnji dobi zgradil v največjo zadovoljno*! dotičnih naročnikov, n. pr.: iiorodii! dom 9 Brežicah, župne cerRffe p Cerkljah in pri So/Križu na Dolenjskem, na Teharjlh pri Celju itd. Letos zidam enojstrozredno UuđsKo solo » It Jnrla cu luž žel, knezoikofljske zaoode v A Vida nad LJubljano In vet dru$h obsežnih s!aob. Solidnost moje tvrdke potrjujejo mnogoštevilna priznanja, ki so se mi izročila od raznih strani. Priporočam se sL občinstvu za blagohotno naklonjenost ter beležim z odličnim spoštovanjem ValOntŠBS Si gOetti ml. Krško, dne 30. vel. srpana 1909. 3782 2 arhitekt in mestni stavbenik. ! >1 I jesen in zimo priporoča tvrdka Gričar & JVIejač Prešernova ulice 9 £hblja!ia preš*rnove ulice svojo bogato zalogo H izgotovljenih oblek za gospode in dečke : ter mične novosti : v konfekciji za dame o ■ e • e o C o in deklice. Ceniki zastonj in franko. B^«aaaMaMBaaaMaaaHBjBMBaaaaaBaaBaffai OataaoTlleoa lata 1854. Prva Domača slovaška pivovara je vi h G. AUER"*"* dedičev Dubljana VMfove ulice štev. 12 tjnW|aa priporooa slavnemu ob&nstvu in spoštovanim gostilničarjem av*{a Is marčno pivo v so tki h in steklenicah 3| i § Izdajatelj in odgovorni urednik Basto Pustoslenaieav Lastnina in tlak »Narodne tiskara©«. prepustili so jih samim sebi, ne da bi jih nadzorovali, kakor je bilo potreba. V vseh teh zadrugah so pustili svobodno gospodariti eni sami osebi — nekemu Popovu, ki je bil načelnik tako konsumnega društva, kakor čevljarske zadruge in posojilnice. In vendar ta človek ni imel nobene sposobnosti za vodstvo teh zadrug — razen ako se ga smatra za ta posel usposobljenega že zato, ker je pristaš klerikalne stranke in načelnik »Čukov«. Pod takimi pogoji se ni čuditi, ako je v imenovanih zadrugah nastopil polom, saj je jasno, da mora vsaka organizacija propasti, kjer ni pravega vodstva in ne pravega nadzorstva. Vse klerikalne zadruge v Tržiču: konsumno društvo, čevljarska zadruga in posojilnica so prišle v konkurz.Pasiv je več 100.000, *aj je samo konsumno društvo pasivno za več nego 30.000 K. T)o zadnjega časa ni nihče vedel, da je vsa gospodarska organizacija v Tržiču na robu gmotnega propada. Kako tudi. ko je načelnik Popov, seveda v sporazumu z »Zadružno zvezo« znal tako imenitno prikrivati položaj v zadrugah! Saj je čevljarska zadruga še ob novem letu.dasi je bila že takrat popolnoma nesolventna, izplačevala H do \0f>< dividendo. Seveda je bilo to samo pesek v oči. Ako bi bili člani zadrug količkaj previdni, bi se o pravem stanju zadrug kajpak lahko poučili že na zadnjih občnib zborili. Takrat so zahtevali, naj se jim predlože računi. Načelnik Popov jim je »dgovoril, da so vsi računi v redu, in člani so se zadovoljili s tem odgovorom, sicer bi se že takrat bili prepričali, da visi nad vsemi zadrugami Damoklejev meč- konkurza. Da zadružniki niso vztrajali pri svoji zahtevi, da jim načelnik predloži točne račune, končno ni zameriti preprostim neukim ljudem, zameriti pa je Zadružni zvezi«, ki ni storila svoje dolžnosti, da bi takoj izvršila v vseli zadrugah, čim je j>ostal položaj sumljiv, najstrožjo revizijo ter o uspehu te revizije takoj izvestila zadružnike. Tako bi se morda dale zadruge na kak način rešiti propada. Toda »Zadružna zveza« ni niti izvršila revizije, kamoli, da bi kaj storila za rešitev teh zadrug pred grozečim propadom. Nasprotno, mirne duše jih je tirala v konkurz, dasi je vedela, da s tem uniči na stotine slovenskih eksistenc v Tržiču. Taki so klerikalci! Preje zapeljejo ljudi, jim obljubljajo zlate gradove, ako so jih spravili v pogubo, jim sami zadajo zadnji >mrtni udarec! Kakor so delali po-vsodi drugod, tako so storili tudi v Tržiču. Tu je bila eminentno prizadeta slovenska narodna stvar, a kaj je klerikalcem mar narodnost in ugrožena narodna stvar? Slovenci v Tržiču naj gredo k vragu, so si mislili, kaj nam to mar, samo da mi rešimo za svoje žepe še to, kar se da še rešili. Takšni so klerikalni ljudski osre-čevatelji, katerim pa ljudstvo žal še vedno slejK) zaupa! Pri tržiškem polomu je največ prizadeta klerikalna »Zadružna zveza« in tržiški nem-skutarski župan Maliy. Razprodaja v konsumnem društvu se je pričela v če raj. 4- V pregnanstvo. Pretekli teden m- je selil iz Št. Lovrenca nad učitelj Kran Potokar v Ha njo loko na Ko-rVvskem. Kako je bil priljubljen, priča pač najbolj dejstvo, da so prišli možje od vseli strani, da se poslove in zadnjikrat stisnejo desnico možu, ki se je ves čas svojega tukajšnjega službovanja pošteno trudil za blagostanje svojih soobčanov. Pogrešali ga ne bodo samo otroci, ampak '••'la občina. V znak spoštovanja do svojega bivšega učitelja so se zbrali vel. loški tamburaši, ki so igrali pozno v noč. Da bode nadučitelj Potokar bolj pomnil, kdaj ga je deželni šolski svet poslal iz Št. Lovrenca v pregnanstvo v Banjo loko, se mu je pripetila na potu velika nezgoda. Ko je bil dobro uro od Kočevja, se je v lila silna ploha med grozovitim grmenjem in treskanjem. Na vrhu hriba je udarila strela tik pred vozom, v katerem se je peljala njegova družina. Le z največjim naporom je voznik preprečil, da se nista konja splavila. Lilo je neprestano sedem ur. • ničena je vsa hišna oprava, ki si jo • nadučitelj Potokar tekom dolgih let pristradal; uničena je obleka in !>erilo. Vesel pa bo lahko, če si otroci ■'b takem vremenu niso nakopali kake trajne, neozdravljive bolezni. Tako se godi neopravičeno preganjanemu učiteljstvn v krščansko-pravični deželi Kranjski. H- Iz železniške službe. Revident avstr. drž. železnic Julij S a n d e r -1 v je premeščen iz Beljaka v Gorico; inspektor Oskar E n g 1 i s c h je prestavljen iz Ljubljane v Gradec. Za družbo sv. Cirila in Metoda. Piše se nam: Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabral lansko leto pre-'narljivo delujoči »Klub naprednih akademikov v Celju« vsoto 600 K. Isti klub priredi tudi letos povodom obletnice 20. septembra 1908 zbiranje darov v enake narodne namene Po Spodnjem Štajerskem. Želimo vzornim rodoljubom najboljših sprejemov v vseh narodnih hišah, kjer se oglase, njihovo delo velja obrambi nase svete slovenske domo-I vine- Tudi iz Gorice nam je došlo j sporočilo, da nameravajo naši mladi I rodoljubi praznovati 20. september j z nabiranjem in z doneski gmotnih prispevkov za družbo sv." Cirila in Metoda. Zivio! Naprej, zastava Slave! — Družbi sv. Crila in Metoda je prinesla veselica, katero so priredili dijaki pri Sv. J ur ju ob Ščavnici na Štajerskem, 12 kron čistega dobička. Naj iskrene jša zahvala mladim požrtvovalnim in narodnozavedniin { rodoljubom! Le krepko naprej! i — Strahovito pač skrbi nekega J možička, ki ga sicer prav dobro po-j znamo, pa njegove »dobre« lastnosti j za zdaj še pustimo pokrite s plaščem j krščanskega usmiljenja, kaj je z računom o veselici, ki jo je priredila N. D. O. dne 8. avgusta t. 1. Zatekel se je seveda tja, kamor gre vse, kar i drugje ne marajo, k — »Slovencu«. J No, ta bi bila pač lepa, da bi N. D. O. j »Slovencu« in njegovim i>odrepiii-kom polagala račune o svojih veselicah! Naj se »Slovenci*« briga za svoje in svojih organizacij račune, bo imel dovelj opraviti, da izprazni svoj Augijev hlev, N. I). O. naj pa lepo pusti z mirom. Tistemu tovari-šu-netovarišu, ki ima tako malo pojma o društvenem poslovanju, da svoje komarje lovi po »Slovencu«, pa svetujemo, naj pride na občni zbor, kjer mu bo blagajnik N. 1) .O. zavezal jezik, če mu ga M ho že kdo dru gi prej zaradi nekih računov! — Izpraznjena srednješolska mesta. Od 2. do 5. septembra so bile razpisane sledeče celoletne suplen-ture: Ljubljana (uč. M. NI. Pedug. 10. septembra), Dunaj 1. (Fr. Josip real. g., L. Fr. in Ng. ni. ul., 12. septembra), Dunaj I. (r. D. Fr., IX septembra), Dunaj (Sophien g., L. Gr., 12. septembra), Solnograd (r. M. Ge- ; oni., 12. septembra), Asch (g., L. Gr., 10. septembra), Brno (II. g., L. Gr. in H. d., 15. septembra), Bielitz (r., j H., M. NI., M. Geom., 10. septembra). — Kratice in znaki, kakor navadno. Prošnje za suplenture se pošljejo ; ravnateljstvu dotičnega zavoda. — Slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« priredi jutri, v j sredo dne S. septembra svojo II. ve-j liko ljudsko veselico, ki se vrši na i vrtu gostilne »pri Plankarju« na Dolenjski cesti. Spored: Godba, ]>etje in druge naj razno vrstnejše zabave. I. del: Na vrtu: Spored petju: 1. K. Bemll: Svoji k svojim. 2. V. Novak: (iorski kraj. 3. H. Volarič: Slovenski svet. 4. L. Hudovernik: Naša zvezda. J 5. H. Volarič: Čolničku. 6. A. Sachs: I. venec slov. narodnih pesmi. Med posameznimi točkami sporeda svira godba. II. del: V salonu pri »Pepe-tn«: Ples od 7. ure zvečer naprej. Pri plesu svira slav. »Ljubljanski sekstet na lok«. Začetek ob 4 popoldne. Vstopnina 30 vin. Častiti podporni člani in otroci do 10 let so vstopnine prosti. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v jM>lnem obsegu v ne-i deljo dne 12. septembra 1909. Pri-! pomnimo naj še, da bo ena najzani-j mivejših točk sporeda srečolov, pri J katerem bo dobila dobitek vsaka šte-J vilka. Ker smo druge točke sporeda j že navedli, mislimo, da to zadostuje j in bo gotovo privabilo k Plankarju • čim največ narodnega občinstva. Z j veselicami smo že skoraj pri kraju, j jesen že prihaja, skoro se bo že treba ; umakniti v zaduhle gostilniške pro-I store, zato je pač treba še porabiti : tolpe dneve izginjajočega poletja, da j se vsaj sedaj že navžijemo dobrega : svežega zraka. In če se nam nudi po-( leg vsega drugega še prijetna, doma-i ča zabava malenkostna vstopnina ! tu ne pride niti v poštev — kdo se ne bi potem udeležil take prireditve- Na svidenje torej jutri popoldne pri Plankarju na »Zvonovi« veselici! — Pevski zbor slovenskega tr-I govskega društva »Merkur« opozar- • j a svoje člane, da se pričnejo pevske j vaje našega zbora danes zvečer ter bodo odslej vsak torek in petek od 9. 10. zvečer. Po današnji pevski j vaji je važen razgovor o pevskih za-i devah. — Gg. člane prosimo, da se j današnje jievske vaje vsi udeleže. I — »Slovenske Filharmonije« redni občni zbor vrši se letos, dne 15. septembra ob 8. zvečer v salonu hotela »Ilirije«, Kolodvorske ulice, in sicer s sledečim vsporedom: 1. Nagovor predesdnika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. poročilo revizorjev, 5. bodoči proračun, 6. volitev novega odbora, 7. slučajnosti. Opozarjamo vse člane N. D. O. na sestanek, ki se vrši jutri, v sredo popoldne ob 2. v gostilni tov. Mohorja v Spod. Šiški (poleg cerkve) v salonu. Občni zbor podružnice Ciril-Me-todove za Moste se je vršil včeraj dopoldne pod -Lipo« v Mostah. Zborovanje, ki se ga je udeležilo kakih 120 mož in žena je otvoril načelnik pripravljalnega odbora g. Suppan. Nato je tajnik osrednje družbe dr. Žerjav v daljšem navduševalnem govoru pojasnil potrebo naše šolske družbe. Prehajajoč na mošcanske razmere je izjavil, da bode podružnice naloga delati na to, da Moste doba čimprej« dostojno šolo. Nato je g. Lauter ostro običal obrekovanja nasprotnikov Ciril-Metodove podružnice, ki bo delala v slovenskem duhu sa ljudstvo. In vendar ji nasprotuje na prižnici »Slov. ljudska« stranka. Za njim je g. Tonija povedal tiste laži, s kojim i se dela zoper podružnico s klerikalne strani. Poročal je nato g. Klun, izvrstno blagajniško poročilo pa je podal g. Wostner. Podružnica je imela v dobi 14 dni nad 800 K dohodka. Članov je bilo začetkom občnega zbora 97, pristopilo pa jih je tekom občnega zbora še toliko, da jih je okrog 115. Pri volitvah bil je izvoljen ta-le odbor: prvomestnik Suppan Fran, podpredsednik Rem-žgar Fran, blagajnik Svetek Andrej, blag. namestnik Dolničar Matija, tajnik Wostner Ivan, odbornika Jakob Lauter in Jeras Jernej, preglednika Tomšič Matevž in Seme Matevž. Ženski odbor se je izvolil sledeče: predsednica Helena Zakotnik, podpredsednica Slapničar Ana, blagajn i-čarka Peklaj Ivana, blag. namestnica Marenčič Franja, odboru ica K ran je Marija, preglednici Suppan Katarina in Erklauc Marija. Po zaključni besedi g. Lauter ja je zahteval besedo Petri«*. Odbor ga je p«>-zval, naj vstopi kot član, da !»«> lahko na občnem zboru govoril, ker imajo tam po zakonu le člani besed«). Kaplan pa ni hotel. Zato se je občni SŠJsr zaklučil. Da pa ne odide zb«>ro-valcem zabava poslušati P e t r i č a, so se naprednjak i zmenili, da naj se vrši polemika med P e t r i č e m in dr. Žerjav«) m p«> občnem zboru. Petrič je res začel g«>vt>riti. Opravičil se je, zakaj ni \st«>pil v p«>«lružiiico, tVš, tla mu pravita niso znana. Dr. Žerjava bese«le, braz je žarel kakor svetilka. Pomagati si ni mogel drugače, ka-k«)r da je začel kričati, da so Hribar in jutli krivi, da so alpske dežele bile ponemčene, kar je vzbiulik) tak smeh, tla je Petrič spoznal, da je bolje, tla jo odkuri. Kakor polit pudelj je zapustil dvorano. Spremljali so ga klici: »Taki ste oznanjevalci kra-ijestva miru«. Komur še ni bilo jasno, kakšni so naši klerikalci, ta se je prepričal včeraj. Proti vsemu so, tu-liko spustimo zopet v desni žep. — Na dan Male Gospojni-«*e obiščejo Mokronog krški »Sokoli«, kakor se je poroftaJo. — Sprejmimo jih z vso narodno navtlušenostjo, — |K)Z«lravinio jih kot svoje brate teina j vzbude v nas svežih kreposti za sveto narodno stvar. Iz Metlike. V sobot«) 4. t. m. vršil se je izredni «>bčni zb«>r podružnice sv. Cirila in Metoda, ker je dosedanji «>dbor odstopil. Zborovanja se je u«le-ležil tu«!i j>otovalni učitelj g. A. Beg, ki je v je«lrnatih b«>se«Iah razl«>-žil petnen družbe za slovenski narod. Po precej «lolgi in burni debati je bil izvoljen sle«leči n«)vi odbor: ga. Kat. Guštinova, predsednica; g. Z«lravk«> N«)vak, podpredsednik; g. L. Jutraš, tajnik; g«lč. Grabrijanova, namestnica; ga. Agata Makarjeva, blagajni-čarkn; g. Morela, namestnik; odbor-nice: ga. Kopi ničeva, g«le. Zofka Ko-be; gg. L. Grabrijan ter Ra«lo Preda-lič; pregledovale;! računov: ga. A. \Veibl ter g. Dako Makar. Poročila se 'hode gospdč. Mimica Makarjeva iz Metlike z g. nadporoč-nikom Jeršinovicem iz Črnomlja. Iskreno čestitamo! Prvi sestanek Hrvatov in Srbov v Celju je bil sklican za preteki«) nedeljo. Sestanka se je udeležilo nepri-eakovano mnogo naših južnih bratov. Izvolil se je začasni odbor, ki ima ukreniti vse potrebno za ustanovitev lastnega društva. Le naprej, bratje, v organizaciji je naša rešitev! Delovanje v klubu naprednih slovenskih akademikov v Celju. Iz poročil, podanih na izrednem občnem zboru, posnemamo, da je klub predvsem deloval na narodno-obrambnem in narodnoizobraževaJ-nem polju. Pod prvo točko spada posebno delo za «lružbo sv. Cirila in Metoda. Razpečalo se je v prvi polovici tekočega leta 2800 Ciril-Metodo-vih razglednic in 5000 narodnih kolkov. V denarju se je odposlalo družbi letos 600 K. V oskrbo je prevzel klub 4 nabiralnike v različnih lokalih v mestu Celju. L'redilo se je mesečno pošiljanje časopisov na mejo. Žalibože, da še ve«lno slovenska javnost te prekoristne naprave ne uvažuje. Manjka tudi še vedno zadostno število naslovov. Za obrambni sklad je podpisal klub pet deležev po 200 K in stoji dosedaj v tem pogledu na prvem mestu. Letos je otvoril klub svojo I. ljudsko knjižnico v Sokol-skem domu; ista šteje 214 vezanih knjig in prav dobro deluje. Obiskalo je knjižnico dosedaj 231 ljudij, kar je za poletje zelo veliko. Knjig se je izposodilo 374. Pripravljenih je 120 vezanih knjig za II. ljudsko knjižnico; vrše se pogajanja glede kraja. Klubova knjižnica šteje 777 knjig najrazličnejše vsebine. Klub ima lastne prostore v Narodnem domu, III., 18. Spodnještajerski renegati so imeli v nedeljo svoj »Renegaten-Tag« v Spodnji Hudinji. Pravih Nemcev ni bilo, ker so se sramovali odpadniške družbe. Najbolj je nem-škutarje jezilo, k« r niso smeli iz Celja skozi Gaberje korakati korporativno z godbo na čelu. Cela prireditev je bila zelo klavernega značaja. Terseglavovi nauki rode sadove. 5 svojim govorom v Mirnu pri Gorici je hujskal Terseglav »čuke« proti vsemu, kar ni čukarsko. Čuki so si zapomnili posebno to, da treba delati zgago na sokolskih prireditvah, ter napadati »Sokole«. Tako so delali na Sokolski siavnosti v Št. Andre-žu pri Gorici, tako v nedeljo v Mirnu, kjer so nastopali na veselici združenih društev tudi »Sokoli«. Na veselici so hoteli delati zgago, potem pa so počakali »Sokole« ter jih j napadli s kamenjem in pestjo. — j Cuke je najbrže jezilo tako lepo ■ vspela veselica tamkajšnjih združe- j nih naprednih društev v Mirnu. Kle- j rikalci se trudijo predstavljati Miren sa vzorno klerikalno, novostru-jarsko trdnjavo, pa se pokaže pri taki veselici, kako močan je napredni živelj v Mirnu in kako lepo uspeva tam »Sokol«. Posebno zanimanje je vzbujal naraščaj. Vsa čast mirenske-mu »Sokolu«! — Čuke - napadalce pa menda okrožno sodišče v Gorici po-tiplje malce za prevroče žilice. Tudi Slovenci imamo zrakoplov-ce. V Gorici živita brata Josip in Edvard Rusjan, sinova sodarja. Imata 23, oziroma 25 let. Ze dlje časa hodita v Italijo, kjer sta dala izdelati v tvornici Millerjevi v Turinu po svoji konstrukciji motor za zrakoplov. »Gazzetta deli'sport« v Milanu opisuje to iznajdbo jako laskavo. Motor ima 4 vertikalne cilindre, aparat je lahek in gibčen, teže 75 kg. Brata Rusjana sta Slovenca, eden je znamenit dirkač društva »Gorica«. Laški listi pa ju opisujejo za Laha in še celo Angleža iščejo v njima. —-Čuje se, da mislita poskusiti svoj aparat na Rožicah tik Gorice. Razvoj sokolstva na Tržaškem. Veliko in veličastno sokolsko slavje in zlet primorskih Sokolov na Opči-nah dne 4. julija t. 1. ima posledice, da se je na tržaškem ozemlju neverjetno oživela sokolska ideja. — Minule nedelje je že javno nastopil mladi, pred kratkim ustanovljeni vrdeljski Sokol — pri Sv. Ivanu pri Trstu. Tržaškemu Sokolu — kateri je bil naznanil korporativen odhod skozi mesto k Sv. Ivanu, je policija skupen odhod prepovedala. Zato so se odpeljali izpred Narodnega doma v vozen in sicer zaporedoma, kar je bilo ravno toliko kakor korporativno. Pred kavarno »Volti Chiozza« je hotelo par iredentistov žvižgati*ali imeli so preslabotna grla, da bi dali glas od sebe. Drugo meščanstvo je pa mirno opazovalo celo vrsto kočij s Sokoli. Pri »Boschettu« je pričakoval svoje brate Vrdeljski (Sv. Ivanski) Sokol z godbo na čelu. Tržaške Sokole je v navdušenih besedah pozdravil starosta vrdeljskega Sokola brat Grmek, a odgovoril mu je v iskrenih besedah starosta dr. Rvbar. Nato se je spored z godbo na čelu pomikal v Sv. Ivan na okrašeni vrt Narodnega doma, kjer je ob velikem številu občinstva nastopil vrdeljski Sokol in sicer najprvo dečki, potem telovadkinje in nato telovadci, katere vse je občinstvo navdušeno aklamiralo. Po telovadbi so nastopila razna pevska društva in pričela se je neprisiljena domača zabava. Ko je ob 10. zvečer odhajal tržaški Sokol, so mu bile od strani občinstva prirejene burne ovacije. Sokoli so korakali korporativno skozi mest«) v Narodni dom. Vrdeljskemu Sokolu moramo pa —- i>osebno še njega vod- (ji bratu Mikeluci — iz srca čestitati, da se mora tekom tako kratkega časa ponašati s tako krasnim vspehom. Nastop vrdeljskega Sokola naj bo v, vspodbudo ostalim Sokolom, ki se pridno snujejo po tržaški okolici. Vrdeljski Sokol je s tem svojim prvim nastopom pokazal, kaj vse se «la doseči z vstrajnostjo in dobro voljo. — Na zdar! vrlo sokolstvo ob Adriji! Roparski napad. Ko se je srbski mornar Ivan Belograd vračal v ponedeljek ponoči krog 3. ure iz kavarne »AH' Europu Felice« v Trstu domov, sta ga nenadoma napadla dva neznanca. Med tem, ko ga je eden pretepava!, mu je drugi preiskoval žepe. Ker nista ničesar dobila, sta ga pobila na tla. Belogradu je prišel na l>onioč njegov tovariš Zivk«>vič Vu-kozar, katerega sta napadalca ravno tako pobila na tla ter ga oropala za 50 K. Ko sta se Srba nekoliko zavedla sta cel dogodek naznanila policiji, ki je v »Caffe Universo« aretirala enega napadalcev v osebi Rudolfa Rebullo, Vukozar je bil prepeljan v bolnišnico. Samomor profesorja. Včeraj se je ustrelil v Trstu profesor višje realke, 291etni Giordano Benco, ki bi se imel v kratkem poročiti. Avstrijski vohun, vojaški pen-zijonist Karel Friese je tožil vojni erar za častno nagra«lo v znesku 26.600 K, ki jih je zaslužil s svojiim vohunstvom. O tej tožbi se je vršila včeraj pri dunajski deželni sodniji obravnava, ki pa je bila vsled zahteve finančne prokurature tajna. Tožba je bila odbita.— Friese nima take sreče kot Nastič! Svoboda na Hrvaškem. Policija je prepovedala shod, ki ga je sklical profesor dr. Šurmin na 8. september t. 1. Vojaški kraval v Zagrebu. V ponedeljek ponoči okrog poltretje ure je sedel poročnik 5. ulanskega polka Kazimir pl. Draganič-Veranzio civilno oblečen v kavarni »Korso«. Med poročnikom in neko manjšo družbo je prišlo do prepira. Poročnik se je nato odstranil, toda kmalu se je vrnil v uniformi. Potegnil je takoj sabljo ter ž njo udaril filozofa Maj kasa po glavi. Presekal mu je tudi uho in odsekal kazalec na desni roki. Odvetniški koncipient dr. Re-berski je hotel maščevati svojega prijatelja Majkasa, zato je šel včeraj dopoldne v kavarno »Korso«, kjer so sedeli poročniki Draganič, Viktor Šunko in Fran Smodek. Dr. Reber-ski je pristopil k Draganiču ter ga a pestjo udaril po obrazu. Nato mu je iz vil sabljo, pograbil bližnji stol, ter - začel udrihati po poročnikih, ki seveda tudi niso mirno sedeli. Poročnik Suuko je s sablji> udaril dr. Reber- skega po glavi, ki je ves krvav še bolj udrihal po poročnikih. Ko je bil še poročnik Sfftodek na roki teško ranjen, so častniki /bežali na stranišče. Sinodek se je nato odpeljal v garnizijsko bolnišnico, dr. Beberski pa v bolnišnico usmiljenih bratov, iz katere je pa že popoldne prišel z obvezano glavo. — Kakor se poroča, je bil poročnik Draganič nedavno na opazovališču za umobolne. Frledlova restavracija prepovedana. Današnji >StationsbetVhl« razglaša, da je oficir jem in vojakom prepovedan obisk Friedlove restavracije. Ta prepoved ima svoje pikantno ozadje. Kestavrater Friedl namreč ni dopustil neke, recimo zabave, ter je imel prerekanje z nekim belgijskim oficirjem in konec tega je ta prepoved. Kam pa pojdejo belgijski oficir j i zdaj ! Mnogo puranov so prignali s Hrvaškega na tukajšnji trg. Žival je še dokaj dobro razvita in bi se dala izpitati v par tednih. Cene niso ravno pretirane, ker stane puran A do S kron. kakor je žival velika. Nesreča. V nedeljo je pripeljal v deželno bolnišnico hlapec zidarskega mojstra in posestnika Matevža Iskre iz Kamnika Valentin Štrukelj neko žensko. Ko se je vračal po Dunajski cesti proti domu, mu pride v obližju topničarske vojašnice nasproti nek avtomobil, katerega se je konj ustrašil ter se splašil. Štrukelj je padel na tla in ga je konj vlekel z vozom vred kakih .")() korakov za seboj. Pri tem so se imi potrgala pri vpregi jermena ter -e je zlomilo pri vozu oje. s katerim je konj /dirjal po polju in ga še dosedaj niso dobili, pokvarjen voz in močno poškodovan hlapec pa sta ostala na kraju nesreče. Nek mimoidoči gospod, ki je cel slučaj videl, je telefoniral po rešilni voz, s katerim so Štruklja prepeljali v deželno bolnišnico. Pri vozu je ško-dc 40 kron, konj pa je vreden 7(Xi K. Nabiralnik za pisma je bil pred kratkim ukraden nekemu trgovskemu potniku na Valvazorjevem trgu. Policija je prijela kot osumljenca nekega slabogiasnega premoga rske-ga hlapca, ki je po dolgem obotavljanju slednjič latvino le priznal ter povedal, da ima nabiralnik doma. Opraviti bode imel pred sodiščem. Mladi uzinoviči. Pred par dnevi sta dva mlada fanta ukradla neki mlekarici / vozička na Cesarja Fran Jožefa cesti H litre mleka in zhožala v smeri proti »Narod. domu«. Ko je lula pozneje na Sv. Petra cesti, je večjega srečala in ga pokazala stražniku, da ga je aretoval. Mlajši pa. ki je bil zaradi tatvine predkaznovan in sedaj ušel svojemu čevljarskemu mojstru, je bil zasačen pri justični palači. Dognali so. da sta ta dva še v družbi nekega tretjega p<> mestu in po Ši>ki po hišah beračila, zraven pa kradla, kar jima j** prišlo pod rok;1. Oba aretovanca >«. izročili okrajnemu sodišču in je mlajši, t. j. čevljarski vajenec že nacijonovan /a prisilno delavnico. *• Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 207 Hrvatov in Macedoncev, 16 Hrvatov se je pa vrnilo i/. Inomosta V Zagreb. [zgubljeno in najdeno. Čevljarski pomočnik Pavel Prime je izgubil dva zlata prstana vredna lis K. Kd vard Pohlner je Izgubil denarnico z vsebino IV2 K. Črkostavec g. Prane Krašovec je naše! denarnico z manjšo svoto denarja. Trgovec g. Jernej Štele je našel zavratno iglo. Risar g. Ludovik Štricelj je našel svilnat dežnik. Modistinja Tilka Vrenkova je našla prost bankovec. Posestnik Tomaž Novak j<* našel denarnico s srednjo vsoto denarja. Dama. ki je izgubila blagajniške ključe, prosi najditelja, naj jih odda proti nagradi v trgovini g. Pr. Iglica na Mestnem trgu. »Slovenska Filharmonija« ima jutri na praznik koncert v hotelu »Tivoli« (Švicarija). Začetek <»l> 5. popoldne. Vstop prost. Od 5. do 7. dirigara g. Mnrvuzzi. od 8. do 10. g. Talich. »Temps«, da so si zrakoplovci izbrali za svojega zaščitnika ali patrona preroka Elijo, ki je prvi dirjal z vozom po zraku. Avtomobilisti imajo že dlje časa za svojega pomočnika močnega Krištofa, ki pa, kakor je pokazalo že več slučajev, zelo slabo skrbi za svoje varovance. * Slovanski dom za izseljence v New Vorku. V minolem letu se je osnoval v Ne\v Vorku vseslovanski odbor, ki si je nadel nalogo, skrbeti za slovanske izseljence. Ta odbor se je obrnil s posebno okrožnico do slovanskih bogatašev v starem svetu, da bi prispevali za zgradbo vseslo-vanskega izselniškega doma. Huski car je daroval 5Q0 rabljev, ter obljubil, da bo vsako leto dal pomoč slovanskemu »lomu. ki ima postati zavetišče vseh slovanskih izseljencev. Književnost Drobne novice. * V vinu je utonil F. Pernan-dez, delavec v < 'ucuinongu v Kali-forniiji. Padel je v veliko / vinom napolnjeno kad. iz katere so mrtvega potegnili. * Prebivalstvo Hrvatske in Slavonije. Glasom službenega statističnega izkaza je štelo prebivalstvo Hrvatske in Slavonije koncem 1008. leta 2,055.940 prebivalcev, za 29.819 več nego prejšnje leto. * lmrl je v Forest Cityju Pa., ilne 20. julija rojak Franjo Bregar in sicer po kratki bolezni. Doma je bil iz Hotiča na Kranjskem in star 50 let. Bival je tam več let, toda prihranil si je le malo. Pokojnik je bil član društva sv. Josipa, ne pa Jed-note. Imenovano društvo mu je priredilo lep pogreb. * Patrona zrakoplovcev in avto-mobilistov. Iz Rima pišejo v — Trialistični zemljevid habsburške monarhije. Štošta vil Henrik Hanau. Založil c. kr. dvorni zemljevidu i zavod F. Frevtag & Berndt na Dunaju. Druga izdaja. Po združenju Bosne in Hercegovine z našo državo je nastalo vprašanje: Kaj bo iz teh dežel. Sprožena je bila misel, naj se monarhija razdeli na tri skupine in naj se iz Bosne in Hercegovine, Hrvatske. Dalmacije, Istre, Goriške, Kranjske in Sp. Štajerske ustanovi slovanska država. Y pričujočem zemljevidu je ta misel kartografič-no izvedena. Vse tu naznanjene knjige se dobivajo v »Narodni knjigarni« v Ljubljani. Izpred soflBta Izpred tukajšnjega porednega sodišča Pri včerajšnji obravnavi proti Apihu so porotniki pritrdili samo dodatnemu vprašanju glede pregre-ška /oper varnost življenja po sj 8:55, niso pa pritrdili glavnemu vprašanju glede uboja Porotniki so prišli do prepričanja, da Apih ni imel namena Franceta Debeljaka teško poškodovati, temveč mu je hotel le klobuk iz roke izbili, katerega mu je bil ta prej vzel in pri tem ga je le po naključju udaril z lato po glavi. Sodišče je nato A piha obsodilo na 4 mesece strogega zapora. S to obravnavo je ta porotna pe-rijoda končana. * Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. I boji. Med kočijažem Janezom Kovačičem na gradu Vinica (vulgo Bainof - Weinhof) pri Novem mestu in med hudim pretepačem Jožefom Lukšičcin je bilo že dlje časa napeto razmerje. Dne 28. maja t. 1. je prišel Jožef Lukšič na dvor pred grad in zbadljivo vprašal hlapca Bradača Franceta: »Kje pa je kapun Itako je naziva! Kovačiča) : naj pride sem, ga bom udaril, tla ga bo prec hudič vzel. Bradač je se! klicat Kovačiča, nakar sta prišla oba nazaj. Brada*" naprej, za ti jim pa Kovačič. Najprej udari Bradač Lukšiča s toporiščem po senci in koj nato Kovačič z gabro-vim količkom po tilniku, da -c /.grudi. Vslrd zadobljcnih ran je umrl laikšič 2">. maja zaradi otrpnenja možganov v bolnišnici v Kandiji pri Novem mestu. Oba obtoženca sta kriva hudodelstva uboja in obsojena na dve leti in o »I težke ječe, poostrene vsak drugi mesec s postom in trdim ležiščem in s temnico na dan uboja. Zcni ranjkega morata dati za odškodnino za moža 1000 K. Ka kor je navada, se ljudstvo na žegna-njih najlažje napije in najrajši stepe. Od iste prilike je šel Janez Hostnik 201etni posestnikov sin 9. maja 1909 iz Cirnika domov v Gaj. V Močniko-vem jarku ^a srečajo dva brata Ciglar. P Tane Novosel in še drugi in ga sprejmejo s klofutami in s palico. V tem priteče Hostniku na pomoč prijatelj Skvarč. Napadalci se razpiše in ta dva jo udereta za njima, pri tem pa je Hostnik ranil Martina Ciglarja, ki ga je preje tepci s palico, tako močno v levo stran prsi z nožem, da je drugi dan na poti v bolnišnico v Brežice umrl. Obtoženec trdi. da se spominja vsega do takrat, ko s«) ga napad!', a se ne zaveda poznejšega dejanja, ker je delal vse v zmedenosti in razburjenju vsled udarcev. Prisotna zdravnika izključujeta kot izvedenca popolno zmeša-nost. Janez Hostnik je bil že štirikrat kaznovan zaradi malih prestopkov in sodni dvor ga obsodi na 4 leta težke ječe poostrene vsak tretji mesec s postom in trdim ležiščem. Epilog. Pet slučajev uboja je bilo torej obravnavanih v sodni dvorani v Novem mestu. Ponovno se nam pred-baciva, kako surov in pokvarjen narod- da smo Slovenci in na resnico tega se je skliceval pred kratkim ubogi »Grazer Tagblatt« s pomočjo j>etih ubojev. Prosta mu sodba revčku, ker to ve samo on in pa nemški časopisi, ki na pragu dvajsetega stoletja kar mrgole neumnosti in buda-losti, da se poštenemu človeku zdi, kakor bi bili ti listi urejevani v Oberdoblingu ali pa Studencu pri Ljubljani. Znano je po širni zemlji, da smo Slovenci jako mirno, gostoljubno in vljudno ljudstvo. Će se pa dobi par surovih elementov, to je slučaj v vsakem narodu. Nemci naj le pogledajo v »Iiiterressantes« etc. in tam bodo videli svoj ponos, svoja odlikovanje v »Wer weiss etwas?« in spomnijo naj se na slavne afere zadnjih let v »Rajhu« in pa na postopanja nemških puršev in Nemcev sploh na Dunaju, Gradcu in obmejnih krajih, ki dajejo jako lepo izpričevalo o nemški prijaznosti in človekoljubnem ravnanju. Kar se pa tiče našega naroda, je treba pred vsem pomisliti to, da sta do novejše dobe, kakor mora težila in ovirala naš narod pri njegovem razvoju grad in cerkev in da sta ga ta dva faktorja vzgojila in mu \cepila tiste slabe lastnosti, ki se jih narod otrese le ;s težavo in po dolgi dobi. Grajski bič in farovška stola sta bila vzgojeval-ca našega naroda. Kar je imel naš narod tistih samega sebe podcenju-jočih lastnosti, kakor slepo pokorščino grajskemu in farovškemu biču, rado vol j no dopuščanje poneuin-njevanja samega sela1, bedasti strah in glavoklonst\ o pred višjim, potuh-njenost in iz tega izvirjajočo maščevalnost in /nvratnost pri prvi ugodni priliki, t<. je že izginilo in še izginja iz značaja našega naroda, kar se imamo zahvaliti velikim možem, ki jih je rodila naša mati. Končno pa še pripomnim, da bi bilo dobro, da bi gospodje dušni pastirji, ki imajo, kakor sami trdijo, edini dostop do ljudstva, da bi se lahko imenovala njih stranka »ljudska«, da bi ti gospodje z lece spregovorili mladini o treznosti in duševnih vrlinah, ne pa ščuvali zoper trezne in svolm-domiselne gospode in premlevali svojo koruzno politiko. Finis nd finem pa še to, da je zelo slabo za nas, da se kvari sveža dovzetnost duha slovenske mladine koj v prvih letih šole z dvojezičnim podukom in*se mu vcepi neka nestalnost in neodločnost za to in ono. Relormationem in capi-te et meni bris, potem pa pero v roke! _S. S. Telefonsko in brzojavno poročila. ( eško-nemški sporazum. Dunaj, 7. septembra. Ministrski predsednik baron Bienerth je imel danes konferenco z raznimi češkimi in nemškimi politiki. Posebnega uspeha te konference niso imele. Sploh kaže vse na to, dt\ bo spravna akcija, ki jo je započela vlada, končala s popolnim fiaskom. Nekaj o prestolonasledniku. Budimpešta, 7. septembra. Listi poročajo, da se je prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand izrazil, da ni sovražnik Madžarov, pač pa hoče, da bi bil madžarski narod krepka opora vladarske hiše in skupne domovin«1. Takisto je tudi nevtemeljc-no očitanje, da bi bil klerikalec; on je >amO veren katolik, ki pa spoštuje vsako drugo versko nnziranjo. O armadi in državni banki se je izrazil, da morata ti dve instituciji biti v interesu države skupni obema državnima polovicama in da ne bo nikdar pripustil, da bi s« armada nacionalizirala, ter ustam vila posebna ogrska banka. 11 rvamaks nrbska koalicija. Zagreb. 7. septembra. Vladni listi so raztrosili ves!. da je hrvatska stranka prava na zadnji seji hrvatsko srbske koalicije izstopila iz okvirja koalicije. Po informacijah iz najzanesljivejšega vira vam lahko poročam, da je geni navedena vest od kraja do konca izmišljena. Samouprava kraljestva Poljskega. Petrograd, 7. septembra. Zakonski načrt o novem volilnem redu za zemstva in o samoupravi občin v kraljestvu Poljskem predloži vlada gosudnrstveni dumi v prihodnjem zasedanju. Odkritje severnega tečaja. New York, 7. septembra. Tu sem je dospela brzojavka raziskovalca Pearvja, ki se glasi: »Na severnem tečaju sem razobesil zastavo Združenih ameriških držav.« Tajnik arktičnega kluba je dobil iz Labradorja brzojavko tele vsebine: »Dospel sem na severni tečaj. Parnik »Roosevelt« je nepoškodovan. Peary«. — Peary je torej drugi raziskovalec, ki je prispel na severni tečaj. London, 7. septembra. Po najnovejših poročilih je Pearv dospel na severni tečaj že 6. aprila t. 1. Maegossrsesae poraba. Uotovo m oo malega zdravila, katero se da* tako mnoge-stransko poram, nego ,.Mollo-vo francosko agaaje te sol**, ki js takisto bolesti ntesu loče, ako se namata i nitm, kadar koga trga, kakor to sdravOo vpliva na miaioe in Stvoe krepimo te is zatorej dobro, da as prihva kopali m. Staklenica K 1-90. Po postnem porzetti potuje to saravno vsak dan Isksrnar A. MOLL, c. te kr. dvorni aalotnik, DUNAJ, TuoasMbea 0. V aalogak po danaU js lamano MOLL sv preparat, ntao a*esaako te pod* 6 8*11 Priporočamo našim rodbinam ho lias ko cikorijo. i ■o 00 HennebeiF svila samo direktno! — crna, bela in barvana, od 1 K 35 h meter naprej za bluze in obleke. Franko in ae o« ar I njeno se posije na dom. Bogata izbira vzorcev ae posije s prvo posto X o varat t* za* svilo Hranrbers, Zurltrn. 1 131—3 Rogaški „Styria-vrelec" zdravilna voda proti želodčnim oteklinam in krču Zdramlim Brightovim vnetjem obisti prtpmčmo kataru v goltancu in jabolku kataru v želodcu in črevesu diatezi sečne kisline torcM sladkorni griži žsrarlial nattl. zaprtju 3247—1 bolečinam na jetrih. Isvid gda. drja. G. An ti c hi e-vich, primanja kirurgi čneg a oddelka deželne bolnice v P ulju. Gdu. J. Serravallu v Trstu. Serravailovo kina-vino z železom je izborno okrepČujoče in telesne moči obnavljajoče zdravilno sredstvo, ki ga bolniki radi uživajo in lahko prenašajo. Rabim ga že več let v rekonvalesoenoi po operaoijah in sicer z najboljšim uspehom. Pni j, 4. oktobra 1905. Dr. G. Anti chie vioh. Dr. J. Z., zobozdravnik« Moravska OstroVS. Natančno in temeljito sem preis-kusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praško/ se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo ocalo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnja in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In to je: „SeveUa**. 1 žitne cene v Budimpešti. Da« 7 septembra. 19C9. Picnica za oktobc«- 19o9 za 50 leg K 13 41 „ ap il 1910 50 kg K 136» tž za olet. 1909 za 50 kg K 944 Koruza za maj , za 50 kg K 7 09 Oves za oktober 19C9 za 50 kg K 7 33 Nespremenjeno. ?>2Mm n*d nor)«m 106*9. SndaJI mini tlaV 7M0 mm B 3 o. o> Cas epass-vaaja Stenj* »ars-taetra it Vetrovi Nebo 6. 7. 736-5 7363 784 2 125 66 19*3 7. sf. X pop. Srednja včerajšnja temperatura 151°, 16 2*. Padava« v 24 arah 00 mm. al. szahod si. j vzhod si. svzhod jasno soparno jasno ¥ novi hlšlf v solnčni legi s električno razsvetljavo, obstoječe iz 3 sob, kuhinje, jedilne shrambe, sobe za posla in vseh pritiklin se odda za november termin. Poiive se na Jurčičevem trgu št 2, III. nadstropje. 3322 i Dva samca srednje starosti, s mgnrnim dohodkom in nekaj premoženjem, želita stopiti takoj a gospioama ali mlajšima vdovama v aakon. Resne ponudbe naj se blagovolijo poslati do 15. t m. pod Uho „Trgovao 15" ali ».Uradnik 16" poete restente, Sevnioa ob Savi. 3328 Lezioni italiane. Conversszione, grammatios, litteratnra. S'annunoia dal 19 aH qnestO mete Dalmatinova »lica S al pianterreno. Železninar prva mo5, z daljšo prakso v Ljubljani, se spreime z boljšo plačo pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravniStvo „Slov. Narodau ped „Stalnost". 3333 i z dobrimi izpričevali, Išče Slnžbe Pismene ponudbe do 13. t BU pod „A A" na uprav. „S1. Naroda". 2 dijsksi se sprejmeta na stanovanje Naslov pove upravništvo ^Slovenskega Naroda". 3343-t Sprejmeta ae takoj izvežbana in zanesljiva slikarska pomočnika in učenec pti Antonu Stiploiku v Sliki pri IfuMjani S337 i £epa soba v bližini deželnega dvorca se Odda i Dl! Z tospodono. Izve se Soteska št. 6 v Ltnb-ljani. 3311—2 iz boljših rodbin. 88 Sprejmejo pri boljši rodbini na hra'io in stanovanje. Poizve se v LJubljani, na Bregu 20, I. nad trop]e. j 345-1 Gostilna s prenočiščem za tujce, z velikim prometom, v obljudenem kraju na Gorenjskem, večja železniška postaje se da na račun, ali pa tndi v najem. Naslov pove upravniStvo „Slov. Naroda4*. 3340 I Hotel Tivoli JutrJ, na praznik 3346 K0NC6RT Slov. filharmonije. Začetek ob 5. uri. Vstop prost. Zenitna ponudba. 56 let štor vdovec brez otrok v državni s&Sbi v pruaynem kroju na de$eli, 3 letnimi dohodki 2000 kron, si Seli neveste, stare od 35 do 45 let, gosoico ali vdovo b rej otrok, ki bi imela veselje do gospodinjstva in nekaj premoženja. Jfuharica ima prednost. Le resne ponudbe s sliko 6l polnim imenom naj se blagovolijo poslati do t2. septembra 1909 ood šifro „&. 7. tg00iQkt na upravnistvo „Siov' Jfaroda". SUko se takoj vrne. Stroga tajnost zajamčena. Št. 1064/m. i. sv. 3*38 Razglas. Na ebeh mestnih slovenskih Stroških vrteJh v Komenskega uhoi in v Cerkveni ulici se pridne šolsko leto 1909/10 dne 17. septembra1909. Vpisavalo se bode v šolskih prostorih dao It« aopeemhrn t V C. kr. mestni šolski svet IjaMJavki dne 2. septembra 1909. predsednikov