ptitl pra|eman: i« l»to naprej 86 K — h C J leta , IS , - , trt „ , 6,50, tteiec , «,20, Ws9ravilitvHpr«ieau: za sslo leto naprej 20 K — h $ol let« , 10 , -- , 5»trt , , 6 „ — „ «m«C , 1 „ 70, SSa poiiljaaje na dom 21 k na mesec. Političen list za slovenski narod. Naro&nln« in Inserat« »prejema upravnlitvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St 2. Rokopisi se ne vračajo-nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- nifkih clicah 8t. 2, (., 17. Izhaja vsak dan iavzemii sedelje in praznike, ob pol 6. nri popoldne. V Ljubljani, v ponedeljek, 15. decembra 1902. Letnik XXX. Štev. 287. Krošnjarstvo. CGovor posl. dr ŠusterS:ča.) Dunaj, 6. grudna. Dne 4. grudna je bil v razpravi § 1. novega krošnjarskega zakona. Kot prvi proti-govornik bo je oglasil poslanec dr. š us ter-š i 6, rekcč: Kranjski poslanci moramo, kakor je že včeraj dokazoval tovariš Vencajz, s stališča svojih volivcev nasprotovati raznim določbam predloženega načrta. G'avoa napaka te predloge je, da ne dela nobenega razločka med krošnjarji. A ta razloček je bistven, in sicer med krošnjarjem, ki je potujoč prekupec med producentom ali velikim trgovcem in kon-sumentom, in med krošnjarjem, kateremu je kroSnjarstvo le postranski zaslužek, torej ne edini poklic življenja. Taki krošnjarji bo v kočevskem okraju, ki se pečajo s krošnjar-stvom, da si zaslužijo prometnih Bredstev za svoje poljedelstvo. Gospod tovariš Vencajz je že včeraj obširno pojasnil to razmere, zato hočem le nekatere razloge še navesti. Kočevski politični okraj je znan po žalostnih svojih gospodarskih razmerah. Navzlic temu se je tukaj že stoletja ohranil samostojni kmečki stan. To pa je bilo mogoče, ker ;>i je prebivalstvo mej lotom po magalo s krošnjarstvom. Razmere v kočevskem polit, okraju opisuje strokovnjak v tretjem zvezku knjige »Die Heimarbeit in Oesterreich«, ki jo je izdalo trgovinsko ministerstvo, tar pravi: »Malo je krajev, kjer bi bila narava tako skopa s svojimi darovi, kakor tukaj. Kamo-nita zemlja daje le eno žetev, kmet sa z največjo težavo ubija za borni cbitanek in le domača industrija ga še vzdržuje na rodni zemlji, akoravno živi jako skromno in revno.« Prebivalstvo šteje ckoli 42.000 duš, in sicer 19 000 v kočevskem, okoli 23 000 v ribniškem in velikolaškem sodnem okraju. Pri tej priliki opozarjam one nemške po-slanoe, ki se tako pehajo za ta zakon brez vsake premembe, da gre v tem slučaju za gospodarski obstanek prebivalstva, ki tvori edini nemški jezikovni otok na Kranjskem, namreč za Kočevce. Naj se torej gospodje ozirajo na to okolnoBt. Krošnjarji iz kočevskega okraja krošnja-rijo v sezoni, ker zahajajo le nekaj mesecev v letu na tuje, ostali čas pa oskrbujejo svoje poBestvo. Večina teh krošnjarjev prodaje še vedno izdelke svoje domače industrije, do-čim nekateri krošnjarijo tudi z drugo robo. Iz tega pa je razvidno, da bi bilo krivično, ko bi te krošnjarje sodili po istih načelih, kakor druge, ki jih ne moremo imenovati prave krošnjarje. Kranjski krošnjarji v kočevskem političnem okraju iščejo le skromnih dohodkov, da se morejo kot kmetje vzdržati na svojih posestvih. To bo oblastva priznavala skozi stoletja. Kakor je že poslanec Vencajz omenil, imajo ti krošnjarji svoje pravioo že od Friderika IV. iz leta 1492. Skozi stoletja so jim pustili te pravice. Ako pa zakon obvelja, kakor ga predlaga obrtni odsek, potem je v nevarnosti gospodarski obBtanek celega kočevskega okraja. Že sedaj se vsled žalostnih razmer izseljuje vedno več ljudi v Ameriko. Ako zakon obvelja brez prememb, je kočevski okraj v petih letih Bkoraj brez prebivalstva, in naborne komisije ne dobe zdravih in trdnih vojaških novincev. Posebnega ozira pa so vredni oni kroš- njarji, ki že stoletja krošnjarijo z izdelki svoje domače industrije. In komu delajo škodo ti krošnjarji? Domača industrija že itak daje lo malo zaslužka. Odrasel človek zasluži 30 do 50 kr., ako dela 11 do 13 ur na dan, ženske in otroci še mnego manj. Aato je pač naravno, ako morajo mnogi s krošnjami po svetu, da prodajejo od vasi do vasi neposredno odjemalcem. Ker jako skromno žive ter navadno peš hodijo čez hrib in plan, zato si nekaj prislužijo. In še ta mali zaslužek, zadnji košček kruha jim hočete vzeti 8 tem zakonom, ker vse krošnjarje brez razločka mečeta v en lonec. Mnogo se govori o doktrinarizmu, ker so mnoga vprašanja rešujejo brez ozira na posebne in različne razmere. In ravno pri tem vprašanju se kaže največji doktiinari-zem. Obžalovanja vredno jo, ker so naši zastopniki v obrtnem odseku govorili gluhim ušesom. Vočina se je držala načela: »Le po krošnjarjih!« Ako ta zakon obvelja brez premembe, potem bedo gospodje birokrati jokajoč stali na razvalinah kmečkih posestev. Podpirati se hočejo srednji stanovi, tukaj pa sklepate zrtkon, ki utegne uničiti kmečke posestnike v kočevskem političnem okraju. Ugovarjalo se mi bode, saj so v § 16. določene izjeme, in vlada bode milostno dovoljeval« izjeme za posamezne revne okraje. Obžalujem, da v zakonu ne najdem teh izjem. Edina olajšava v § 16. je ta, da se za posamezne okraje določa starost krošnjarjem 24 namesto 33 let V istini no vem, zakaj so določili ravno 33 let. Nekdo je trdil, da s 33 letom neha vojaška dolžnost, a to je le izgovor. Neumevno je, zakaj bi smel člc-vek krošnjariti šele tedaj, ko ga več ne veže vojaška dolžnost, nasprotno pa sme v Ameriko, ako je doslužil tri leta pri vojakih. (Odobravanje) Olajšav torej ne najdem v novem zakonu, pač pa vidim, da novi načit ne pozna onih izjem in olajšav, ki so bile dovoljene v starem zakonu. Paragraf 16. sicer določa, da more trgovinsko ministerstvo z ozirom na revščino v posameznih krajih dovoljevati izjeme. To besedilo pa nikakor ne zadošča, ker noben kraj ni tako reven, da bi na bilo prav nobenega zaslužka. Tako more vlada reči, da gotov kraj ni brez zaslužka, in vzame mu staro pravico krošnjarstva. (Konec prih.) Državni zbor. Dunaj, 13. grudna. Krofinjarski zakon. Včeraj sta govorila še dr. P o m m o r in dr. O I n e r o § 12, ki določa, da morejo občinski zastopi v posameznih krajih prepovedati krošnjarstvo, ako dotični sklep potrdi dež. vlada, zaslišavši trgovsko in obrtniško zbornico ter dež. odbor. Ta prepoved pa ne velja za krošnjarje iz onih krajev, ki imajo po § 16 izjemno dovoljenje. V takih zaprtih krajih in mestih pa morejo dobiti dovoljenje za krošnjarstvo domači reveži po dopolnjenem 24. letu starosti. Pri tej priliki je dr. P o m m e r zbadal dunajske liberalce, katere zastopajo v zbornici Wrabfctz, Noske, dr. Kopp in dr. Vogler. Paragraf 12 jo obveljal z edinim do-stavkom dr. T o 11 i n g e r j a , da mora dež. vlada zaslišati tudi kmetijska zastopstva. Paragraf 13 prepoveduje krošnjarjem kupčijo na obroke. — Obvelja. Paragraf 14 določa, da krošnjarji vobče ne smejo rabiti voz z vprežno živino ali ladij. Trgovinski minister pa more s posebno naredbo dovoliti krošnjarjem, da svoja blago prenašajo ali prevažajo z živino, ako krošnjarji razpečavajo svoje domačo izdelke, ako je to že stara navada ali ako jo drugače krošnjarstvo nemogoče. Paragraf pa obenem določa, da mora trgovinski minister preje zaslišati trgovske in obrtniške zbor niče onih krajev, koder naj se dovoli krošnjarstvo. Dr. Š u s t e r š i č utemeljuje predlog, naj so ta dostavek izpusti, ker je popolnoma odveč in so tudi logična več ne vjema s § 5, kakor ga je sklenila zbornica. Po § 5 imajo namreč krošnjarji, ki so po § 16 izvzeti, dovoljenje krošnjariti po vsi Avstriji. V smislu § 14 bi torej moral trgov, minister vprašati ali zaslišati vso trgovske in obrtniške zbornice Prvič jo to zamudna stvar, drugič je ta določba v protislovju s § 5. Ker pa so poročevalec Forg strogo drži na sklepe v odseku, ta predlog ni obveljal. Paragraf 15 doleča, da smejo v obmejnih okrajih krošnjariti le domačim iz okraja in pa krošnjarji iz okrajev, ki jih določa § 16. — Obvelja brez pomisleka. Za naše Ribničane in Kočevce je najvažnejši § 16, ki pride v ponedeljek v razpravo. Prejšaji, oziroma sedaj veljavni zakon iz 1. 1852 v §17 imenoma našteva vse kraje, iz katerih smejo že 24 let stari krošnjarji razpečavati izdelke stare hišne industrije. Mej temi so našteti (udi prebivavci bivših graščinskih gosposk v Kočevju, Poljanah, Ribnici, Bovčani in Trnovoi na Tolminskem. Obrtni odsek pa je z večino glasov brez premombe odobril vladni načrt, ki določa, da m o r e, ne mora, trgov, minister posameznim krajem z ozirom na revščino dovoljevati krošnjarstvo z domačo robo. V odseku so zastopniki sedanje ^Slovanske zveze", dr. Stojan, dr. Gregorčič in dr. Zaffcon zahtevali, naj se te izjeme določijo tudi v novem zakonu. Podpirali bo jih poslanci Tam-bosi, Lsnassi in dr. Schiloker. Toda večina je te predloge odklonila. Vsled tega je posl. Tambosi v imenu manjšine naznanil poseben predlog, ki ga bodo odločno zagovarjali tudi naši poslanci. Upanje je, da ta predlog obvelja, in potem so naši krošnjarji popolnoma izvzeti. * Poslanec dr. Š u s t e r š i č je dne 10. grudna utemeljil predlog, naj se p r i -dobninskega davka oproste v s i v §§ 16 in 12 označeni krošnja r j i. Govor se glasi: Nasvetovani zakon je jako oster proti krošnjarjem. Tega tudi zagovorniki ne taje. Sklicujejo pa se na to, da bo te stroge določbe potrebne z ozirom na koristi Btalnih trgovcev in obrtnikov. O tem se nočem prepirati, pač pa opozarjam na § 16, ki z ozirom na bedo in revščino posameznih krajev dovoljuje gotove olajšave. Torej, ako je v okraju pomanjkanje druzega zaslužka. Ako se torej iz tega razloga načeloma dovoljujejo izjeme in olajšave, potem pa je tudi logično, ako zakon revnim ljudem v resnici dovoljuje bistvene olajšave. Temu pa ni tako. Paragraf 16 sicer načeloma prizna revnim krajem izjeme, toda v zakonu ni nikjer logičnih posledic tega načelnega priznanja. Zato bodemo pri posameznih paragrafih predlagali premembe, ki merijo na to, da se načelo zakona ne podere, ampak da se načelno priznane olajšave za revne kraje tudi vresničijo. Tako želimo olajšavo že pri § 2. Pa tem paragrafu bi moral vsak krošnjar plačati splošno pridobnino s prikladami, preden sme začeti b krošnjarstvom. Ža pri 1. paragrafu sem opomnil, da se ne more ugovarjati temu davku za one krošnjarje, ki niBO druzega, nego potujoči trgovci. Toda rekel pa sem tudi, da je ta davek neopravičen za one kraje, ki so po § 16 izvzeti. Ce ti kraji nimajo posebnega zaslužka za življenje, potom je tudi krivično in nelogično, da se od njih zahteva pridob-ninski davek. (Res je!), ako se jim dovoli ta edini borni zaslužek. Dalje govori tudi tretji odstavek paragrafa 12, da morejo dobiti omejeno dovoljenje za krošnjarstvo v mestih in krajih, kjer jo za tujce krošnjarstvo prepovedano, domačini, ki so revni in vredni podpore; torej osebe, ki se drugače ne morejo preživiti. Gotovo bi bilo torej krivično in nevsmiljeno, ko bi od teh oseb zahtevali pridobnino. Saj morejo zaslužiti le bore, in bi inače morali beračiti. Zato predlagam k § 2 nov odstavek, ki se glaBi: „Pridobninskega davku so oproščeni vsi po § 16 izvzeti kraji in v odstavku 2 paragrafa 12 označene osebe". Iz istih razlogov nasvetujem pri tem paragrafu še drugi dostavek, ki se glasi: •Na podlagi § 12 odstavek 2. in § 16. izdane krošnj&rske knjižice so pristojbin pr oste«. Ta dva predloga merita na to, da omilimo ostrosti in strogosti zakona, ki so naravnost krivične in neusmiljene. Kakor sem že opetovano naglašal, bi te strogosti popolnoma uničile stoječe kmete, ki porabijo nekaj mesecev v letu, da si pridobe najpotrebnejših prometnih sredstev za svoje gospodarstvo. Prosim torej, naj zbornica sprejme oba predloga. (Pohvala.) Pripomba: Večkrat sem že omenil, da mnogi poslanci vsled nepazljivosti in ne mira v zbornici večkrat preslišijo nasveto-vane predloge. L-» tako je bilo mogoče, da je večina prvi predlog dr. Susteršiča odklonila, drugi pa je obveljal s 77 proti 51 glasovom. Po novem zakonu bodo torej v s i krošnjarji plačevali pridobnino, pač pa bodo pristojbin ali kolekov proste knjižice onih krošnjarjev, ki so označeni v §§ 12. in 16. Gorenji številki pa tudi jasno govorita, kako pridni so posamezni poslanci. Od 425 poslancev jih je bilo v zbornioi 128, ostalih 297 pa v bralnih sobah, na hodnikih in na lovih. Čeiko-nemska sprava. Včeraj so češki poslanci H r u b y, dr. Krama f, Pantuček, dr. S t r a n s k y in dr. Z a č e k dogotovili češko spomenico kot odgovor na nemške Bpravne predloge. Jutri dopoludne sklepa o tej spomenici iz-vrševalni odbor mladočeške stranke v Pragi, začetkom prihodnjega tedna pa mladočeški klub, veleposestniki in češki agrarci. Ker pa je v četrtek zadnja seja prBd božičem, zato ni nobenega upanja, da bi bilo premirje letos mogoče, S tem pa je izključena tudi pravočasna rešitev proračunskega provizo-rija, ki ga bodo morala vlada uveljaviti s § 14. Sicer se veljavni poljski in nemški po- lanci trudijo, da bi Cehi vsaj začasni proračun izločili iz tihe obetrukoije; ker pa so razmere mej Cehi in vlado jako napete, je ves trud brez vspeha. Druga nujna stvar pa je tudi bruseljska aladorna pogodba, ki jo morata odobriti avstrijski in ogrski parlament. Ako se to ne zgodi do 1. svečana, potem naša država nima nobenega zastopnika v dotičnem mej-narodnem svetu. Ako Cehi privolijo, da zbornica prihodnji teden odobri bruseljsko pogodbo, potom morejo dež. zbori zborovati v prosincu. Ako ne, potem vlada že prvi teden novega leta zopet skliče državni zbor. Škandalozni nastop hrvatske mažaronske stranke. V zadnji seji hrvatskega dež. zbora je vseučiliški profesor, član mažaronske večine poslanec dr. E g e r s d o r f e r kot poroče-vavec o novem fiaančnem provizoriju zaključil svoje poročilo z naslednjim govorom: Naša pogodba z Ogrsko ni paritetna pogodba. V njej se izraža le naša podrejenost. Mi nismo enakopravni z Ogrsko. Narod smo druge vrste, kajti državnopravno nismo samostojni. Kjer pa ni take samostojnosti, se tudi ne more govoriti o financielni samostojnosti. In vi se temu čudite? Odkrito vam povem: slabejega in manjšega vedno požre večji in močnejši. Vse večje države se razvijo iz manjših, ki pa se jim tudi pri-klopijo. Tako mora biti tudi tu. In ravno radi tega sem prišel sem, d a p o • spešim ta procei. Masam naroda ne bo dopadel, a jaz se ne brigam za te mase. Tako je govoril član vladne mažaronske stranke in poročevalec hrvatske regnikolarne deputacije. To izjavo je sicer izkušal oslabiti dr. Tomaiič, rekoč, da dr. Egersdorfer ni govoril v ime večine, a narodna opozicija je vedela, pri čem da je. Dr. Ilarambašč je zaklical po tem govoru: »To ni več parlament, marveč le karikatura parlamenta!«, predsednik G.urgievic pa se je oemelil odvrniti .Kakoršen narod, tak parlament!" Sodimo, da se še celo ban ni mogel zdržati smeha pri teh besedah. Slovaki se ne dajo zatreti. Slovaki na Ogrskem, v vsakem oziru tlačeni, se bodo vendar gospodarsko ohranili. Snujejo si mnogo društev in okoli ma-djarakih mest mnogoštevilna konsumna društva. Banka »Tatra« posreduje denarne po-šiljatve izAmerke v Evropo, blovak v Ameriki nikdar ne pozabi domovine. Po »Tatri« pride vsako leto 10 milijonov kron med Slo-vak8. Denarni zavodi slovaški v sami nitran-ski županiji imajo letnega prometa 24 milijonov kron. Slovaki se torej rešujejo ravno tako, kakor Slovenci. Tak narod ne bo propadel. Prej bo koncc Madyar embera. Nemški eksodus iz trgovske zbornice v Plznn. Trgovska zbornica v Plznu je sklenila, da zida novo hišo, ki bo stala 400.000 K. Nemški zbornični svetniki, katerih je 16 proti 26 češkim, so rekli, da soglašajo samo v tem slučaju, ako se za vso bodočnost zagotovi dvojezično3t zbornice in ako se jim pri razdeljevanju podpor priznajo razne ugodnosti. Cahi niso hoteli tega sprejeti,. in Nemci so zapustili zborovanje. Nato so Cehi soglaBno sprejeli svoj sklep. Pizenski Nemci so pač pozabili, kako delajo Nemci v Brnu in Olomucu s ieškima manjšinama tamošnjih trgovinskih zbornio. Itazpor z Venezuelo. Danes došle vesti o konfliktu med Venezuelo ter Anglijo in Nemčijo niso več tako vznemirljive. Vsekakor pa brzojavljajo iz Caracasa, da je pozvala vlada pod orožje vse moške od 18. do 50. leta ter da se z vso naglico delajo priprave za obrambo. Oporeka se vesti, da mislijo Zjedinjene države podpirati Venezuelo. Nevoljo pa je vzbudilo mej Amerikanci, ker so Nemci povzročili po-greznenje treh venezuelskih vojnih ladij. Nemški listi skušajo Nemčijo opravičevati, da nima nikakih postranskih namenov in da ne stremi po prisvojitvi kakega dela vene zuelskega ozemlja. Nemci se seveda bojijo, da bi jih Angleži no pustili na cedilu, a še bolj jih boli, da v Zjedinjenih državah me čejo vso krivdo na nje. Tajnik za mornarico Woody je izjavil nasproti poročevaloem, da za sedaj vlada ne odpošlje vojnih ladij v Venezuelo, ker to ni potrebno. V Washing tonu se sodi, da posredovanje odposlanca Zjedinjenih držav, Bovensa, ostane brez-vspešno in da degodki v Venezueli morejo postati povod največjim težavam. Ako bi bb šlo samo za zahteve Anglije in Nemčije, bi bila poravnava lažja, ali Francija, Italija, Zjedinjene države in morda še kateri drugi narodi imajo tudi svoje zahteve in ne morejo pritrditi nikakim dogovorom, katere morda mislita Anglija in Nemčija usiliti Venezueli, in ki bi jih oropali pravice do reklamacij. Razmere v Kini. Akcija iz vestnih tujezemskih špekulantov z opijem na Kitajskem vendar ne prinaša zaželjenih vspehov, kajti v »varstvo evropskih interesov« je v prvi vr*ti vendar-le potrebno — mejnarodno vojaštvo. Strah nemških in velikožidovskih trgovcev v večjih mestih Kitajske pred boksarji je postal v poslednjem času zelo velik, kajti rusko in francosko vojaštvo, katero je doslej stražilo »Evropejce« v podobi prusožidovskih špekulantov, se je popolnoma umaknilo iz Šan-gaja, Trenčina in osobito iz doline Yangče. Vsled tega se nemški trgovci silno vznemirjajo ter so se v posebni spomenici izjavili, da je bil čas za odhod mejnarodnega vojaštva »jako neprimeren«. Iz brzojavk. K n e g i n j a II o h e n b e r g bo, kakor poročajo iz dvornih krogov, v kratkem povišana v dostojanstvo, ki sledi neposredno cesarskim princezinjam. — Novi deželni glavarji. Nižje avstrijski deželni maršal je opat S o h m o 1 k, gorenjeavstrijski dr. E b e n h o c h, solnograški dr. S c h u h-m o i e r, štajerski grof A 11 e m s, namost-nik dr. J u r t e 1 a, koroški grof G o o s, predarlski Rbomberg, mora veki grof Vetter. — Nemški carinski tarif vsprejet v tretjem branju. Po 18 in pol urni seji je bil včeraj zjutraj ob 6. uri z 202 glasovoma proti 100 v tretjem branju sprejet nemški oarinski tarif. Večina jo navdušeno ploskala. Zbornica je na to odgodila zasedanje do 13. januvarija. — Ceško-neraška sprava. Češki spravni elaborat se objavi že prihodnjo sredo. — Ogrski državni zbor je v sobotni seji rešil proračunski provizorij in financi-alno nsgodbo s Hrvatsko. Živahna debata se je razvila pri peticiji, naj se Košutove zasluge uzakonijo. Szell se je izjavil proti. — Nadškof Zwierowicz pomilo-š č e n. Car je radi znane šolske afere pro-gnanega nadškof« Zwiero\vicza v Vilni po milostil in ga imenoval za nadškofa v San-domiru. — Gimnazijci proti cesarski pesmi. Na kolodvoru v Losonczu so ob dohodu novega vojnega poveljnika fml. Martenea dijaki burno demonstrirali proti godbi, ki je igrala avstrijsko himno. — K r u p p o v i d e 1 a v c i proti nemškemu cesarju. Na številno obiskanem Bhodu so Kruppovi delavci sklenili resolucijo, v kateri se delavstvo poživlja, naj ne ustreže zahtevi cesarjevi ter obrne boc. dem. hrbet — Odgovor predsednika Castro na ultimatu m. Castro je odgovoril na ultimatum nemške in angleške vlade ter odklonil vse zahteve. — Burska generala Botha in Dela r e y sta odpotovala v Južno Afriko. — Deželni zbori. Češki deželni zbor se snide 29., moravski pa 22. decembra. — Razprava o tiskovnem zakonu se ne povspeši v smislu predloga nemških zmernih strank. Cehi zahtevajo prvo branje, ki se pa ne da izvesti pred Božičem — D e 1 c a s s o odstopi. V pariških poli-tiških krogih ss trdi, da Delcasse kandidira za senatorsko mesto in bo v sluiaju izvolitve odložil ministerski portfelj. — Knez Alfred LieuhteiiBtein je odložil avstrijsko državljanstvo ter je sedaj le liechten-steinski podanik. — Odpoved nemških trgovinskih pogodb. Večina nemškega drž. zbora je v posebni resoluciji pozvala vlado, naj takoj obnovi pogodbe z zunanjimi državami na podlagi novega carinskega tarifa. V pouk liberalni nevednosti. Iz Idrije, 11. dec. 1902. L;beralci v Idriji so bili silno razjarjeni, ker je priSel 20 novembra v IJrijo jezuit p. Kunstelj ter vodil tukaj dvadnevne duhovne vaje za Marijini družbi žerft in deklet. In Se to vneto udeleževanje! Pri vsakem go voru jo bila cerkvica sv. Trojice polna, večkrat prenapolnjena. 23. novembra je bilo nad 400 obhajank. svojo jezico so si hoteli liberalci ohladiti v svoji ljubi »Jednakoprav-nosti", kjer poročajo : „B JŽja kazen zadela je neko 50ietno Marijino devico. Ko so imele te doklice svoje eksercic.je, jo bila menda toliko časa v cerkvi, da ji jo noga otrpnila. Ko zapusti vsa utrujena cerkev, se ji zdrsne in si pri padcu zlomi nogo. Prenesli so jo potem na njen dom, kjer sedaj premišljuje, zakaj da je bila tako kaznovana". Malo dalje poroča v drugi notici : »Neki jezuit so je klatil pred kratkim pri nas. Pravijo, da je imel z devicami eksercrcije. Kakor vse kaže, treba bode te ljube device res na kak način ukrotiti, sicer bode pomanjkanje Btanovanj postalo res preobčutljivo«. G!ed6 na prvo poročilo potrjujemo, da se jo dotična oseba res ponasračila, premišljuje pa ne pravi nič, zakaj bi bila kaznovana. Da si je nogo zlomila, krivi so tisti, kateri stavijo leto za letom v proračun 2000 kron stroškov pod naslovom : Vzdrževanje obč. cest itd. Vkljub tem tisoJakom pa so dostikrat mnoge javne poti v takem stanju, da niso v nevarnosti samo »Marijine device« na kot steklo gladkem ledu, ampak enako tudi liberalci, katere sicer Bog rad še tedaj varuje, ko skačejo skozi okna cela nad stropja globoko. Značilno pa je, da je bila ravno v dneh 21. in 23. novembra lepo posuta pot do liberalne sorodnioe pred cerkvijo sv. Trojice, naprej pa še kakih 15 korakov ni nasul nihče, dasi je bilo znano, da so duhovne vaje in hodi po tej poti radi tega na stotina žena in deklet. Kdo je torej prav za prav kriv nesreča ? Glede na drugo poročilo pa omenjamo, da imenovani jezuit ni noben cigan, ki bi se klatil okrog, kakor gotivi liberalni postopači — brez dela. Mož je pošteno izštudiral in ne sredi poti Hpregel, da bi se zatekel h kramariji. Bil je že tudi dve leti profesor, pač toliko vreden, kakor tist1, ki ga blatijo, sedaj pa deluje kot misijonar mej svojimi rojaki Slovenci. Tudi v Idrijo jo prišel n a prošnjo, da je vodil duhovne vaje (tako ae imenujejo po naše ekserc cije, ako inteligentni Sdredakkr „Jednakopravnosti« še ne ve). Kar so pa tiče obljube, da bode treba ude Marijinih družb reB na kak način ukrotiti, svetujemo liberalcem prav prijateljsko, naj res pričn6 — toda naj ukro'e svoje prijatelje, da ne bode prišel nobeden več v tako zadrego, v kakoršni je bil neki fie »neukro-čeni« liboralec dne 23. novembra, o čemer pa liberalni listič molči, dasi drugače kaj rad brska po takem blatu. Namigovanje, da bo pomanjkanje stanovanj postalo res preobčutljivo, ako ne bodo liberalci ljubih devic ukrotili, nam prav nič ne de Marijine družbe so za poštena dekleta. Ako katera zaide, pade ravno iz tega vzroka, ker ne živi, kakor se ji spodobi kot članu Marijine družbe. Kadar vodstvo o tem izvč, tudi izključi tako bitjo. Značilno za li beralce pa je. da so bitja, katera je treba izključiti iz Marijinih družb, ker postaja radi njih vedenja pomanjkanje s anovanj res preobčutljivo, sposobna igrati — ulogo n a • rodnih dam. Dnevne novice. V Ljubljani. 15. decembra. Duhovniike vesti s Štajerske. Župnija Marija-Zagorje je podeljena ondotnemu provizoriju č. g Fr. II ras tel ju, župnija Nova St.fta pri Ptuju pa č. g. M. Torti] n e k u, župniku v Pernicah. — Premeščen je č. g. Ant. D r o f e n i k, kaplan pri Sv. Andreju v Slov. gor. v Malo Nedeljo pri Ljutomeru. Deželuozborska volitev na Furlanskem. Dopolnilna deželnozborska volitev za furlansko kmečke občine, ki je postala potrebna vsled smrti poslanca Michiellija, bo 29. t. m. Naval Pogačnik, naš Blavni rojak, poje sedaj v gledališču v Moskvi, odkoder gre v Stockholm, kjer bo v kraljevi operi nastopil lOkrat. Meseca februvarja pride v Ljubljano. Umrl je na Javorniku trgovec g. Ivan S m o 1 e j, star 27 let. Zveza slovenskih pevskih dru-itev. Prvotni osnovalni odbor je ravnokar razposlal okrožnico vsem slovenskim pevskim društvom, v kateri naznanja, da bo pravila »Zveze slovenskih pevskih društev« oblastveno potrjena in »Zveza« prične svoje delovanje v smislu § 55. pravil takoj, ko bode pristopilo vsaj šest pevskih društev. Ker pa mora po § 6. pravil vsako posamezno društvo svoj pristop k »Zvezi« skleniti na svojem občnem zboru in ta sklep pismeno naznaniti zveznemu upravnemu odboru, obrača se prvotni OBno-valni odbor »Zveze« do vseh slovenskih izrecno pevskih in pa takih nepolitičnih društev, ki poleg druzega svojega namena goje tudi slovensko petje, naj blagovole proučiti poslana jim društvena pravila in n a j , ako na svojem občnem zboru sklenejo pristop k »Zvezi«, t a sklop pismeno prijavijo osno-valnemu odboru vsaj do 1. marca 1 9 0 3. Prijave sprejema do tedaj gospod prof. M a t e j II u b a d , koncertni vodja »Glasbene Matice« v Ljubljani, pozneje pa upravni odbor, ki se bo volil na glavni skupščini. Z Iružitev vseh slovenskih pevskih društev bode velike važnosti ne samo za razvoj petja posameznih pevBkih društev, ampak tudi eminentno kulturnega in socijalnega pomena. Trdno torej upamo, da ne bode nobenega slovenskega pevskega društva, ki ne bi pristopilo k »Zvezi slovenskih pevskih društev«. Takoj po preteku obroka za pristop so bode Bklicala skupščina zveznih odposlancev (občni zbor), da se voli upravni odbor in da s tem »Zveza« redno začne delovati. Novi celjski župan Lesar je potrdil izvolitev Julija Rakuscha celjskim županom. Družbo lovskih tatov je prijel v mariborski okolici orožnik Verhovnik. Na Čelu te družbe je bil kmečki sin Rožic, na katerega domu ao našli orožniki vse polno divjačine. Stroj ga je ameSkal. V čtkagi je ponesrečil Slovenec Štefan Žagar, ki je delal v promogovih skladiščih. Stroj ga je potisnil s tako silo, da ga je zmečkal do smrti. Detomorilka V zapor ljutomerskega sodišča so pripeljali 20ietno Franč. Kreinz iz Dragove, ki je zadušila svojega nezakonskega otrolia in ga r.ngrcbla. v Novice iz poljanske doline. Dne 7. grudna je na gladki cesti izpodrsnilo neki ženici, doma iz Srednjevasi, ki je vsled nesrečnega padca umrla. — V občini Trata razgrnjen je bil volilni imenik od 19. okt. do 19. nov. t. 1. za volitve občinskega odbora. Nato je nastopila zgodnja zima, in je v liberalnih rokah razglas za volitve zamrznil, vsled tega, ker se prerokuje, da bo letošnjo zimo tudi liberalna komanda sedaj-nega občinskega odbora prav gotovo zmrznila. Njihov liberalni mandarin se pogosto hvali, da on da glavo za vero. Vprašanje pa je, če bi se mi za tako glavo, ki je li-beralno-puhla, sploh kaj brigali. Tudi mogočni oče župan se mogočno večkrat izjavi, da ima svoje občinske — in uradne stvari »prov uvorng«. Dobro. Čas triletne dobe mu je že zdavnej potekel. Zato bi se ga lahko vprašalo: Zakaj pa ne skrbi tukaj za red, in se volitev ne razglasi? — List »Slov. Narod*, katerega občani z nekim vidnim zaničevanjem obsojajo, katerega prihaja v naSo občino samo en iztis, ta list je pred kratkim časom prinesel neki dopis o našem dobrem duhovniku g. Mateju Sušnik. Iz tega dopisa je soditi, da se liberalci strahovito, še celo njegovih čevljev boje. Dal jih je namreč čevljarju popraviti. To jih je jezilo, ker mislili so že morda, da bi gospod ne mogel po zimi bos agitirati. Če bi uredništvo »Slov. Naroda« vedelo to, da se gosp. M. Sušnik ne briga zato, če ga zavijejo v liberalno cunjo, prav gotovo take dopise o njem zmeče v koš. 26 ur igral na klavir. V Gorici je nastopil v gledališčni dvorani neki Kamilo Baucia, ki je igral na klavir od 8. ure zvečer v soboto do 10. ure zvečer v nedeljo. Ob šestih v jutro v nedeljo je pil črno kavo. Potem je nadaljeval igro do 2*55 popoldne. Ta čas ga je preiskal dr. Bramo, ki je kon-statiral, da je v njem vso v redu. Potem je spil zopet malo črno kave in kozarček mar-sale ter igral do 10. ure zvečer. Žila mu je bila v tem času 120 v minuti. Igra se je vršila ves čas pod strogim nadzorstvom. — Bauoia je šel sedaj na Ogrsko, kjer se mi- •li predstaviti z igro 36 ur neprestanega jgrania. Številke, ki jasno in rasiočno govori Na Švedskem je točenje opojnih pijač od leta 1866 in na Norveškem od kta 1871 pod javnim nadzorstvom Ce prav se jo od leta 1871 prebivalstvo pomnožilo za 14 odstotkov, padel jo konsum opojnih pi jač za 45 odstotkov; število zločinstev seje »nižalo za 16 odstotkov in javne podpore ubogib za 15 odstotkov. Število abstinendnih društev je naraslo od 30 na 801 in število udov cd 3C00 na 100.000; število tistih, ki ncsijo denar hranit v hranilnice, se je povišalo za 145 odstotkov in denar sa je v hranilnicah pcmuožil za 100 odstotkov. Tudi Število oseb, ki morajo plačevati dohodninski davek ter imajo vsied tega politične pravice, se je tudi skoro podvojilo. To so sadovi radikalnega, edino vspešnega sredstva zoper alkoholizem — sadovi abstinence! Pred 40 leti bilo je še na Švedskem in Norveškem pijančevanje tako strašno razvito, ko menda doslej nikjer. Spoznanje napake, odločnost in trdna volja mnogo premore l Umrl je v Ptuju ustanovnik Čitalnice g. Avgust Maši. Ljubljanske novice. Občinski svet ljubljanski ima izredno sejo v torek dne 16 decembra 1902 ob petih popoldne v mestni dvorani. Poleg zad njič izostalih točk so na dnevnem redu še točke: o oddaji mestnih kamnoseških del za dobo 1903, 1904 in 1905; o oddaji dobave stavbnega lesa za občinske potrebe v dobi 1903 do 1905; o oddaji mestne vožnje za dobo 1908, 1904 in 1905; o županovem nasvetu glede nove uredbe Ble weisove ceste ondi, k;er sa stika z Dunajsko cesto, in o nakupu J .sip Gorupovsto-vanju to možeš reči, da sam od kr. vlado dobio dozvolu za gostovanja i koncerte . ... i da u event. slučaju ne bili više tre balo više davati molbe do vlade. Gostovanje se jo nato sklenilo ter jo g. Comma-rota dne 12. t. m. brzojavno javil, da pride v nod., 14. t. m. popol. v Ljubljano. Včeraj zjutraj pa je odbor dobil brzojavko : »Uprava daje za svagdje dczvolo. samo strogo zabranjuje za Ljubljano«.-— Vsied tega se je odbor obrnil do upravo z utemeljeno brzojavno prošnjo, da izjemoma dovoli g. Cimmaroti gostovati. na kar je dobil odbor sledeči telegram : »Cammarotovo dieta na umoru. No more doči. Intendan-oija«. Iz prijavljene korespondenca sledi, da odbora no zadeva nikaka krivda, da se je morala opera odpovedati. Novih plakatov pa ni bilo možno naročiti radi nedeljskega počitka. Sl. občinstvo blagovoli tedaj napraviti si lastno sodbo v nerazumljivem postopanju intondanoijo »bratskega« zavoda v Zigrebu proti sloven. gledališču. Društvo sv. Jeronima je poslalo te dni tukajšnjemu poverjenistvu za letošnje čast. gg. člane nastopne štiri k n i i g e : 1. koledar »Danico« za 1. 1903; tega jako lepo urejenega iluitrova-nega koledarja se je nat'snilo 45 000 iz vodov; 2. Dragutina Jovana pripovest iz sel-skega življenja „Č o v j e k snuje. Bog o d r e d j u j e"; 3 drja Rudolfa Horvata »Pripovijesti iz hrvatske p o -v i j e a t i«; tu je narisanih 19 zgodovinskih črtic iz 16. stoletja, opisujočih večinoma turške boje; 4 Mdutina Mayerja pripovest iz prvih čas^v krščanstva pod naslovom »Mučenici«. Vse knjige obsegajo 41 tiskanih pol — pač mnogo za eno krono, katero plačujejo letniki, ali za 10 kron, ki jih utrpe doamrtn ki enkrat za vselej. V društvo sv. Jeronima se je možno vpisati do konca suše a. Po verjenik je trnovski župnik č. gosp. Ivan V r h o v n i k , njegov pooblaščenec knjigo-vezec in tvorničar g. I van B o n a č. Izpred sodišča. Kniitevuost in umetnost. Slovensko gledališče. Za včeraj zvečer je bil naznanjen gost v operi » Ca v alleria «, toda prvega tenorista hrvaškega gledališča ni bilo. Odbor si jo znal pomagati s tem, da nam je dal »Zazo«, katero smo poslušali sinoči tretjič na slovenskem odru. Z igro smo bili zado- V Ameriko jo je hotel popihati 16 let stari Jjže Zupančič iz Kresniškega vrha, a ga je redar prijel, ker ni ša zadostil svoji vojaški dolžnosti. Zagovarjal se je s tem, da je hotel iti k očetu, kateri že dalj časa biva v Ameriki, in da si je hotel tam le nekaj denarja prislužiti ter da je imel resno voljo do časa, ko ga zadene vojaški nabor domu sa vrniti. Sodišče njegovemu zagovoru vrjame in ga kazni oprosti. Nad mostom se je »maščeval delavec Jože Jcžok iz Zgor. Gameljnov za to, ker je v Kančevi tovarni izgubil delo. Zma seval se je s tem. da je po noči 23. okt. poškodoval mostič čez Gameljaki potok h Kančevi tovarni. Zaslišane priče so izpovedale, da so ga slišale po noči upiti »auf«, kmaio na to pa močan pok, kakor da bi kdo most lomil. Obdolženec se izgovarja, da je bil pijan, in da sa ne ve na ničesar spominjati. bodni dvor ga jo obsodil na 6 me secev težke poostrene ječe. Srno bi bila rada jedla Anton Lav-rič in pastir Lojze Glavan iz Skriljev, a to veselje jima je pokazila orožniska patrulja, ki ju je zasačila, ko je Lavrič srno iz kože deval, pastir mu je pa z užigalicami pri dolu svetil. Zagovarjata se, da sta srno mrtvo našla, in da jo žo meso smrdelo, kar pa kot priča zaslišani orežnik odločno zanika. Oba sta bila hudodelstva lovske tatvine krivima spoznana; Lavrič je bil obsojen na 4 me^ce težko ječo, pastir Glavan pa na 7 dni zapora. 1» stanovanja so ga Utirali. V Predovičevi hiši v Mostah stanoval jo v sobi pri zakonski Ivani Stroj, ki ima ie dalj časa Dolnega moža, sobni slikar J >žo Kobald, kar je bilo mnogim domačinom v izpodtiko; n» govarjali so večkrat gospodarja, naj tega ne trpi in ga naj iz hiša spravi, v kar je tuai privolil. Dne 2 siptomb. so prišli posestnik France Amon ter delavca Nande Saibitz in Janez Kovačič iz M «t v stanovanje Ivane Stroj in tam našli na postelji Bcdečega Jb-žeta Kobalda. Amon je, kakor pravijo priče, imel v roki neko vrvico, druga dva sta pa bila s palicami oboroieua. Zahtevali so, da se Kobald takoj odstrani iz sobe. Toda I vana Stroj se je tej zahtevi uprla, vendar pa ni mogla ničesar opraviti, ker jo je Siibit« toliko časa držal, da sta tovariša Kobalda it sobe na prosto postavila. Vse to priznavajo obdolženci simi, t*r pristavijo, da so to storili po gospodarjevem naročilu. Sodišče ni našlo v'tem dejanju znaka hudodelstva javne sile, in je vse tri obdolžence oprostilo. Mej fanti. Tone U>čar je dne 12. okt. 1.1. v Črnučah v družbi svojega tovariša Fran četa Sever druge Čmušie fante izzival s klicem »auf«. Fantom Janezu Rotorju, Francetu Č zmanu in Juriju Močilnikarju iz Cer-nuč pa to ni bilo všeč Oborožili so se z gnojnimi vilami in pdeni ter čakali iz zasede pri kovačnici blizu županove hšana prišleca. Ko Sover in Ulčar pride t« mirto zasede, udarijo obdolženci po njih. Sever^u so štrli ono kost, pri Uičarju je pa največ trpel hrbet, vondar ni bil težko poškodovan. Obdolženci doloma dejanja taje, kar pa M jim ne posreči. Sodišče je kaznovalo vsakega na 6 mesecev težke, z 1 postom in trdim ležiščem na teden poojatrene ječe. Bazne stvari. Najnovejše od rasnih strani 15 milijonov frankov zapustil je mestu Bjrn v Švici umrli milijonar C o u r a n t. — Nečloveški o č e. V bližini TemeŠvara je kmet Dasza privezal svojega 7letnega sinčka v gozdu k drevesu. V najhujši zimi jo bil otrok privezan k drevesu 4 dni. Ljudja so našli dečka na pol zmrznjenega ter so ga rešili iz obupnega položaja. — Silna zima. Ii Z fiie še poroča, da je na Don.ivi zamrznilo 400 to vornih ladjic. — Petelinov atentat V Saez.vvi sa jo petelin zapodil v soprogo clbijala Ploota, ker je gospa ujela neko ko koš. Petelin jo skočil gospej v obraz in jo * kljunom tako obdelava', da ja izgubila oko. — O m a ž a r s k i svobodi. Obsojeni saski urednik Artu? Kom hodi sedaj po Nemčiji in predava po raznih mestih o stiskali ne-mažarskih narodnosti na Ogrskem. — Huda zima v Ameriki. V državah Ne\v York in Pennsyivania v Ameriki vlada huda zima Toplomer je padel na —35° C. V Nevv Vorku je zmanjkalo premoga. Najbrže ho čejo premogokopi na stroške prozebujočih narediti dobro kupčijo. Defravdacija v Pragi. Zanimanje za novo sanačno »Du čra« je jako veliko Tudi iz plemstva in višjo duhovščino ae pri glašajo k nji številno. Preiskovalni sodnik jt zaslišal že nad sto oseb. Hišni posestnik — tat V Monako vem je policija prijela tatinsko družbo ob stoječo iz 8 oseb, ki jo ulamljala v razna župnišča v času, ko bo bili duhovniki pri službi božji. Najzanimivejše pri tej aretaciji je, da jo glava to tatinske družbe neki večkratni — hišni posestnik iz Monakovega. Pogreb % avtomobili. V Milanu vozijo s konji trupla mrtvecev samo do mo-numentalnega pokopališča, od tod pa krsto nalože na avtomobil, ki prepelje mrtveor do centralnega pokopališča. Za tem avto mobilom bo vozijo avtomobili, v kateri! spremljajo žalujoči svojega sorodnika al, prijatelja na krai počitka. Ženske prodajajo. Na Koreji je vsied slabe letine oilna lakota. Možje so tako obu pani, da prodajajo rad tepfa svojo iene m hčere po 30 do 40 jen. Ei jen je pet kroi' avstrijske veljave. Ondi je sedsi silno velike trgovcev b človeškim mesom. Žalostno! Laški parlament v avstrijskem poslaništvu. Laška vlada želi, da bi av strijska vlada prepustila Italiji svojo čestiti rimsko poslopje »Palazzo Venezia«, v kater ima sedež avstrijsko poslaništvo, in bi v zameno zato dobila Avstrija „Palazzo Brasohi". t kateri je sedaj laško notranje miniaterstve ki bi ae potem preselilo v »Palaizo di Mont< C torio«. V »Palazzo Venezia«, dosedanjem avstrijskem poslaništvu, bi potem zborova. laški uarlament. Mačja godba profesorjem Na rud niški akadem |i v Phbramu bo se pritožil dijaki, da trije profesorji ne postopajo i njimi kot z akademiki. 110 dijakov (vse) skupaj je 130) je šlo pred stanovanje tel profesorjev in jim naredilo mačjo godbe Mad demonstranti so bili Cehi, Slovenci, Pc, ljaki, Rusi in Nemci. Znamenje sapeljivou. Hčer nekeg. topilca stekla zapeljal je v Parizu bogat grot Hči je morala na povelje očetovo pisati za peljivcu, naj jo še enkrat obišče. Grof je re prišel. Oče jo planil nanj ter ga b pomočj-dveh dalavcev zvezal, nato jo pa s priprav-iz tovarne uigil grofu na čelo besedo: »Zi- pt-ljivtc«. Poroča ee, da so zdravniki izja vili, da grofu ne morejo izbrisati raz Cela te besede. To je grofn kaj neprijetno, ker se je hotel te d'J poročiti z neko bogato damo, a sedaj iz poroke ne bo nič. Grcf je tako osramočen, da je pobegnil v neki svoj grad na deželo. Liberalni gospodarski načrf. Odgovor na Pirčevo knjigo »Kmetijske razmere na Kranjskem.") (Dalje.) 3. Umno kmetijstvo edino sredstyo rešiti kmetijstvo propada. Gospod Pire je iz dna duše prepričan, da leži edini vzrok propadanja našega kmetijstva v tem, ker so kmetovi stroški za najmanj pet milijonov kron večji kot dohodki. Le ena pot rešenja se nam kaže, da se to propadanje ustavi in se kmetijski stan dovede do gmotnega blagostanja, in sicer ta, da se uvede gospodarjenje, ki z dohodki pokriva stroške in vrhu tega daje še prebitek. K temu nekoliko pripomore socialna preosnova,') glavno sredstvo, „ edina rešitev našega kmetijstva je le v povečanju in zboljšanju pridelovanja." Naš kmet nima temeljnega znanja, ki je neobhodno potrebno za umno kmetijstvo. Povišek pridelovanja je mogoč na Kranjskem za 50%, zadostuje pa 25 %. Petindvajsetodstotno zboljšanje kmetijstva bi nam dalo skoro sedem milijonov novih dohodkov; (ta računska naloga nam ni povsem jasna. Gospod pisatelj računa vse dohodke kranjskega kmetijstva na 21,769.077 kron, torej je 25% 5 442.244-25 kron, torej ni prav lahko razumeti, kako se pride od petih na sedem milijonov; posebno ker oni trije milijoni niso dohodki kmetijstva, temveč dohodki, katere imajo kmetovalci od druzih opravil, če te odračunimo, ostanejo dohodki kmetijstva 18,769.077, torej 25% 4,692.269-25 kron.) Ta povišek je v stanu dosedanji primanjkljej popolnoma pokriti in je dosegljiv, če se uvede umnejše kmetovanje. Sredstvo v ta namen naj bo vzgoja in poduk že na ljudskih šolah, da se otroci izobrazijo v strokovnem kmetijstvu, da bodo znali dati zemlji snovi, ki se ji odvzamejo s pridelovanjem, nazaj. Sinovi kmetovalcev naj se gredo v dežele, koder prebiva visoko naobražen kmetijski narod, kot uslužbenci učit umnega kmetovanja. Doma bodo p ra v i pijonirji naprednega kmetijstva. Dvignimo kmetijski stan z omiko in naobrazbo v enako višino z drugimi stanovi. Vrhu tega je treba živinorejskega in mlekarskega nadzornika. Snujejo naj se drevesnice in uvede skupno delovanje z za družnimi stroji in napravami. — To je v bistvu gospodarski načrt, s katerim se misli rešiti naše kmečko vprašanje. Rešeno bo ob enem tudi poselsko in delavsko vprašanje. „Povzdignimo gmotno in socialno kmetijski stan, pa bode mogel svojega sotrudnika bolje plačevati in mu tudi preskrbeti bolje socialno stališče in rešeno bo kmetijsko in delavsko vprašanje.1) Kaj naj sodimo o tem programu? Pred vsem opomnimo, da so uradni podatki o množini pridelkov zelo nezanesljivi in je vsakemu znano, s kakšno natančnostjo so bili od uradnikov, ki o kmetijstvu ničesar ne razumejo, sestavljeni. Priznamo tudi, da je način pridelovanja pri nas še na nizki stopinji, da naši kmetje vsled tega trpijo veliko škodo, da je torej sveta dolžnost vsacega prijatelja kmečkega stanu zboljšati pridelovanje. Strinjamo se z nasveti pisatelja, čeprav nismo prepričani, da bodo privedli do vspeha. Dve misli opomnimo pri tem. V nekaterih krajih dežele je način obdelovanja še tako priprost, da se zgubi prav veliko časa in truda. Ali bi ne kazalo, da bi si večji gospodarji dobili poslov iz krajev, kjer teh napak nimajo? Veliko napak bi z malim trudom in malimi stroški odpravili. ') Str. 54. ') Str. 58. ?$l*ifor?£k$ in bri 7*90 „ 8-25 g, . , . ... „ 705 » 825 Ječmen , .......6'a'> » 7'2& „ ob Tisi ,........6-10 „ 7 75 Koruza ogrska stara.....* ?">0 » ' lj» . , nova.......o-BU » 6'95 Cinkvant » stari...... " t , novi.....„ b bO ., U-fO Oves srednji...........8-75 „ 6-95 Fižol...........„ 6 75 ,. 14-— MeteorologiSno porodilo. Višin* *»d morjem S06-2 m, »rtdnji tračni tlak 790-0 i 1 4 | C»B Op»- 5 ! toranj« | Stanje b.r.-motra T mm. T.nip«-ruturn po C«l»lju Vttml j Nebu t h 13, 9. zvefi. 738*9 I — 7 0 | si\ jvzh. j oblačno 00 14 7. zjutr. 2. popol. 740-0 749-3 —KO —64 sl jvzh. sr. jvzh oblačno » 14 y. tveč 749 8 | -83; sr. jvzh. oblačno 15 r. zjuti 2. popol. 747 6 ! —11! 3 745 l| —88 sr. jvzh > oblačno 0-0 »Katoliška Bukvama" v Ljubljani jg priporoča: Srednja temperatura sobote -6 9°, norm.: —1-4". 1'rednja temperatura nedelje —7 5". normale: —1-5°. Jutri ob pol 8. url zvečer javno predavanje v veliki dvorani „Katoliškega tlom a-". & Podpisani Albin Uranič, kleparski mojster v Ljubljani na Žabjaku, obžalujem in preklicujem dne 9. decembra 1902 v gostilni g Lorenca Šarca na Karlovski cesti o g. Franu Lovšetu, mesarju v Ljubljani na Juičičevem trgu izgovorjene žalitve kot izmišljotino. 1392 1—2 V Ljubljani, dne 12. decembra 1902. *lbln Uranič. 1394 1-1 Josip pefrlč, c. kr. postni oficial in soproga Ivanka naznanjata potrtega srca vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je vsemogočni Bog njuno preljubljeno hčerko CveUno učenko 3. >azreda, po kratki mučni bolezni v 9. letu staiosti, poklical k sebi v nebeški raj. Pogreb nepozabne bo v torek, 16. decembra, iz hiše žalosii, Radeckega cesta št. 2. V Ljubljani, 15. dec 1902. Mesto posebnega obvestila. Stanovanje in hrano v drbri rodbini želi od I. januarja imeti mlad, soliden gospod Ponndbe pod „?. Januar" do 20. t. m. na upravništvo »Slovenca«/ 1377 3—3 Za mesarsko obrt sprejmem Jednega ali dva n c e n c a J. Zrimec, 1388 3-2 mesar v Spod. Gorjah pri Bledu. J^avnof^ar je itfla 2)ružinsfia pratifia == za leto 1903 = JJrujmj^a p rotila dobivala so bode v vseh trgovinah na tfranj-j^em, Štajerskem, koroškem, v Jstriji in na Goriškem. _ ¥ m®i®m mm I® prodajalna primerna 7,a \Bako Irgovino zraven cerkve v Št Vidu pri Vipavi Pogoditi se je pri lastniku Simonu BratoSu 1381 1-2 šs«! o sv. zakonu. Za slov. »roCence In zakonske sestavil Jan. Zabukovec, župnik. Cena trdovezani knjigi 70 v, po pošti i__10 vinarjevved. r*s S??????*?????????????9????????•tT????? ■?m lekarna piccoli „prl Angelu" i. 2 <«>-50> lojubParm. JOunajska eesta mmMMmk ja v Ljubljani. Dobiva sevletairnah Pollitereka steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar GaMel piccoli v Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem povzetju. Najpripravnejše molitve v čast Brezmadežno spočeti so v lepem molitveniku Najboljša mati. Dobi se v prodajalnici Katol. tiskovnega društva po 1'/,, 2 ali 3 K. J5S" Tudi » velikimi črkami. 13 i5 9 ECS" Šivilja ki je zmožna navadnega dela, pa bi se rada v tej stroki boljših del privadila, želi takoj službe Zadovoljna bi bila za pričetek z majhno plačo. I3;ji 4-2 Zve se pri meni podpisanem Franc Raunihar, Poljane nad Škotjo Loko, posterestante. Uajcncc Sprejme u ueli^c Kauaro© takoj pod zelo ugodnimi pogoji. Kje, po\6 iz prijaznosti upravništvo te«a lista. 1383 3-3 V najem dam dne uelil^i Izleti v novi hiši na Selu pri Ljubljani št 18 VeS se p;)izi 6 pri lsstaiku Janezu Bricelj Moste št. 47. 1374 3-2 V dvajsetega stoletja 1901 - 2000 z načelno podobo v barvah In Jako zanimivo, podučno In koristno vsebino. Sestavil doktor Gregor!) Pečjak. * Stane v „Prodajalnici katol. tiskovnega društva (H. Ničman)" v Ljubljani, mehko vezana 1 K 30 h, v pol-platnu 1 K 80 b, v pol-usnji 2 K. Po pošti 20 h več. .svsvs^m^mn®