URN_NBN_SI_DOC-BWVOBZW3

KNJIŽNICE V SEDEMLETNEM PLANU Avgust Vižintin Ko pregledujemo posamezne predloge za sedemletni plan na po­ dročju kulture, ki so jih sestavili v občinah, nas marsikaj skrbi. Naštel bom nekatere ugotovitve, ki naj potrdijo, da je sistematično in kon­ tinuirano obravnavanje družbenega plana zelo nujno. Nekateri predlogi za sedemletni plan na področju posameznih ko­ mun sploh ne omenjajo knjižničarstva ali pa ga navajajo samo mimo­ grede brez jasnih opredelitev. Za nekatere občine so bili podatki za plan usmerjeni z višjih forumov, okrajev in republike, ne da bi postali še dejanska last občinskega okolja; predlogi za plan so največkrat enostranski. Saj govorijo na prim er samo o prostorih ali samo o nakupu knjig, zelo redko pa o kadrih, o matični službi in širši dejavnosti knjižnic; nekateri predlogi so bili dani brez sodelovanja knjižničarjev ali njihove organizacije, zato se ne smemo čuditi nejasnim konceptom; vrsta predlogov kaže strokovno začetništvo. Obseg predlaganega strokovnega razvoja je omejen, zelo skromen, brez ambicij v sodobnem modernem smislu in brez poznavanja širine in kvalitete potreb. Pred­ logi kažejo tudi zelo skromne želje; Sekretariat za prosveto in kulturo SRS je moral večkrat urgirati podatke in kljub temu ni dobil jasnih odgovorov. Ista situacija je bila pri zvezi Svobod in prosvetnih društev, kjer so prav tako zbirali podatke. Že na začetku lahko ugotovimo, da smo se že zbiranja podatkov lotili zelo ozko. V okvirih sekretariata za prosveto in kulturo in zveze Svobod smo zbirali podatke predvsem za nekatere znanstvene, študijske in ljudske knjižnice. Ne mislim kritizirati te metode, ker je bila tako predvidena in je bila na videz logična. Ugotavljam samo dejstvo, da o perspektivnem razvoju celotnega knjižničarstva nimamo pregleda in bomo zato tudi težko vplivali na celoten razvoj. Razumljivo je, da so za tako kompleksno planiranje potrebni tudi drugačni pogoji, kakršnih še nimamo. Za tako planiranje in usm erjanje bi morali imeti že razvito matično službo. Navajam kratek in karakterističen podatek za občino Ljubljana- Center. V občini deluje okrog 100 najrazličnejših knjižnic s knjižnim skladom okrog 1,300.000 knjig. V okvir plana, o katerem se pogovarja­ mo, pa so zajete v glavnem samo 4 knjižnice s knjižnim skladom 243.000 knjig. V ta okvir niso zajete nekatere zelo velike knjižnice z republiškim pomenom. S tem ni rečeno, da te knjižnice niso planirale svojega razvoja. Verjetno so ga preko strokovnih panog. Toda o tem ni podatkov.