novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/CIVIDALE • UI.B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo I bis/70% • Tednik / settimanale • Cena *700 lir št. 11 (370) • Čedad, četrtek 19. marca 1987 SREČANJE V SOBOTO NA OBČINI V ŠPIETRU Ce zaprejo Danieli-Natisone nas denejo na koliena Še en težak problem se je v zadnjih dneh doluožu tistim, ki jih že imamo. Gaspodarji od tovarne Danieli mislijo zapriet stabiliment Danieli-Natisone, ki je dol par Muostu, v špietarski industrijski coni. Ko se je novica zaviedela so se sevieda začeli vsi gibat. V saboto 14. marca popu-dan je bluo v Špietru na občini no srečanje, ki gaje sklicu župan Mari-nig iz Špietra, kjer je tovarna, kupe z Gorsko skupnostjo Nadiških dolin. Na srečanju so se zbral vsi tisti, ki so bli povabljeni: v parvi varsti vsi župani Nadiških dolin al pa njih predstavniki, deželni svetovalec Spe-cogna, pokrajinski svetovalci, podpredsednik konzorcija SIFO Fioriti, tovarniški svet (consiglio di fabbrica) od Danieli-Natisone an sindikalni predstavniki Forgiarini an Paludet-to za CGIL, Moro, Muradore an Du-riavig za CISL an Boldrini za UIL. Bli so prisotni sevieda tudi špietarski župan z vsim odborom, predsednik Gorske skupnosti Chiabudini an odbornik za industrijo Carlig. Je pru poviedat, de že pred sejo so bli o te-lemu problemu interesani s telegra-mon še predsednik deželnega odbora Biasutti, deželni odbornik za industrijo Francescutto, predsednik Pokrajine Venier, videmski prefekt Larosa, parlamentarci iz naše dežele an vsa deželna vodstva strank (partitu). Na dan je na srečanju paršla v parvi varsti skarb za težave, ki jih taka odločitev parnese Nadiškim dolinam, saj v Danieli Natisone diela 50 od stuo vsieh dielucu, ki so zaposleni v špietarski industrijski coni, kjer je vsega 200 dielucu. Vič ko pu tistih, ki so zaposleni v Nadiških dolinah pa že muora hodit dielat zuna. Tle par nas pa imamo potriebo še 500 novih dielovnih mest, saj je glih takuo ve-soko število ljudi, ki so ostali brez diela al pa gledajo parvo dielo po končani šuoli. Če pomislimo, de so naše doline tarpiele tudi, ker so zmaj-šal število dielucu na Tropic v Moj-maze an so ristrutural Italcementi v Čedadu, hitro videmo, de v telih zadnjih cajtih je bluo vič hudih žla-gou za dieluce Nadiških dolin. Sada pa še Danieli-Natisone. Sindikalni predstavniki so na seji v Špetru v saboto mocnuo kritizirali vodstvo podjetja Danieli, ki ni dost parpravjeno se pogovarjat s sindikatom, po drugi strani pa je pripravila tak program ristruturacjona, kjer manjka vsaka analiza ali jasen program za napriej. Kar se jasno vidi, je samuo, kuo čjejo odriezat adne Sobotno srečanie v Špetru vieje, ki dost ljudi čejo odpustit od diela. Veliko skarb so na srečanju pokazal an javni upravitelji, aministrato-ri. Vsi so tardil, de taka odločitev kot tista od Danieli bo imiela zelo negativne konsekvence, posledice tle par nas, v naših dolinah, ki so že tarkaj tarpiele zaradi emigracjona an pomanjkanja dielovnih mest v vsi naši zgodovini, štorji. Tala zadnja odločitev bo še buj spravla na koliena našo skupnost, ki prav zarad nje kulturne an jezikovne specifičnosti bi muorla bit še buj podparta an branjena za de na umarje, je bluo tud rečeno. Vsi so bli na srečanje glih tiste misli: za de se rieši tel problema se muo-rajo za anj brigati vse politične sile an inštitucje an tuole tudi znotraj zakona Dežele za guore an zakona Dar-žave za kraje blizu konfinu. Čeprav vsem se je zdielo čudno, de je vodstvo Danieli paršlo do take odločite-ve za zapriet Danieli-Natisone, ker je samuo 5 al 6 miescu nazaj direcjon mislila, de bo še arzšerila tovarno dol par Muoste. Če pa je špietarska Danieli imiela zadnje cajte samuo izgube, bi muorlo vodstvo podjetje pogledat zakaj, so jal sindikalni predstavniki. More bit, de vzrok, kauža telega je, da je Danieli - Natisone ostala dugo cajta - no lieto - brez voditeljev,, dirigentu. Na srečanju, ki je šlo napriej vič ko dvie ure, pa je jasno paršlo na dan de se muorajo diet kupe vse sile za rešit tel problem. An vsi, dieluc, sindikalni predstavniki, politiki an javni upravitelji so pokazal voljo se napriej borit enotno, kupe an koordinirano. Go na problem od Danili je bla v torak zvečer na iniciativa komunistov Nadiških dolin. V torak popudan, ko smo mi že bili v tisku, pa je bila na delegacjon špietarskega kamuna an Gorske skupnosti Nadiških dolin, v kateri so bili Marinig, Adami an Chiabudini, na deželi v Tarstu pri odborniku za industrijo Francescutto. O tem bomo še pisal. VALLI DEL NATISONE Si parla di decollo ... ma è un Lo stabilimento Danieli-Natisone Lunedì 9 marzo nella sede di But-trio, alla presenza delle segreterie sindacali Fim-Cisl, Fiom-Cgil, Uilm-Uil, nel corso di una riunione indetta dalla direzione della Danieli Spa è stato illustrato il piano di ristrutturazione che la ditta ha intenzione di attuare nei prossimi mesi. Il Piano prevede lo smantellamento dello stabilimento della Danieli Natisone entro il mese di giugno 87 ed un esubero totale nel gruppo di 130 unità, esubero che va suddiviso fra lo stabilimento di San Pietro (42 esuberi) e lo stabilimento di Buttrio (88 esuberi). La grave decisione presa dalla direzione della Danieli, soprattutto per quanto riguarda lo smantellamento dello stabilimento di San Pietro e la conseguente espulsione dal mondo del lavoro di 130 lavoratori, molti dei quali nostri conterranei delle Valli, va a sommarsi ai gravi problemi che la Benecia deve affrontare, quali i problemi occupazionali, di degrado socio-economico, con il conseguente spopolamento che rendono le Valli del Natisone una delle zone più sottosviluppate ed emarginate della nostra regione. La Danieli Natisone è stata fondata nel 1971 ed è stata la prima azienda di carattere industriale (se si escludono le Fornaci di Cemur) ad essere insediata nelle Valli del Natisone, rompendo un pregiudizio, per cui era antieconomico installare aziende in- dustriali in zone decentrate e fuori dai poli industriali tradizionali, dando un’esempio ed una spinta decisiva ad uno sviluppo delle attività industriali nelle Valli del Natisone ed in particolare nella nuova zona industriale (PIP) di San Pietro al Natisone, che ha raggiunto negli ultimi anni le 100 unità. Ora le decisione di smantellare quella che era ed è ancora l’azienda «leader» dell’attività industriale delle Valli, oltre a creare non pochi problemi di carattere personale ai dipendenti, crea anche una perdita economica non indifferente per tutte le Valli, creando una serie di problemi sociali ed economici drammatici soprattutto tenendo conto delle caratteristiche geografiche in cui si collo-' carro le Valli del Natisone È auspicabile che tutte le forze politiche, sindacali, sociali e culturali e tutti coloro che ambiscono ad uno sviluppo socio-economico, alla rinascita delle Valli si uniscano in modo da formare un fronte unico contro i nemici della Benecia, organizzando una mobilitazione costante verso la Direzione della Danieli, ed investendo i massimi vertici politici ed istituzionali in modo da salvaguardare e tutelare lo sviluppo socio-economico delle Valli e di conseguenza dando una certezza, un futuro ed una continuità produttiva ai lavoratori della Danieli Natisone. Paolo Duriavig Beri na 2. strani Društvo glasbenih pedagogov Primorske Glasbena šola Špeter - Scuola di musica Speter Slovenski šolski center v nedeljo, 22. marca ob 15. uri SREČA NJE GLASBENIH ŠOL PRIMORSKE San Pietro al Natisone al centro domenica 22 marzo alle ore 15 INCONTRO TRA SCUOLE DI MUSICA Koncerta se bodo udeležile glasbene šole iz: Al concerto parteciperanno le scuole di musica di: Koper/Capodistria - Posto/w/Postumia - Špeter /S. Pietro al Natisone Questi gli strumenti: A7av;r/pianoforte, rog/corno, klarinet Marinetto, harfa /arpa, A/tora/chitarra, v/o/onče/o/violoncello,//av(a/flauto, harmonika /fisarmonica ed infine komorni orkester/orchestra da camera Prihaja pomlad, Moja vas je že tu Študijski center Nediža je razpisal 14. deželni narečni slovenski natečaj Moja vas. Kakor je že znano se ga lahko udeležijo vsi otroci iz treh pokrajin, kjer živijo Slovenci v Italiji in otroci emigrantov, ki živijo v drugih krajih Italije in v Tujini. Vas, družina, delo, igre, vaški in drugi prazniki, izštevalnice, pravljice iz zgodbe iz ljudskega slovstva: vse te, ir seveda tudi druge, so lahko teme spi sa, ki mora Diti v domačem govoru. 1 radicionalno nagrajevanje bo v nedeljo 28. junija v Špetru. Sedaj otroci torej na delo. Vaše spise pošljite na ta naslov: «Moja vas» 33049 S. Pietro al Natisone ISfcliiHP i. ■ SEMINAR KPI V GORICI Vloga Slovencev v deželni družbi Kulturni odsek deželnega komiteja KPI za Furlanijo - Julijsko krajino prireja seminar na temo «Tradicije in spreminjanje v deželni družbi: prispevek slovenskih intelektualcev. Predlogi in izkušnje». V središču razmišljanja bo odnos tradicija-spreminjanje z zornega kota narodne manjšine, ki ima specifične in izvirne vezi tako do tradicije kot do procesa spreminjanja. Kako ohraniti stik s tisto tradicijo kulturnega in društvenega delovanja, ki je v veliki meri predstavljala osnovo za ohranitev identitete Slovencev v naši deželi. Kako se uveljaviti kot aktiven subjekt, ki prispeva k splošnemu razvoju. Seminar bo v soboto 21. marca v Kulturnem domu v Gorici in se ga bo udeležil tudi senator Giuseppe Chia-rante, član vsedržavnega tajništva KPI. La Danieli Natisone chiude Come un fulmine a ciel sereno la notizia è rimbalzata dalle cronache di giornale tra i lavoratori e gli amministratori locali con tutto il suo contenuto di drammatica realtà. La decisione è stata confermata dalla direzione della stessa azienda al sindaco di San Pietro al Natisone in un incontro con gli amministratori locali e dalla direzione centrale di Buttrio alle organizzazioni sindacali. Il piano di riorganizzazione interna del gruppo Danieli è, nella sua sintetica crudezza, esplicito. Esiste, in base alle valutazioni dell’azienda, un esubero complessivo di 130 lavoratori (di cui 42 nello stabilimento di S. Pietro), inoltre la società Danieli Natisone ha lavorato negli ultimi anni costantemente in perdita, oltre un miliardo nell’ultimo anno, e la distribuzione sul territorio dei reparti di produzione comporta costi aggiuntivi per il gruppo a causa di una gestione più articolata dei magazzini. La direzione centrale individua nella liquidazione della società di S. Pietro e nel trasferimento del macchinario e di parte dei dipendenti negli stabilimenti di Buttrio il modo per affrontare l’intera questione. Come si può ben comprendere un altro duro colpo per l’occupazione nelle Valli del Natisone, una situazione che si affianca allo stato di crisi dello stabilimento ELN1 e alle difficoltà dell’azienda VEPLAS. Si stanno creando così i cupi presupposti per il fallimento dell’intera zona industriale della comunità nel momento stesso in cui ne viene portata a compimento l’infrastruttu-razione. E va considerato che tali condizioni VAS JE BILA MED VOJNO POŽGANA Prav bi bilo postaviti spomenik Mečana, gorska vasica na levem bregu beneške reke Nadiže, je zanimivo, čisto in urejeno naselje. Stalnih prebivalcev ima sicer komaj 20 (1930. leta nas je bilo kar 87). Poglejmo, kam je prišla naša vselej trpeča slovenska deželica pod Matajurjem - naša Benečija. Poleg sedanjih 20 prebivalcev, po-gostoma prihaja sem še najmanj toliko domačinov, ki živijo in delajo v drugih krajih. Mečana je bila med vojno zelo aktivna v prizadevanjih za antiokupator-s_ko partizansko osvobodilno gibanje. Že 6. oktobra 1943 leta sta padla na tem terenu dva protiokupatorska talca: Attilio Blasutig in Evelino Matelig. Tega dne sta bila tudi deportirana v nemška taborišča dva naša vaščana: Umberto Cedarmaz in Romeo Cernoia. Še pred tistim vdorom Nemcev v našo vas, v zgodnjih jutranjih urah, je večina mladih mož zbežala v gozdove. Dobra dva meseca pred koncem II. svetovne vojne, 26. februarja 1945, so nemški kvizlingi - Kozaki Mečano popolnoma požgali. Od tedaj je poteklo že 42 let. Zato Mečanci in drugi ljudje sodobnih naprednih misli menimo, da sta bila ta dva datuma grdo zanemarjena in današnji javnosti skoraj nezna- na. Zgleda kakor, da bi se trudili, čim-prej pozabiti na vse tiste strašne vojne grozote, ki nam jih je na lastno kožo prizadejal nadvse zverski nacifašistič-ni stroj Hitlerja in Mussolinija. Po 42. letih od tedaj, ko je bila naša vas v najhujših zubljih nacističnih plamenov in oropana vsega, kar je premogla, bi se vendar že spodobilo, da se antifašističnima talcema v Mečani in barbarskemu uničenju vasi, dostojno oddolžimo s primernim pomnikom. Prihodnjim rodovom naj bo simbolično živa priča, kako strašno drago je bila poplačana osvoboditev izpod nacističnega okupatorja. Za postavitev v Mečani tega spominskega obeležja pa sta potrebni pomoč in sodelovanja široke napredne javnosti, občinske uprave Špeter, Gorske Skupnosti Nadiških dolin, partizanske sekcije ANPI Nadiških dolin ter pokrajinske partizanske zveze ANPI v Vidmu. Po temle spisu upamo, da se bodo te organizacije in pristojne ustanove zavzele tako, da se bomo mogli čimprej moralno oddolžiti zgodovini in prenesti svoje vrednote na bodoča pokolenja. Anton Birtič si sovrappongono al calo occupazionale già registrato a causa della crisi di realtà industriali esterne al nostro territorio: zona della sedia, Tropic, Italcementi, ecc. determinanti per la nostra gente. Fatti in stridente contraddizione con un dibattito politico regionale e nazionale incentrato sulla definizione di provvidenze a favore dello sviluppo della montagna e delle aree di confine. Una situazione decisamente preoccupante che ha spinto l’amministrazione comunale e quella della Comunità montana a convocare, sabato 14 marzo, gli amministratori locali, i lavoratori della Danieli Natisone, le rappresentanze sindacali provinciali e il PCI ad indire martedì 17 una iniziativa a difesa dell’occupazione. Alla riunione di sabato, convocata dal sindaco di San Pietro al Natisone Marinig e dal Presidente della Comunità montana Chiabudini erano presenti i lavoratori della Danieli Natisone, la segreteria provinciale dei metalmeccanici, le rappresentanze confederali provinciali, i sindaci dei comuni delle Valli del Natisone, i consiglieri provinciali Chiuch e Blasetig ecl il consigliere regionale Specogna. Dall’incontro è emerso lo stupore degli amministratori di fronte ad una decisione così inaspettata: solo un anno fà l’azienda prospettava futuri ampliamenti, e la grave preoccupazione per la possibile perdita di un’azienda che attualmente, con 93 addetti, occupa circa la metà dei lavoratori dell’intera zona industriale. I rappresentanti sindacali concordano sulla gravità delle intenzioni della direzione Danieli con particolare riferi-. mento al suo disimpegno nei confronti delle Valli del Natisone, hanno evidenziato una difficoltà di rapporti con la nuova direzione del gruppo aziendale, contestando la credibilità delle posizioni della controparte ed esternando la preoccupazione che il nuovo management non sia in grado di proporre un piano reale e praticabile di rilancio dell’intero gruppo. Tutti i presenti hanno convenuto sulla necessità di intervenire a difesa dell’attività dell’insediamento attraverso la solidarietà di tutti i lavoratori del gruppo Danieli da un lato e l’intervento degli amministratori e le forze politiche dall’altro: a tale scopo si è deciso di sollecitare l’assessore regionale all’industria Francescutto perchè intervenga fin d’ora per creare un nuovo tavolo di trattativa e chiarire la politica aziendale e verificare la possibilità di intervento per garantire l’attività dell’opificio di Ponte San Quirino. LUSEVERA Scivoloni Il maltempo di neve e di gelo dei mesi invernali ha messo in evidenza il funzionamento della macchina del Comune. L’ondata di neve ha voluto mettere alla prova il comportamene dell’amministrazione comunale sul come ha saputo affrontare i lavori di sgombero. Come si è fronteggiata l’emergenza? Qual’è stata la condizione delle strade comunali? Come si è agito per ripristinare i collegamenti? Come si sono garantite alcune attività di lavoro nelle Valli? sono le domande rivolte dai paesani. Molti frazionisti sono dell’avviso che le arterie non sono state ripulite nei tempi giusti, altri lamentano la dimenticanza riservata a tratti principali di strade e a vie interne dei paesi tanto che è scaturita una lettera di protesta a Villanova. Altre frazioni come Musi sono rimaste escluse dai servizi e dallo sgombero. I più si sono sentiti in dovere di criticare i tempi e i modi degli interventi, perchè questi sono stati disorganici, senza un programma di sgombero antineve, senza un piano di pronto intervento. Diverse sono state le strade impraticabili, perchè non sgomberate o ripulite, in più l’intervento è stato tardivo, perchè non è stata considerata la necessità dei pendolari di recarsi al mattino al lavoro. Si è parlato della protezione civile, ma questa non s’è vista, così non è stato avviato nemmeno l’intervento di squadre volontarie sempre disponibili nella comunità, nè si sono usufruiti i giovani disoccupati per dare una dimostrazione di interessamento ai problemi di chi non lavora. In sostanza c’è stato un grande assenteismo di chi amministra ma anche di chi a tempo pieno, è a dirigere la vita pubblica del Comune. Molto è stato lasciato alla buona volontà o alla sorte. C’è stata una certa avarizia nella ripulitura delle strade, come se le comunicazioni non riguardassero la popolazione. Considerando poi che nel comune di Lusevera oltre la metà della popolazione è anziana, sgraditamente è stato constatato che non si è provveduto a sgomberare gli accessi alle strutture di prima necessità, alle chiese, lasciando il compito di spalare, di spargere ghiaino o sale ai volontari, per non rischiare di rompersi l’osso del collo. Così i disagi sono stati risolti stando a casa, perchè i mezzi a disposizione sono stati male utilizzati. Rimane quindi aperta la domanda se esistono da noi i servizi di emergenza in caso di necessità. La protezione civile potrà corrispondere ad organizzare gli aspetti vitali della valle nel bisogno? (G.C.) Buon appetito Sotto gli auspici della Camera di Commercio Industria Artigianato ed Agricoltura di Udine, nel quadro della intensa attività promozionale che la stessa svolge con la sigla del «Ma-de in Friuli», con il patrocinio della Comunità Montana Valli del Natisone, dell’Azienda Autonoma di Soggiorno e Turismo di Cividale e delle Valli del Natisone e con l’organizzazione dell’Unione Esercenti Pubblici Esercizi ed Alberghi di Udine e della Federazione Italiana Pubblici Esercizi, il giorno 20 avrà inizio una serie di serate gastronomiche a Pulfe- Per gli operatori Gospodarstvenikom V naslednjih 15. dneh bomo imeli nekaj premora med raznimi obveznostmi, ki so se v zadnjem času prav zares nagrmadile na ramena slehernega gospodarstvenika. Spomnili vas bomo le na nekaj obrobnih obveznosti: do konca meseca bi morala vsa podjetja - v skladu z civilnim zakonom - potrditi na sodišču registre in-ventarija. Po fiskalnem zakonu je skrajni rok za overovljanje knjig zadnjega maja. Za nas je predvsem bistvena fiskalna zakonodaja, kljub temu svetujemo vsem gospodarstvenikom, ki imajo urejene knjige, da jih dajo overoviti že do konca meseca. Ne smemo pozabiti na 5. april, kadar bomo morali pripraviti mesečno prijavo IVA za februar. Nei prossimi 15 giorni non saremo assillati da scadenze, cosa che è invece accaduta in questi ultimi mesi. Vorremmo però ricordare agli interessati due scadenze: entro la fine del mese tutte le ditte dovrebbero far vidimare in tribunale i registri dell’inventario, almeno così dice il codice civile. In base alle precisazioni fiscali - che sono per noi di massima importanza - si possono vidimare gli stessi registri entro la fine di maggio. Comunque consigliamo agli imprenditori, che hanno già aggiornato i li- bri, di farli vidimare entro questo mese. Inoltre non dobbiamo dimenticare la scadenza del 5 aprile entro la quale data dovremo presentare la dichiarazione IVA mensile per il mese di febbraio. Danes bi želeli govoriti o raznih oblikah podpor ali olajšanih kreditov, ki jih predvideva obstoječa zakonodaja. V zadnjem času je Ustanova za razvoj obrti (ESA) razposlala vsakemu obrtniku posebno brošuro v kateri so navedene vse možne oblike podpore za obrt. Razlaga je sicer dokaj zapletena a vendar nudi vsakemu dokaj dober pregled nad možnostmi. ESA pa ni objavila internih navodil ali okrožnic, kaj in kako naj bi gospodarstvenik postal, v katerih primerih ima pravico vprašati podporo, katere listine mora predložiti. Oggi vorremmo fare un accenno a tutte le forme di incentivi alla produzione (crediti agevolati, contributi a fondo perduto, etc). Proprio in questi giorni l’ESA ha provveduto ad inviare a tutti gli artigiani della regione una pubblicazione che riassume tutte le forme di contributi esistenti per l’artigianato. I compilatori hanno fatto un buon lavoro anche se in certi casi risulta alquanto difficile comprendere in cosa consistono le agevolazioni. Inoltre non si fa cenno ai regolamenti interni, che prevedono certe scadenze per la presentazione delle domande come pure non si fa cenno alla documentazione che deve essere presentata da parte dell’artigiano interessato. *** Si nismo mogli niti pričakovati, da bi ESA obravnavala vsak predpis še globlje. Dobro nam je znano, da so razni denarni zavodi pripravili tozadevne prošnje za svoje kliente a vendar smatramo, da so prav stanovska združenja poklicana za to, da nudijo take usluge in nasvete svojim članom. Združenja bodo najlažje svetovala, sa prav dobro poznajo, kaj potrebuje posamezni član in mu bodo znala prikazati najprimernejšo pot. To nalogo si je zadalo tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki je uvedlo za svoje člane prav tako posvetovalno službo. Ne smemo namreč pozabiti, da obstojajo tudi posebni predpisi, ki se nanašajo na trgovske ali gostinske obrate, ravno tako obstojajo specifični predpisi za gorata področja. + ** Non potevamo certamente preten- dere che l’ESA risolvesse con questa sua pubblicazione tutti i problemi. Ci consta che molte banche o casse rurali fanno questo servizio per i propri clienti. Comunque riteniamo che questo tipo di servizio sia di stretta competenza delle associazioni di categoria, che devono fornire ai propri associati tutte le informazioni possibili. Per questo l’Unione regionale economica slovena si è accollato l’incombenza di svolgere questo servizio informativo fra i suoi aderenti. Non dobbiamo inoltre dimenticare che esistono varie forme di contribuzione anche per aziende commerciali, per i pubblici esercizi; ulteriori interventi sono inoltre previsti per le zone di montagna. *** Zaradi tega svetujemo vsem gospodarstvenikom: predno se boste odločili za novo investicijo ali nakup stroja ali prevoznega sredstva (seveda za vaše podjetje) posvetujte se z uradniki Združenja. Skupaj boste izbrali najboljšo pot. Per questo consigliamo a tutti gli operatori economici che vorrebbero fare degli investimenti o acquistare dei macchinari o mezzi di trasporto di rivolgersi ai funzionari dell’URES per trovare assieme la migliore soluzione. (z.k.) ro, Cividale e Montina di Torreano, rispettivamente ai ristoranti «Al Vescovo», «Tre Re» e «Al Zucco». Ciascuno di questi riserverà una serata a locali di Aquileia, una specie di girone di ritorno dopo la loro presenza dell’anno passato all’ombra del Campanile di Poppone. Saranno incontri, indubbiamente notevoli, di un sapore non solo specifico per i singoli piatti e gli abbinamenti con i vini, ma per l’apertura a questa iniziativa, anche al di là di Cividale, non insolita a queste manifestazioni, coinvolgendo le Valli del Natisone, Torreano che fa parte della stessa Comunità Montana, rimaste troppo tempo ai margini della nostra provincia. Un sapore che deriva da un nuovo specifico impegno anche nel settore turistico, oltre che in quello più generale di ripresa socio-economica. Del resto il turismo, in questa zona, ha due potenzialità di tutto rispetto: da un lato un ambiente naturale incontaminato, di particolare bellezza e valore, racchiudendo in breve spazio tutti i diversi aspetti delle zone di alta pianura, di collina e di montagna, con le loro varietà gastronomi-che tipiche e i vini superbi dei colli orientali. Novi Matajur odgovorni urednik: Iole Namor Fotokompozicija: Fotocomposizione Moderna - Videm Izdaja in tiska Trst / Trieste H surt Settimanale - Tednik Registraz. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 19.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 51420- 603 - 31593 «ADIT» 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11 nad. Tel. 223023 Letna naročnina 2.000 din posamezni izvod 100 din OGLASI: 1 modulo 34 mm x 1 col Komercialni L. 15.000 + IVA 18% Vprašanje slovenske v Kanalski dolini Osnovna šola v Ovčij vasi O osnovni oli v Ovčij vasi je zabeleženo nekaj v župnijski kroniki. V knjigi Valbruna-Ovčja vas, ki je izšla pri ZTT v Trstu je zabeležen povzetek iz župnijske kronike, da leta 1850 še ni bilo šolskega poslopja. Ko je število učencev naraslo na 50, je občina dala župniku na razpolago hišo, kjer je v zimskem času zastonj učil otroke. V brošuri Slovensko šolstvo na Koroškem Ljubljana, 1912, je zabeleženo, da je v obdobju 1851-1858 župnik v Ovčij vasi Maj-har učil slovenščino in cerkveno petje v šoli. Na sedežu Slori - Kanalska dolina se hrani katekizem (last S. Venosi), ki so ga uporabljali v krajevni osnovni šoli leta 1862. V gotici je zapisan datum in ime tedanjega lastnika. Katekizem ima naslov «Kerščanski katolški nauk okrajšan - na Dunaju, 1851» Poslopje prve osnovne šole je bilo dograjeno leta 1869. Ko je bilo leta 1880 ljudsko popisovanje je bilo v Ovčij vasi 240 Slovencev, le 1 prebivalec je bil Nemec. Šola v Ovčij vasi je bila utrakvistična slovensko-nemška in šolska knjižnica je bila član družbe Svetega Mohorja v Celovcu. Šola je bila od vsega začetka enorazredna. Število učencev je do leta 1904 bilo 48, do pričetka prve svetovne vojne pa 70. Tako kot v Žabnicah so po letu 1870 nastajali spori med učiteljem, ki je spodrinjal slovenščino in krajevnim župnikom, ki je jezik svojih faranov branil, ga uporabljal v cerkvi in ko je v šoli učil krščanski nauk. Osnovna šola v Ukvah Ukve spadajo med tiste kraje na Koroškem, ki so imele že zelo zgodaj urejeno poučevanje v šoli. Za ureditev krajevne šole je bil zelo zaslužen krajevni župnik Ignac Hard-wig. Ta si je zelo prizadeval, da je tedanji mežnar Tomaž Errath, ki je že prej poučeval otroke, dobil tudi javno zakonsko priznanje za to. Leta 1818 je bil Errath v Ukvah nastavljen kot pravi učitelj. Proti majhni odškodnini je dal na razpolago svojo hišo za šolske prostore. Leta 1836 pa ga je zadela kolera. Od leta 1818 pa je tudi seznam učiteljev: 1818-1836 Tomaž Errath 1836-1842 Johann Lamprecht 1842-1845 Ignac Kulnig (župnik) 1845-1847 Bartolomej Janah 1847-1854 Ignac Dutz 1854-1865 Franc Errath Franc Errath je bil sin prvega učitelja, v vseh ozirih izvrsten mož, ki je bil deležen vsesplošnega zau- ZGODOVINSKI PREGLED panja. Bil je župan, umrl je leta 1865. Njegov naslednik, najprej začasno, je bil učitelj Zagoričnik, ki je bil nato potrjen tudi kot pravi-stalni učitelj. Na veliko žalost vseh Ukljanov, se je ta izvrstni učitelj vrnil nazaj v svojo domovino na spodnje Štajarsko. Ko pa so leta 1818 v najem vzeti šolski prostori postali že življenjsko nevarni, so pa bili tudi premajhni za število otrok, je moral biti šolski pouk za nekaj učencev še v tej hiši, za druge pa drugod do leta 1868, ko je bila zgrajena nova prostorna šola. Leta je leta 1976 postala neuporabna zaradi potresa. V obdobju konkordatne šole so prejemali učitelji zelo nizke dohodke, bili pa so tedaj dekani in župniki šolski nadzorniki, ki so vpisovali število otrok in učitelje ter pisali zapisnike. Župniki so tudi poskrbeli za učitelje, oni so jim dajali oceno za opravljeno delo. V brošuri Slovensko šolstvo na Koroškem, ki jo je po raznih virih spisal Ante Beg in je izšla v Ljubljani leta 1912 je tudi tole napisano: «Leta 1861 so dobili v Ukvah učitelja Erratha, ki je učil slovensko ter so otroci pri šolski skušnji peli» (stran 18). Leta 1874 je celovško politično društvo «Trnjava» poslalo Deželnemu zboru prošnjo za slovenski pouk in slovenske knjige. Prošnjo je podpisalo 41 krajevnih šolskih svetov med temi tudi šolski svet iz Ukev in Lipalje vasi. Ko so po letu 1870 začeli tudi v Ukve prihajati nedomači učitelji, so se razmere zaostrile. Pritožbe so prihajale na uredništvo časopisa «Mir» v Celovec pa tudi na Deželni šolski svet ampak ni prav nič pomagalo. O razmerah v ukovski osnovni šoli so slovenski poslanci vložili interpelacijo v Dunajskem parlamentu in tudi to ni nič pomagalo. Tedanji nemški Schulverein, ki je bil ustanovljen v Celovcu leta 1882 z namenom, da brani nemštvo v tedaj še popolnoma slovenskih krajih, je leta 1892 prav na Ukljanski planini dal zgraditi leseno šolo, kjer se je v poletnih mesecih vršil pouk. V Ukvah je delovala dvorazredna osnovna šola do leta 1904, po tem letu je postala šola enorazredna do konca prve svetovne vojne. Osnovna šola v Lipalji vasi Osnovna šola v Lipalji vasi je bi- la enorazredna šola do leta 1898. Z letom 1899 pa do konca prve svetovne vojne je bila šola dvorazredna. Število učencev je bilo vedno okrog 90. Šola je že delovala leta 1846, ko je tam bil učitelj Jože Kovač (1829-1901), ki je učiteljsko službo opravljal v vasi do leta 1888. Med leti 1882-1888 je v Lipalji vasi bila tudi učiteljca Janja Miklavčič, ki je zbirala slovenske krajevna imena za Slovensko matico. Uporabljeni viri: 1 - Mir, tednik, Celovec 1882-1920 2 - Personalstand krške škofije, Celovec 1893-1918 3 - Slovensko-nemška meja na Koroškem, Ante Beg, Ljubljana 1908 4 - Slovensko šolstvo na Koroškem, Ante Beg, Ljubljana 1912 5 - Popoli e lingue d’Europa, Guy He-raud, Ferro edizioni 1966 str. 334 6 - Osnovna šola na Slovenskem 1869-1969, Slovenski šolski muzej Ljubljana 1970 7 - Atti del simposio sui problemi socio-economici ed ambientali degli Sloveni in Italia, ZTT - Slori 1978, estratto a pag. 36 «Problemi linguistici della Valcanale e struttura della popolazione di Campo-rosso-Žabnice» (S. Venosi) 8 - Popis koroških utrakvističnih šol do leta 1918, Rudolf Vouk, Celovec 1980 9 - Koroški Slovenci v Avstriji včeraj in danes, Ljubljana 1984 10 - Terra Cimbra n. 47-48 (luglio-dicembre 1981) estratto «Interferenze slavo-tedesche a Camporosso in Valcanale» - Roberto Gusmani, Salvatore Venosi 11 - Vaibruna - Ovčja vas, Mario Ga-riup, ZTT 1986 Salvatore Venosi 13. Benečanski kulturni dnevi OD 12. DO 14. MARCA V LJUBLJANI Porabje danes Slovenci iz Madžarske so prikazali svojo kulturno ustvarjalnost Z letošnjimi Benečanskimi kulturnimi dnevi želimo odpreti pogled na našo ljudsko kulturo, ki je skozi stoletja spontano nastajala v naši skupnosti in jo hkrati oblikovala, ki se je prenašala iz roda v rod, se ohranjala in obenem spreminjala, sprejemala od sosedov in jim obenem dajala, ki je skratka živela - in še živi - od nas, z nami in za nas. Za ljudsko kulturo nasploh velja, da se njene meje ne krijejo z narodnostnimi ali jezikovnimi, še manj seveda z državnimi, da se posamezni elementi radi prenašajo iz pokrajine v pokrajino, se med seboj križajo in prepletajo. To seveda velja tudi za Benečijo, kjer Alpe prehajajo v furlansko nižino in se tako odpirajo Sredozemlju in kjer se slovanski svet tesno stika in prepleta z romanskim, čeprav sta bila do nedavnega tudi geografsko točno razmejena. V nekaj večerih seveda ne bo mo- goče začrtati jasne slike naše ljudske kulture in njene zasidranosti v ta prostor, saj bi to zahtevalo poseben študij in marsikatero raziskavo, ki ni bila še opravljena. Vendar mislimo, da nam bo uspelo vsaj izluščiti nekatere pomenljivejše elemente, okrog katerih razmišljati in razpravljati, ter morda - zakaj pa ne? - tudi spodbuditi nova raziskovanja. «Porabje danes», podnaslov: Dnevi porabskih Slovencev v SR Sloveniji. Pod tem nazivom so se prejšnji teden odvijali v ljubljanskem Cankarjevem domu kulturne prireditve Slovencev iz Madžarske. Njihovo gostovanje spada v zaokrožen ciklus, ki ima iz leta v leto namen prikazati kulturno ustvarjalnost tistih delov slovenskega naroda, ki živijo izven meja matičnega prostora. In tako so se letos že drugič (prvič leta 1984) predstavili Slovenci, ki žive v Porabju. Prireditev je seveda pomembna tudi zaradi tega, ker je dodatno uzave-stila problematiko slovenske narodne skupnosti na Madžarskem, saj je prav ta manjšina najmanj prisotna v sredstvih obveščanja in védenju osrednjega slovenskega prostora. Prevladuje še nekakšen podcenjava-len odnos do Slovencev v Porabju, vendar razvoj kulture na tem področju potrjuje, da jih je treba podpirati v njihovem narodnem prebujanju. V treh dneh trajanja prireditev so porabski Slovenci predstavili svoje kulturno življenje in delovanje. Poleg prikaza dela kulturnih skupin, različnih ročnih del in etnografske razstave, pa so opozorili tudi na probleme in težave, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju in odnos med slovensko in madžarsko narodnostno skupnostjo. Spored je bil torej bogat in je kazal na precejšen napredek v širini ponudbe. Pozna se delo ljudi, ki so študirali v Ljubljani. Nastopajočih je bilo 169, sodelujočih pa že kar 200 oseb. Zaključni sobotni večer pa je neposredno prenašala tudi ljubljanska televizija. Kakšen pa je bil spored gostovanja Slovencev iz Porabja? V sredo je bila otvoritev dnevov porabskih Slovencev in odprtje etnografske razstave, istega dne pa še predstavitev lončarja iz Virice, ročnih del iz Gornjega Senika in Števanovec, nastop ženskega kvarteta iz Slovenske vesi in ansambla Lacija Korpiča. Osrednji dogodek v petek je bila okrogla miza o Slovencih v Porabju med dvema domovinama, ki jo je vodil Rudi Čačinovič. V petek je bil še nastop folklorne skupine iz Porabja in dramske skupine Visoke učiteljske šole iz Szombathelyja. Sobotno dopoldne je bilo v znamenju Lutkovne skupine iz Gornjega Senika. Na zaključni prireditvi pod naslovom Porabje danes so nastopili mešani pevski zbor Avgust Pavel iz Gornjega Senika, otroški pevski zbor OŠ Monošter, folklorna skupina Gornji Senik in nekateri že oplenjeni ansambli oziroma skupine. PISMO UREDNIŠTVU Nekaj misli ob dnevih porabskih Slovencev Od 12. do 14. marca so Porabski Slovenci bili že drugič gostje Cankarjevega doma v Ljubljani. Cele tri dni so se vršile prireditve, razstave in razprave o življenju Slovencev s Porabja. Naš zamejski tisk in tržaška radio sta sicer zabeležila dogodek, večje naše zamejske udeležbe na teh prireditvah pa ni bilo razen uradnih predstaništev naših osrednjih organizacij. Kot smo pred leti obsojali Ljubljančane, da so tako brezbrižno tedaj sprejeli dneve primorskih Slovencev, bi letos morali obsojati našo zamejsko brezbrižnost do teh rojakov, ki so prišli s Porabja, da se predstavijo slovenskemu kulturnemu prostoru. In naša prisotnost je bila vsaj v soboto zvečer, ko je bila na sporedu prireditev v srednji dvorani Cankarjevega doma zelo, zelo revna. Tako malo nas je bilo, da me je kar stisnilo in skoraj nisem verjel, da tako malo damo na enotni slovenski kulturni prostor, ko se gre za sicer naše rojake, ki so nam «lontani dagli occhi e lontani dal cuore». In vendar so Porabci prav s svojo sobotno prireditvijo dokazali, kako velik korak so napravili v zadnjih 15 letih, odkar je pri njih ponovno zaživelo kulturno življenje. Srednja dvorana Cankarjevega doma je za to priložnost bila polna, s Koroške in Primorske pa je bilo prisotnih 5 oseb, več jih nisem poznal. Salvatore Venosi Benečija: Ljudska kultura med Alpami in Mediteranom, med slovanskim in romanskim svetom 1 - 27.3.1987 Valentino Simonitti - Renzo Rudi Cultura dell’abitare Stanovanjska kultura 2 - 3.4.1987 Valter Colle La maschera e il dono nelle usanze invernali Maske in obdaritve v zimskih šegah 3 - 10.4.1987 Pavle Merku - Milko Matičetov Lingua e letteratura tradizionale Jezik in ljudsko slovstvo Speter občinska dvorana ob petkih ob 20. uri San Pietro al Natisone sala consiliare venerdì alle ore 20 5 — NAS JEZIK Ko pišemo «l» in rečemo «u» ŽIVA GRUDEN Nekateri delijo jezike v tiste, ki se «pišejo, kakor se govorijo» in v tiste, ki se «pišejo drugače, kot se govorijo». Ne glede na to, da v nobenem jeziku ne pišemo tako, kot govorimo, in ne govorimo tako, kot pišemo (ali si mislite, da bi mož prišel domov in vprašal ženo: «mi rivolgo a co-desto spettabile indirizzo onde sapere se i prodotti alimentari previsti per il consumo immediato sono stati avviati alla trasformazione mediante immersione in acqua portata alla temperatura di 100° C con aggiunta di cloruro di sodio» ali pa da bi kdo pisal na davkarijo: «Per favore ditemi quante tasse devo ancora pagare perchè ho perso la cartella») je vendarle res, da je v nekaterih jezikih pisava dosti bližja govoru kot v drugih. Tako postane angleščina tipičen primer jezika, ki se «piše drugače, kot se govori», in italijanščina jezik, ki se piše, kakor se govori». Seveda velja to le za tistega, ki je praktičen italijanske pisave. Kdor ni nikoli pisal italijansko, ne bo vedel, katere glasove zaznamujejo «ch», «gl», «gn», niti ne bo vedel, kako naj bere «c» v različnih položajih. Večina tistih, ki pišejo v italijanščini, piše tako, kot je treba, iz navade, tisti, ki poznajo historično gramatiko, ko so sledili razvoju posameznih besed od latinščine do italijanščine, vedo tudi, zakaj pišemo tako. Podobno je s slovensko pisavo. Vse tisto, kar se piše drugače, kot se govori, izhaja iz zgodovine. Tipična je pisava vseh tistih «1», ki se govorijo «u»: volk, volna, žolna, ploh, bolha, in kar je še podobnih živali in stvari. Nekoč, in ta nekoč pomeni, da je to veljalo še v 16. stoletju, ki so nastajale prve slovenske knjige, se je v teh besedah tudi govorilo «1». Potem se je iz- . govor spremenil, pisava pa je ostala taka, kot je bila. Danes preprosto vemo, da se v tistih besedah reče «u» in piše «1», ker smo se tako naučili. Če so ti v šoli osem ali več let pravili, da se volna piše z «1» je nekako tako, kot če so te naučili, da se quaderno piše s «q». Zato ni čudno, če ima pri takih besedah tisti, ki tega osemletnega pouka nima za sabo, pač težave. Drugače je seveda pri tistih besedah, kjer iz drugih oblik vidimo, da je «1» tudi v izgovoru še ohranjen: če ženska reče «sem delala», bomo razumeli, da se tudi za moškega piše «sem delal», čeprav govorimo «delau», če je rjuha bela, bo tudi prt bel, če je pes bolan, bo tudi mačka bolna, čeprav seveda rečemo «beu», «bouna». Tak poskus, da postavimo besedo v drugo obliko, nam pomaga rešiti veliko takih problemov. Carnevale è morto viva Carnevale 4 Come ogni anno si ripropone ovunque Carnevale. In Benecia numerose sono le testimonianze di antichi mascheramenti legati alla civiltà agraria. Ancora a tutt'oggi essi sì ripresentano con significante e fascino del tutto integri ed originali. 1) La fisarmonica di Lizo e la foglia di Gušto per il Carnevale di Pon-teacco. La musica è una componente importante di ogni festa tradizionale, fondamentale per Carnevale. 2) Il Pust di Rodda. Uno dei mascheramenti più significativi è quello del Pust, un tempo molto diffuso oggi presente in pochi paesi. Sua prerogativa è quella di correre innanzi al corteo mascherato per annunciarlo. Maschera augurale è il progenitore del ben noto Arlecchino. 3) Molto spesso Carnevale è personificato in un pupazzo trasportato sulle spalle di un mascherato, alle volte è l'inverso. Qui il fantoccio di una vecchia sembra trasportare un giovane mascherato. 4) Quello dei mestieri è uno dei mascheramenti più in uso. Fra i mestieri preferiti quelli che permettono, attraverso una finta vendita, di incamerare le offerte per la compagnia di Carnevale. Quest 'anno a Rodda c 'è chi si è mascherato di tutto puntino da venditore di frutta e verdura, c'è da scommettere che non sia stato usato nè il registratore di cassa nè lo scontrino fiscale per giustificare le entrate. 5) Il diavolo e l'angelo. Il contrasto tra bene e male è una costante dei riti di passaggio, ben raffigurato dalla lotta fra il diavolo e il San Michele Arcangelo. 6) Ta gardi di Dreinica. I mascheramenti in generale vengono suddivisi in brutti e belli. La funzione dei primi è quella di minacciare e spaventare, rappresentano gli spiriti dei defunti e più in generale l'inverno, la stagione morta per il raccolto, quella che sta per finire. 7) Ta lepi di Mersino. Il carattere delle maschere belle è quello augurale, di propiziazione per la primavera entrante. Assai spesso, essendo pre- Dieci, cento, mille maschere per una sola festa visto il mascheramento a coppia, anche il ruolo femminile viene ricoperto da mascherati maschi. 8) I Blumarji di Montefosca. Maschere fra le più suggestive e significative sono da ritenersi augurali come ben simboleggia l'albero fiorito che, stilizzato, viene usato per cappello. 9) Ta Kriznast di Masarolis. Maschera propiziatoria appartenente an-ch 'essa alla «famiglia di Arlecchini», rappresenta la primavera entrante in contrasto con Ta koinast (l'inverno). 10) 22.02.87 Carnevale organizzato a San Pietro al Natisone. L'atto finale di ógni Carnevale, così come di ogni rito di passaggio, è radunare la gente attorno agli officianti. Così succedeva un tempo, così succede anche oggi nelle manifestazioni organizzate. 11) La morte di Ta koinast di Masarolis. La morte rituale della maschera rappresentante la stagione che sta finendo è caratteristica di molti carnevali. A Masarolis Ta koinast cerca di fuggire su un palo ma, brac-13 cato, verrà raggiunto e ucciso. 12) Il trasporto di Ta koinast. Ta koinast ucciso viene trasportato via in slitta, ciò per eliminare definitivamente la sua presenza e i suoi cattivi influssi sulla società. 13) Maschera di Clodig. Oltre ai mascheramenti rigidamente fissati dalla tradizione esiste la possibilità di creare varianti a volontà. Ciò è successo, pur sempre nel rispetto della tradizione locale, per il gruppo di Clodig che ha presentato quest 'anno delle bellissime maschere di vimini. 14) Ta gardi di Dreinica. Se volessimo tracciare un profilo della maschera più antica la dovremmo descrivere così: maschera facciale in legno, pelli e stracci multicolori come abiti e campanacci sui fianchi. 15) In definitiva Carnevale è un 'occasione per far festa, per augurare e augurarsi una nuova, buona stagione proprio come tende a simboleggiare questo cappello fiorito, multicolore, portato da un bimbo di Montemaggiore. Valter Colle 14 r 'V' t i Minimatajur Divja žena, ljubica in V' muscam V starih časih je dolino Muzča pokrival velik gozd. Muščani so hodili vsak dan po drva in lovit divjačino. Nekega dne so trije lovci, ko so prišli na Zatopol, zagledali divjo ženo, ki je imela ob sebi malo hčerkvico. Ko je žena zagledala te može, si je zadala malo na rame in šla, skakaje kot koza, v gozd. Muščani bi jo bili radi ujeli, a žena je bila zelo hitra. Nekega dne je lovec zagle- w/ o. >/ dal hčerkico samo, ko je nabirala maline na Ravanci. Ujel jo je in pripeljal v vas. Muščani so se pomenili in jo zaprli v hišo; hoteli so tako privabiti še nje mamo in jo prepričati, naj živi skupaj z njimi. Pod večer se je krik razlegel po dolini: — Ljubica, Ljubica moja! Mala je skočila k vratom in zavpila: — Mama, jou! — Po malem po malem se je žena, venomer klicaje, bližala hišam. — Ljubica moja! — — Mama, jou! — Mama je slišala odgovor, bila je blizu hiše. — Dajte mi mojo Ljubico pa vam nekaj povem. — — Ostani z nami, žena! — — Ne, dajte, mi mojo hčerkico in naučila vas bom delati maslo! — — Nauči nas! — (Q v/mm !v\ V\L 4 ■' . Jih je naučila, ali male ji niso vrnili. — Dajte mi jo in naučila vas bom, kako se dela sir! — Jih je naučila še to, a nje glas je bil kot tožba, nje oči polne solza. Mučani so se usmilili in so ji vrnili hčerkico. Mala je stekla za materjo. Ko sta bili daleč, je žena zavpila: — Če mi ne bi bili vrnili hčerkice, bi vam bila povedala, kaj napraviti iz sirotke! — — Povej nam! — so zavpili Muščani, toda žene ni bilo več. Ilustracije Alessio Petricig V knjižni jezik prestavila Živa Gruden Vstavi črko, Po ž eze k po ni sk edi ze ene so ate. S ine cedi in mo či, saj je pre eze_ e po poti. Meriggi ali’Istituto Magistrale di S. Pietro al Nat. Docente d’eccezione per gli studenti dell’Istituto Magistrale: il prof. Meriggi, cardiochirurgo di fama nazionale presso l’Ospedale Civile di Udine, ha tenuto ai futuri maestri una «lezione» sulla donazione di organi, accogliendo l’invito rivoltogli dalla Sezione ADO di San Pietro. Con una brillante esposizione, da conferenziere navigato qual è, il professore ha illustrato compiutamente il quadro della trapiantologia, iniziando con la storia dei trapianti per passare al problema del rigetto, della morte cerebrale, della legislazione, e concludendo con le prospettive future, il tutto condito con aneddoti tratti dalla sua personale esperienza nel campo dei trapianti di cuore. La dotta trattazione ha stjmolato il desiderio di approfondimento nei ragazzi che hanno rivolto numerose domande al relatore. Al termine dell’incontro, il presidente della Sezione Sereno Gigante ha ringraziato il prof. Meriggi, sempre così disponibile, ed ha rinnovato agli studenti l’invito ad impegnarsi nello svolgimento del tema che verrà successivamente loro assegnato su questo argomento. S. PIETRO AL NATISONE Quattro giovani pittori alla Beneška galerija Lo schermo ideale è il titolo della mostra di quattro giovani artisti che verrà inaugurata sabato prossimo 21 marzo alle ore 18.30 nella Beneška galerija di S. Pietro al Natisone. I giovani pittori sono: Carlo De- genhardt, Alvaro e Vasco Petricig e Michele Vončini. Saranno presentati dallo scultore Darko, mentre per l’Azienda Autonoma di Soggiorno e Turismo di Cividale e Valli del Natisone prenderà la parola il presidente cav. Giuseppe Paussa. . dd Zbirka Pravce iz Benečije Izdaje študijskega centra Nediža Divja žena, ljudsko besedilo je za natečaj Moja vas 1982 prispevala Roberta Mo-laro iz Tera 19. marca ________________ '___________________________ La forra Stran 7 fra. All’attenzione del fumatore incallito Se ancora non hai trovato la forza di dire basta, se ancora non ti sei pentito, ecco una guida per scegliere il veleno meno tossico. Il Natisone nel suo cammino verso la pianura friulana alterna tratti a sponde alte e rocciose con altri a sponde basse e di facile accesso. Qui il fiume si è sempre lasciato avvicinare, attraversare invadere nel più profondo delle sue acque da moltitudini di bagnanti; qui l’uomo preistorico pose la sua prima dimora e attraverso i millenni divenne amico del fiume traendo dovizie dalla sua generosità: acqua, energia, sussidio per il ristoro, materiali per l’edilizia. In quei luoghi, ove le sponde sono più rupestri e variamente incassate, venne imposto il massimo rispetto; infatti sin dai primordi ivi dimorò la «Tampta», spirito protettore del Natisone. La Tampta era un essere che abitava le profondità del Natisone. Possedeva un particolare potere di attirare e trasformare in componenti inanimati del fiume stesso chi si fosse avvicinato troppo sul precipizio del Natisone. Non è possibile, oggi, attribuirle specificatamente forme vegetali o animali, nè distinguerla sessualmente , seppure normalmente indicata al femminile. La Tampta era indefinita, misteriosa nel suo modo di essere quanto precisi e definiti i suoi compiti ed intenzioni. Si sapeva del suo potere di far precipitare uomini e donne, con predilezione verso i bambini, dall’alto delle sponde rocciose del fiume sul greto o nell’acqua profonda. Nessuno l’aveva mai vista in quanto chi entrava nel raggio della sua I RISULTATI 1“ Categoria Valnatisone-Torre 3-0 2a Categoria Audace-Azzurra Prem. 3-0 3a Categoria Savognese-Comunale Faedis 4-3 Alta Valtorre-Pulfero 1-3 Under 18 Comunale Faedis-Valnatisone 0-3 Giovanissimi Cividalese-Valnatisone 1-1 Esordienti Valnatisone-Manzano 1-3 Buttrio-Audace 0-0 Pallavolo Femminile Pol. S. Leonardo-Cassacco 3-1 PROSSIMO TURNO la Categoria Julia-Valnatisone 2a Categoria Asso-Audace 3“ Categoria Savognese-Bearzi Riposa Pulfero Under 18-riposo Giovanissimi Valnatisone-S. Gottardo Esordienti Gaglianese-Valnatisone Audace-Serenissima Pallavolo Femminile Pol. S. Leonardo-Remanzacco Poker Polisportiva Nell’intervista che ci aveva rilasciato Paola Cantoni, sponsor della Poli-sportiva di S. Leonardo, c’era la speranza che la formazione di Pallavolo Femminile si ripetesse con un campionato di vertice. Le ragazze hanno preso alla lettera l’invito e con la quarta vittoria consecutiva sono insediate sul massimo gradino della graduatoria del proprio girone. Sabato prossimo incontrando la formazione di Remanzacco a Scrutto, possono realizzare una cinquina, auguri! azione e del suo potere fulmineo, non aveva più scampo; non tornava infatti nel mondo dei vivi a raccontare l’esperienza subita. Il suo potere, pare, si esercitasse a mò di forza fisica tramite lancio di lacci invisibili al collo del malcapitato, oppure tramite un ’irresistibile forza di attrazione del tipo ipnotico. Forze, dunque, misteriose, ma ritenute nemiche solo nei confronti di uomini non rispettosi dell’ambiente e della maestosità del fiume. Ancor oggi si ricordano vite umane scomparse ed inghiottite per sempre nei meandri e fondali del bel fiume, o trasformate in massi enormi raffiguranti mostri e animali, destinati a perenne testimonianza della forza della natura. Così tra il ponte di Ve masso e quello di S. Quirino, località prediletta quale dimora della Tampta, il Natisone è ricco di forme solidificate dallo spirito ove la fantasia umana è stata particolarmente attiva: croia, bruada, sod, candreon, lavador. Nove naročnine Nova naročnina za leto 1987. Italija 19.000 Tujina 34.000 Naročnino lahko poravnate na upravi Novega Matajurja v Čedadu, ul. De Rubeis 20 ali preko pošte na naš tekoči ra-čun/conto corrente postale štev. 18726331. Pohitite! La Valnatisone, memore della pesante sconfitta dell’andata a Pordenone, ritorna agli ospiti la stessa «farina». Le reti di Sedi, Miano (rigore) ed ancora Miano, potevano essere molte di più. Certi preziosismi sono belli da vedere ma in alcuni casi bisognerebbe badare al sodo. Certo è stata una buona gara degli azzurri: da Venica a Chiacig, tutti si sono impegnati al meglio per ottenere questo risultato. Domenica il difficile incontro di Cavalicco con la Julia. Rivoluzione tecnica in settimana all’Audace. L’allenatore Gianni Carrer è stato sostituito ed al suo posto è subentrato Pio Tomasetig che già domenica dalla panchina ha guidato gli azzurri. Le reti di Walter Chiacig, Alberto Pa-ravan (rigore), Stefano Dugaro hanno permesso alla formazione del presidente Bruno Chiuch di togliersi da una situazione di classifica che poteva diventare pericolosa. Ha condannato l’Azzurra alla retrocessione in terza categoria. Domenica trasferta a Udine contro l’Asso. Come ormai di consuetudine il gruppo podisti «Forum Julii», al termine della stagione invernale, si prepara per organizzare la marcia non competitiva «Aspettando la primavera». L’edizione che si effettuerà il giorno 22 marzo 1987 segnerà per il gruppo organizzatore un traguardo di rilievo essendo la 10“. Anche quest’anno tutti i soci del sodalizio cividalese stanno operando in maniera impeccabile affinchè la manifestazione risulti, come negli anni scorsi, tra le più belle anche in ambito nazionale. Sono previsti oltre mille marciatori provenienti non solo dalla regione ma anche da quelle limitrofe e più lontane. Alcuni giungeranno da Vienna e dalla vicina Jugoslavia. I percorsi avranno una lunghezza rispettivamente di 6, 12, 24 e 42 chilometri, adatti ad ogni gamba. Il più cor- Gli abitanti rivieraschi del Natisone avevano un rispetto indubitabile, quasi venerando nei confronti dello spirito del Natisone, assurto poi a divinità-custode delle bellezze naturali del luogo. Gli antichi del luogo contenevano la suprema azione omicida della Tampta fruendo quei luoghi con circospezione e saggia interpretazione naturalistica, mai forzando il corso naturale dell’avvicendarsi dei cicli. Sulle sponde veniva lasciata crescere una bizzarra vegetazione arborea spontanea, ancor oggi al naturale, per sottrarsi alla vista ed ai poteri della Tampta, pur sempre in agguato. L ’intensa vita terrestre ed acquatica di tanti animali ed il frequente volo degli uccelli dall’alto delle rupi giù a sfiorare il pelo dell’acqua rendevano il fiero spirito della Tampta tranquillo, quasi sonnolento, soddisfatto per lo svolgersi degli eventi secondo una volontà suprema. Anche il sentiero appena abbozzato, traccia del passaggio umano, si snodava in parallelo al fiume, opportunamente discosto da esso di quel tanto che impediva alla Tampta di esercitare la sua minacciosa facoltà di attrazione. Così il Natisone, con le sue fasce di rispetto si direbbe oggi, delimitate dai sentieri sulle rispettive sponde, giunto a noi in tempi preconsumistici pulito e intoccato da manomissioni, divenne in quei luoghi con l’aiuto della Tampta la «Forra del Natisone» che oggi ammiriamo. Renato Qualizza Un Pulfero a «pezzi» è riuscito per un tempo a tenere testa all’Alta Valtor-re. Troppi gli infortuni e le assenze che sono risultate determinanti nella seconda parte della gara, che ha fatto pendere l’ago della bilancia in favore dei padroni di casa di Lusevera. Autore della rete arancione Paolo Bordon. Domenica prossima riposo. Sulle ali dell’entusiasmo invece la Sa-vognese vola! Žarko Rot, dopo i malanni influenzali che domenica scorsa lo affliggevano, con tre reti ha festeggiato degnamente il suo compleanno. Di Fabio Trinco l’altra rete dei gialloblù. In vantaggio di tre reti, per eccesso di entusiasmo, si sono visti quasi raggiunti dagli ospiti. Domenica prossima incontro casalingo con la capolista Bearzi, cercando di ottenere un risultato positivo. Dopo la tremenda «mazzata» casalinga, gli Under 18 della Valnatisone si sono prontamente ripresi vincendo a 10. EDIZIONE Aspettando la primave to toccherà i rioni di Fornalis e Rualis e sarà completamente pianeggiante. Quello di 12 raggiungerà Barbianis, Cialla, Mezzomonte e attraversando Carraria ritornerà a Cividale. Più impegnativi saranno i 24 chilometri che raggiungeranno il magnifico Santuario di Castelmonte per poi ritornare a Cividale in discesa. Per gli amanti delle lunghe distanze e per le «gambe d’argento» che in Friuli sono moltissime, il gruppo organizzatore ha preparato una «perla» di percorso della lunghez- Marca Residuo catram. Nicotina Ultra R6 3,0 0,3 Ph. Morris S.L. 4,5 0,4 Muratti E. Mild 7,5 0,5 Merit 8,0 0,6 Duhnil S. Mild 8,0 0,7 R6 8,6 0,5 Marlboro Light 10,4 0,7 Rothmas Légère 10,6 0,9 Lord E. 10,9 0,5 Mercedes S. Mild 11,0 0,7 MS Intern. Blu 11,0 0,7 Cartier L. Mild 11,2 0,8 Gala 12,0 0,5 Milde Sorte 12,2 0,5 Kim 12,4 0,7 Lido E. Mild 13.2 0,7 Muratti Ambass. 13,4 0,8 Diana S. Mild 13,9 0,8 Milde Sorte 100 14,0 0,5 Kent 14,1 0,9 Multifilter 14,8 0,9 Carnei 15,3 0,9 MS Blu 15,5 0,9 Faedis. Le tre reti di Carlo Liberale consentono alla squadra di effettuare le due giornate di riposo in serenità. I Giovanissimi ottengono nel derby di Cividale un buon pari, con una stupenda rete di Ivan Del Medico. La traversa ed i pali non consentono ai san-pietrini di arrotondare il punteggio. Così nel secondo tempo i biancorossi portano il risultato in parità. Sabato prossimo il difficile impegno con il S. Gottardo. Bravi gli Esordienti dell’Audace che strappano un buon pareggio a Buttrio a reti inviolate. Sabato affronteranno la Serenissima a Scrutto. Infine buona prestazione degli Esordienti della Valnatisone che dopo avere assaporato la gioia della vittoria, sono stati raggiunti e superati con una doppietta di Matteo Crucil (un ex). La terza rete a seguito ad un inutile fallo di mano1 in area, ha premiato eccessivamente gli ospiti. Sabato trasferta a Gagliano. za di 42 chilometri - classica maratona - che toccherà gli abitati di Cladrecis, Bodigoi. Cras, Cosson, Miscecco, Po-dresca, Codromaz, Berda, Covaceviz-za, Chiesetta di S. Nicolò, Santuario di Castelmonte e ritorno a Cividale del Friuli attraverso Carraria. Tutti i percorsi partiranno dal Convitto Nazionale «Paolo Diacono» gentilmente concesso, alle ore 8,30.1 ritardatari potranno partire fino alle ore 9,30. Tutto è pronto, la serietà e l’esperienza dei soci del gruppo Forum Julii, garantirà una bella giornata in amicizia. Le iscrizioni sono aperte presso la sede del gruppo tel. 0432/733366 signor Sergio Gallerani - via Leonardo da Vinci 14 - Cividale. La manifestazione sarà valida per tutti i concorsi indetti dalle Federazioni Internazionali, dalla FIASP e dalla rivista Nuovo vai. HB 16,2 1,0 Peter Stuyvensant 16,2 1,0 Marlboro soft 16,3 1,1 Nazionali F. 16,4 0,8 MS 16,7 1,2 Marlboro Box 16,7 1,2 Duhill Ksf 16,7 1,4 Marlboro 100 16,8 1,3 Carnei Box 16,9 1,0 Dunhill Internat. 17,3 1,3 Rothmans Internat. 17,8 1,4 Mercedes 17,9 1,1 Peer export 18,2 1,1 Windsor 19,6 1,1 Lido 19,8 1,1 Super filtro 20,0 1,0 MS International 20,5 1,4 Diana 20,7 1,1 Nazionali 22,8 1,3 Stop 23,2 1,5 Gauloises 24,0 1,5 Super senza filtro 24,3 1,1 Esportazione 25,6 1,2 Alfa 27,7 1,6 I dati sono espressi in milligrammi per sigarette. LE CLASSIFICHE la Categoria Spilimbergo 30; Codroipo, Pro Faga-gna 27; Valnatisone, Tamai 24; Torrea-nese, Flumignano, Torre 22; Cividalese 21; Julia, Azzanese 20; Pro Aviano 19; Pro Tolmezzo, Tavagnàfelet 17; Olimpia 16; Spai Cordovado 6. Olimpia e Tamai una partita in meno. 2a Categoria Sangiorgina Ud. 29; Serenissima 28; Gaglianese, Asso, Bressa, Aurora 22; Lauzacco, Natisone, Colloredo di Prato 21; Audace 20; Union Nogaredo, Corno 19; Dolegnano 18; Paviese 17; Stella Azzurra 16; Azzurra Premariac-co 9. 1 partita in meno: Audace, Sangiorgina, Bressa, Aurora L.Z., Natisone, Lauzacco, Corno, Paviese, Union Nogaredo, Azzurra. 3a Categoria Reanese, Bearzi 26; Alta Valtorre 23; Tricesimo20; Savognese 18; Comunale Faedis, Fulgor 17; Ciseriis 16; Pulfero, Nimis 14; Chiavris 13; Togliano 12; Savorgnanese 6. 2 partite in meno: Pulfero, Savognese, Reanese, Tricesimo, Nimis, Ciseriis; 1 partita in meno: Alta Valtorre, Bearzi, Chiavris, Fulgor, Comunale Faedis, Togliano. Under 18 Valnatisone 32; Bearzi 27; Donatello 26; Bressa 22; Olimpia 21; Forti & Liberi, Rizzi 20; Torreanese, Aurora L.Z. 15; Stella Azzurra, Nuova Udine 12; Chiavris 8; Comunale Faedis, Marti-gnacco 6. 3 partite in meno: Bearzi, Chiavris, Marti-gnacco; 2 partite in meno: Stella Azzurra, Bressa, Olimpia, Nuova Udine; 1 partita in meno: Donatello, Forti & Liberi, Rizzi, Torreanese, Aurora L.Z. Giovanissimi S. Gottardo 22; Cussignacco, Aurora L.Z. 17; Donatello, Gaglianese 11; Valnatisone 10; Cividalese 8; Percoto, Lauzacco 5, Buttrio 4. Esordienti Aurora L.Z. 17; Manzanese, Gaglianese 14; Cividalese, Serenissima 11; Percoto 8; Buttrio 7; Valnatisone 5; Audace 2; Azzurra Premarìacco 1. PALLAVOLO FEMMINILE Pol. S. Leonardo Apicoltura Cantoni, Rivignano 6; Cassacco 4; Comeglians, Bressa, Remanzacco 2; Arteniese, Lavoratore 0. Le classifiche Under, Giovanissimi, Esordienti, Pallavolo femminile sono aggiornate alla settimana precedente. TUTTOSPORT VSE O ŠPORTU PER LE NOSTRE FORMAZIONI Settimana quasi positiva novi mata jur FOJDA Pust bivših rudarjev Pust je že za nam, pa fotografije nas šele spominjajo na tiste vesele dni. Vsi so se veselil, plesal, maške-ral... pru takuo an bivši rudari (exminatori). Po velikem uspehu praznika Svete Barbare, so pametno pomislili se srečat an za pust an takuo se je zgodilo. V nediejo 1. marca so imiel veselico v Fojdi: dobro za pit, dobro za iest, vesela rimonika od Ezia an kitara od Luigina so storli uz-dignit vsiem pete. An tuole jim je dalo kuražo za iti napri, saj že mislijo kuo an kada se spet srečat vsi kupe. Mojmah Valentina Zabrieszach - Žanukna iz Tarčmuna an Maurizio Specogna iz Podbuniesca sta ratala mama in tata. V videmskem Spitale je paršu na luč sveta njih parvi otrok, Stefano. Liep puobič je parnesu puno pu-no veseja ne samuo mami an tatu, pač pa tudi žlahti an parjateljam. Malemu Stefanu, ki bo živeu z družino v Mojmaze želmo veselo an srečno življenje. S tar mica Šele premlad je za venčno zapustu tel sviet naš vasnjan Pio Golles. Imeu je samuo 44 liet. Umaru je zavojo hude boliezni v čedajskem Spitale an njega pogreb je biu v Starmici v če-tartak 12. marca. V veliki žalost je pustu bratra, sestro, kunjade, navuo-de, žlahto an puno parjatelju. tu, ki zmanjka družini, kadar ga nar-buj potrebuje. Rajnjk Aldo ni biu dobar in bardak samuo u družini, do-bar in bardak je biu z vsemi ljudmi. Ni poznu besiede «ne», kadar so ga prosili za dobruoto, zatuo bo vsiem manjku. Naj gre takuo težkuo prizadeti družini naša tolažba. Alda Parteno-vega bomo vsi ohranili v lepem in večnem spominu. 19. marec - praznik tatu (festa del papà) SV. LENART GRMEK Lombaj U petak 13. marca se je vila iz Čedada po Rečanski dolini, do svetega Štoblanka, duga, neskončno duga kolona avtomobilov. Peljali so do- SOVODNJE Barca Bo malomanj an miesac od kar se je Paolo (Blažeta) poročiu s telo lepo čečo. Fotografija nam jih kaže na dan poroke, okuole njih se je zbralo puno žlahte an sevieda tudi puno parjatelju. Novičam želmo no veselo an srečno skupno živlienje! ... za resnico poviedat, Paolo an liepa čeča sta se poročila za škerc! Ja, pru za škerc. Kot vsako lieto an lie-tos so v Barcah napravli liep pust, an sevieda med maškeram nieso mogli manjkat novič an noviča, gostje (invitati) an fotografija. Ma, al je pru an škerc al pa sta se zaries poročila?... Tata, za te, ki si te narbuj «bardak», te narbuj «simpatik», te narbuj «liep» od vsieh tatu na svietu adan velik, velik poljubček od toje «kanaje» Matteo. DREKA mov, h venčnemu počitku Alda Partenovega. Aldo Gus - Partenu po domače, je umaru u čedajskem špitalu u sredo 11. marca zjutraj. Imeu je samuo 53 liet. Na njega pogreb so paršle vse sestre s kunjadi in otroci: Bruna in Franz iz Belgije, Ilde in Maria iz Milana s svojimi možmi in otroci. Paršu je tudi kužin Gianni iz Anglije in bližnja žlahta iz Čeginja (Jugoslavija). Zadnjo slovo mu je paršlo dajat veliko število prijateljev. Težkuo je pisat o mladem možu, dobremu gospodarju, pridnemu oče- Gorielo je v Masenkovi hiši U sredo 11. marca sta tulila gor po Rečanski dolini dva kamiona gasilcev - pompierjev iz Vidma. Ljudje so se vprašali, kam so namenjeni. Potem smo zvedeli da je gorjelo u Masenkovi hiši, u Gorenji Dreki. Doma ni bluo obednega, hiša je bla zaparta in še dobro, da je bla vsa zaparta, takuo ni mu pihat vietar skuoze obed-no špranjo al pa okno. Takuo ni paršlo do plemena, je samuo tlielo. Sosedje so zagledali kadiž, poklicali karabinierje, karabinierji pa gasilce iz Vidma, katerim ni bluo težkuo pogasit ognja. Kakuo je prišlo do požara, se še ne ve. PISE PETAR MATAJURAC Ob 8. marcu, Kuo, kada an zakaj je ralu 8. marec praznik žen? Za pisanje o tem se je ponucalo že na taužente tolitru tinte, pa vsedno ni zadost in ne bo odveč če tle spet ponovim, kakuo se je zgodilo, daje paršlo do telega ženskega praznika. Puno puno liet od tega so nemarni kapitalistični gospodarji u Ameriki pustil zgoriet u nieki tekstilni fabri-ki puno žen, ki so notar die/ale. U spomin in za počastitev teh nesrečnih žen, so napredne, progresistične žene sveta zbrale njih dan žrtvovanja (8. marec), ne samuo za njih praznik, pač pa in predvsem za dan boja za njih pravice, za žensko emančipacion. Po dostieh deželah sveta je bluo in je še donas prepoviedano praznovanje tega dneva, kot je bluo an je še prepovedano praznovanje Prvega maja - praznik delavcev. Zakaj prepoviedano? Zatuo, ker delavci, naj nosijo bar-geške al kiklje, ne smejo imeti svojih praznikov in svojih organizacio-nov, po mentaliteti kapitalističnih šfrutatorjev. Nu, pa svet gre naprej in je vsako lieto vič dežel, vič nacionu, kjer praznujejo parvi maj in ženski praznik -8. marec. Šlo je težkuo naprej, pa je le šlo. Praznovanje L maja in 8. marca so pripisovali ate ardečim» in ker so 1. maj radi praznovali tudi kristijani, katoličani, je na nekem določenem kraju visoka modruost odkrila, naj-šla rešitev. Šli so po svetega Jožefa u nebesa in mu spet posadili uoblič - pahaunjak u roke, na ramena obe-sli mizarsko žago in mu ukazali: « Ti boš za 1. maj patron neardečih delavcev!» Sv. Jožef je samuo pokimal. On ni nikdar protestiral. Takuo se donas praznuje parvi maj med ardečimi zastavami in uz-dignjenim pahaunjakam svetega Jožefa. Obednemu ni nič narobe in vse je lepuo, če gre sviet naprej! Tudi ženski praznik je napravu velike korake naprej. Zmeraj je vič dežel, kjer ga praznujejo. Pot je bla duga, težka in žene niso še paršle do konca, kjer jih čakajo vse njih pravice. Tudi 8. marec je bil smatran praznik samuo «ardečih žen». Tudi buo-ge, drobne, nadužne, armene rožice, ki jim pravijo mimoze, so ratale ar-deče pred očmi tistih žen od društva svetega Vincenca. Pa sada jih vse kupa vaj o in tudi papež Wojtyla je pozdravu «praznik mimoze». Za žene je velik korak naprej! Pa ni in se ne gre samuo za njih praznik. Za 8. marec se lahko napravijo velike parade, transparenti, «striscioni», tabele, ue-kanje in prepevanje pesmi. Kaj pa drugi dan, 9. marca? In kaj od 9. marca do drugega 8. marca, ko gre mimo celo leto dni? Na to vprašanje bom odgovoriu na koncu, ker bi rad sada nekaj povedu o naši beneški ženi in o mentaliteti moških o svojih ženah, še najprej pa nekaj o naših dragih materah. Za vsakega človeka na svetu je mati naidražje bitje, za nas, beneške Slovence, pa je mati postavljena na božji oltar. Gorje tistemu, ki jo oskruni! Če jo srečam u Čedadu, u Vidmu, Hrasto vije- Ošnje V nediejo 1. marca sta se poročila Adriano Canalaz iz Hrastovijega an Maria Luisa Mastantuoni iz Ošnje-ga. Stopnila sta na skupno živlienj-sko pot v liepi cierkvi Svetega Lienar-ta. Parjatelji so jim napravli pru liep purton pred njih novo hišo v Hrasto-vijem. Novičam želmo no veselo an srečno skupno živlienje. Podkravar Po dugim tarplienju je v čedajskem Spitale umaru naš vasnjan Luciano Dugaro-Kovačinu po domače. Je biu šele mlad, saj je imeu samuo 68 liet. V veliki žalost je pustu ženo, hčera Lucio an Valentino, sina Antonia an vso drugo žlahto. Nie še pasalo lieto odkar je umaru njega tata Luigi, ki je biu narstariš mož naših dolin: umaru je nomalo dni priet, ko bi biu dopunu 103 liet. Pogreb Luciana je biu v četartak 12. marca. Puno j udi mu je paršlo dajat zadnji pozdrav. V telim žalostnem momentu je sinu Tonu, pru takuo vsi njega družini, blizu beneška folklorna skupina Živanit. Gorenja Miersa Po kratki boliezni je v čedajskem Spitale umaru Renzo Bledig iz naše vasi. Imeu je samuo 61 liet an v veliki žalost je pustu mamo, žlahto an vse parjatelje. Njega pogreb je biu go par Svetim Lienarte v četartak 12. marca. na sred Rima, jo spoznam našo beneško mamo, ne samuo zavojo obleke in rožnastega facuola na glavi, pač pa zavojo milosti in ponižnosti, ki ji seva iz oči in obraza. Pa tudi še za nekaj vič, jih spoznam. Tudi če jih odpelješ dol nizko, se bojo ogledovale nazaj in pravle: «Gor je moj dom, gor pod Matajurjem so podko-pani moji te stari, gor naj bo moj venčni dom». Če bi ne ble naše matere take, bi že zdavnaj ne bilo slovenskega naroda v dolinah pod Matajurjem. Pa odprimo še adno staro stran o naših ženah. Stara navada je bla, da kadar se je sin oženu, sta ga nono in tata podučila, na večerji poroke, na ojceti: «Nocoj puojdeš parvikrat spat za njo in naj se ti ne mudi ustat jutre zjutraj. Počaki, da ustane parvo ona, imej pa oči odparte. Kadar bo usta-la in šla h oblekam, ki sta jih slekla, prej ko sta šla spat, lepuo glej, kaj bo oblačila. Če bo oblačila in oblekla toje bargeške, odločno reci ji, zarjuj: «Pusti mojo obleko, moje bargeške, obleci svojo kikljo!» Če ji tistega ne porčeš, ne boš imeu nikdar vič bargešk in nikdar vič besede u hiši. Pela bo kakuoš, petelin bo muoru mučat!» In sin je sparjeu učilo očeta in starega očeta. Takuo se je ustvarjala kultura o ženi. Pa pojdimo naprej. «Postavit ženo za gospodarja, je kot postavit vuka za mesarja!» seje glasiu naš star pregovor. SPETER Barnas Spet teče zibiela v mladi družini v Barnasu. V čedajskem Spitale se je rodila Michela an je parnesla puno puno veseja mami, Danieli Vogrig-Arniscjovi iz Platea, an tatu, Eliu Martinig-Ta na koncu tih iz Čepleši-šča. Puno vesela je tudi nje sestrica Elisa, ki konca telega miesca dopu-ne 3 liet živlienja. Danieli an Eliu čestitamo, mali Micheli an sestrici Elisi želimo puno sreče, veseja an zdravja v živlienju, ki ga imajo pred sabo. Petjag V saboto 14. marca je biu v Špie-tre pogreb šele mladega moža iz Pet-jaga. Mario Cencig, takuo mu je bluo ime, je imeu samuo 55 liet. Na naglim je umaru v čedajskem Spitale an v veliki žalost je pustu sina Ezia an Paola, sestro, bratra an vso drugo žlahto. nadaljevanje prihodnjič Telefoni utili: ospedale civile di Udine 4991, ospedale civile di Civida-le del Friuli 730791; questura 113; carabinieri 112; vigili del fuoco (soccorso) 22222; vigili del fuoco (incendi) 212020; pronto soccorso 730000; per chi viaggia; aeroporto di Ronchi informazioni 0481/777001; stazione ferroviaria Udine informazioni 208969, dalle 8 alle 12 e dalle 15 alle 19; stazione ferroviaria Cividale 731021; stazione autocorriere Udine informazioni 203941; stazione auto-corriere Cividale 731046. Dežurne lekarne Farmacie di turno Od 21. do 27. marca Špeter tel. 727023 Čedad (Minisini) tel. 731175 Corno di Rosazzo tel. 759057 Ob nediejah in praznikah so od-parte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano «urgente».