Ltet u korlati d.lav-•k.ga l|u4.iv. L)«Uv* cl eo opraviianl do veetfa kar pr.>duclra|o Thie paper ie devoi.d to the interests of the working claw. Work* •re ere •ntltlad to ell • whet thev produce. KtMrM ■•oou^ Nui nau»r, l>w. UW7, it Iba iimi offio. »' Chi»*!« III Q i» |1R njpnpm (Gornje poročilo smo povzeli iz potovanju. "Milwaukee lyeader-ja. Prosimo sodruge v Kenoshi ali v bližini, katerim je znana afera, da bolj natanko poročajo. Ako je to resnica. potem ta slučaj zasluži, da mu posveti pozornost delavstvo cele Amerike). požrtovalnem ERJAVEC ŠE ŽIVI Rojak Joe Erjavec, kateri bi imel biti obešen zadnji četrtek v DELAVSKE VESTI. Strajk čevljarjev v Milwaukee še traja. Kapitalisti operirajo s tremi " indžunkšni", toda delavci se le ne udajo. 40.000 premogarjev je za-štrajkalo na Francoskem. Premo-garji h tem protestirajo proti par lamentu, ki je v novem delavskem penzijskem zakonu izpustil neke Greensburgu, Pa., bo še živel 30 dni po odloku guvernerja John I določbe tikajoče se delavcev pod K. Tenerja, ki je sedaj že v sed-|zemljo. mič odgodil izvršitev smrtne kazni. Guverner ima gotovo dobre vzroke. STRAJK TOPILNIČARJEV V TACOMI V Taeoma, Wash., so še 1. jan. — Konferenca med zastopniki organiziranih premogarjev in o-peratorji mehkega premoga v štirih državah (zap. Penna.. Ind., Ohio in 111. katera se vrši Phi-ladelpiiiji o zahtevalo dela pred mestno hi-darji Rust ona, ki delajo mestne zakone. Strajk je nastal, ko je — Devet delavcev, ki so vodili družba znižala plače od 12 do generalno stavko v južni Afriki 13%, a nekaterim pa zvišala —|r januarju in ki so bili šiloma delavni čas za isto plačo. Delavci pregnani od tam, je dospelo 24. so organizirani pri Western Fe- febr. s parnikom IJnigeni v Graduation of Miners. katera ima vesend na Angleško. Deportirani tam svoje organizatorje ki vodijo delavci so se sprva branili izkrca-štrajk. Nadaljna povest o tem I ti zahtevajoč, da jih mora isti par štrajku je slična povesti iz Michi- nik peljati nazaj. V pristanišču irana in <'olorada. Hudodelstva jih je sprejelo nebroj angleškega kapitalističnih hlapcev so na delavstva. Poslanci delavske dnevnem redu. Takoj prvi teden stranke v parlamentu so jim pri« «o najeti morilci kapitalistov ubi- redili častno dobrodošlico v Lon-li s kroglo iz revolverja hrvatsko-'donn. Hancock, Midi., 27. feb.—Zad nji teilen je dospel kongresnik S M. Taylor iz Arkansaaa namesto C. VV. 11 anilina, kateri je zadržan po drugih opravkih iu Veg pod odsek nadaljuje preiskavo. Bru talnost milice je bila še na dnev nem redu v pondeljek in torek. M ra. Krzi Pihar iz Mohawka je pričala, kako so jo tepli in suvali miličarji in deptitiji v rebra in slednjič je bila aretirana, ter od-peljana v Kagle River zapor. Šest deputijev jo je pograbilo na dvorišču njene hiše in ko so jo peljali, jezdil je uiiličar tako hlizo nje, da je konj stopil s kopitom na njeno nogo, tako da je imela poln čevelj krvi, ko se je v zaporu se-zula. M rs. Fodar iz Kearsarge je povedala, da io je vojak udaril * puškinim kopitom in ko je ušla v hišo, so trije vojaki ustrelili skoz kuhinjska vrata. Advokatje baronov bakra so skušali dokazati. da je Fodarjeva grozila vojakom, tla jin bo polila s kropom, kar pa je ona tajila. 141etna deklica Margareta Faze-kas je pričala, kako «»o ji vojaki meseca septembra prestrelili glavo in pravi čudež je, da je ostala živa. Deklica ie bila v gruči žensk, ko so pridrli vojaki in zapoveda-li: "ProČ iz ceste!" Ženske so se umikale, toda vojakom se je to zdelo prepočasi in so izstrelili salvo. Deklica je padla in zavedla se je v bolnišnici, kjer je bila šest tednov. Eden kongreatiikov jo je vprašal, kje ima rano od kroglje in deklica je pokazala rdeč obro-bek pod desnim ušesom in zade j na vratu. O best i jal »ost i vojakov in privatnih policajev je pričalo še mnogo drugih št raj kar jev. Louis Žagar je povedal, kako je družba poslala osem doputijev v njegovo stanovanje v Winoni, ki ao pometali pohištvo ven na sneg. Žagar ima ženo in štiri majhne otroke; najmaljsi otrok je bil bolan, a vse to ni nič pomagalo. Družba ga je vrgla iz hiše, ker ni mogel plačati +'25 najemnine, dasiravno je prej plačeval $4^.50 mesečno. Slično je pričal tudi T. Bisaon. rodom iz Canade. Matih Brula iz Calumeta ie povedal, kako so ga prijeli, silno pretepli, odpeljali v zapor in potem izpustili, ker ni bil nič kriv. Frank Stampiiiar v Alloquezu je pričal, da je prišel v njegovo stanovanje pijan vojak in mu zagrozil. da ga bo ubil, če ga še enkrat vidi v paradi štrajkarjev. Anton Papič iz Osccole je bil aretiran 26. dee. in zaprt v Red aeketu. V zaporu je videl italijanskega organizatorja Bena Ooggina. kateri je bil ves,im in krvav od udarcev. Zakaj je bil tepen — kdo zna? Papič je še danes pod var- ščino, a uiti sam ne ve, zakaj. An ton Stefanie in Frank King tita »pričala, kako so jim vojaki pr napadu na parado štrajkarjev 13 sept. 1913 izbili iz rok ameriško zastavo, s sabljo odbili orla na drogu in platno preluknjali z bajoneti. Henry Best, 191etni impor tirani skeb. je pričal, da ga je na delu neki bosa udaril z lopato |>o plečih s tako silo, da mu je prišla kri na usta. Se danes ne more glasno govt riti in vedno pljuje kri. Glede zlorabe jiošte je pričal finski štrajkar Leander Winama ki iz Mohawka. 10. dec. je prišel na pošto, toda pošta je bila zaprta. kajti poštar ni njegovi poma-gači »o bili na «hodu Citizens Alliance. Kongresni ki so bili ovbesčeni o nemirih v Mass City, ki so se pripetili zadnji petek, llenry Pietel-la je povedal, da je bil na straži pri rudniku, v katerem ho pričeli z delom tisti dan. Neki skeb ga je pokazal s prstom bossu Walkeru in nato sta zgrabila Walker iu de-put i in mu preiskala žepe. Našla ni*ta ničesar drugega, kakor ban kovee za $5, katerega sta vzela. V torek je zastopnik štrajkarjev 0. X Hilton dokazal v pričo' kongresnikov, da je edinole trmoglavost in nedosežna aroganca rudniških posestnikov kriva, da se štrajk tako dolgo vleče. Izjavil je, da je unija vsak čas pripravljena končati štrajk, ako družbe jamčijo delavcem pravo organizacije, to je da jih sprejmejo na delo brez vsake diskriminacije. Hilton je povedal, da dve glavni zahtevi — osem urn o delo in minimalna plača $3.00 sta že dobljeni in edino, kar še preostaja, je garancija operatorjev, da bodo puT stili rudarjem prosto roko glede organizacije. Nato je odgovoril Hees, zastopnik < pertorjev, da on ne more govoriti o nobeni spravi, toda lahko pa reče, da družbe ne bodo priznale unije. "Dvanajst tisoč rudarjev se je že vrnilo na tlelo"f — dejal je Rees — "družbe pa ne marajo za Western Federation of Miners, ker to ni no->ena organizacija, pač le inoyeri-zem." Kongresnik Howell je vprašal Reesa. če so družbe' proti vsaki organizaciji, na kar je rekel zadnji, 000 članov unije je pa zapustilo bakreno o-a tudi tu je bilo bolj malo napredka, a •vendar več kakor prej»». Nekaj ljudi, ki niso tako plašljivi kot jasbeei, so prišli bližje in čitali Proletarea. Iz njega so razvideli, ozdrav vsem neustrašenim bojevnikom za naše pravice! Peter Kočevar. Bridgeport, Ohio. Nesreča nikdar ne počiva. Tako je hotela imeti svojo žrtev tudi 18. februarja ob 10. uri zjutraj v gozdu v bližini Bridgeporta. Ta dan so šli v gozd Frank Andre-nja, Louis Strauss in Jože Rutar. Zadnji je imel puško. Na potu mu je pa spodrsnelo in je padel, v tem se je sprožila puška in kroglja je šla naravnost čez srce in obležal je na mestu mrtev. Navzoča sta bila Frank Andrenja in Louis »Strauss. Pokojnik je član tukajšnjega socialističnega kluba in zapušča ženo jn petero nedoraslih otrok. Doma je bil iz Žužemperka na Dolenjskem. — Bodi nni lahka gruda ! Frank Matko. Cleveland, O. Sahova poteza. V 16 ti številki C le v. Amerike je bil priobčen dopis s podpisom "Odbor slovenskih n trgovcev", vsebina, katera se je nanašala tudi na konzumno zadrugo. Ne bi nič oporekal dotičuemu dopisu, da se dopisniki niso obdregnili — kakor po navadi — ob nekakšne sineti, kakor nazivljejo zaničljivo delavce, ki si žele izboljšati svoj gospedarski položaj. Isti element, ki je najhujše nasprotoval kon-sumni zadrugi, je sedaj zopet tukaj da ogovarja in blati iz same narodne ljubezni do rojakov, veseleč se in meneč, da je konsumna zadruga pokopana za vselej. — Iz zadržanja teh širok ou stnih "narodnjakarjev", ki se pri vsaki priliki malce razjokajo za narod, se lahko razvidi njih hinav-ščina in sebičnost v najširšem pomenu besede. Bilo je v začetku lanjskega leta. ko je tukajšnji lokalni list prinesel od tega trgovskega odbora noto, da kdor ne plača svojega dolga v eni ali drugi trgovini, ne dobi nobenih odstotkov od nakupa. Kdor pa bi ne plačal dolga cel mesec, zgubi sploh ves kredit. Sa- utoobnebi umevno, da je bil to hud udarec zlasti za revnejše družine. Kam naj gre siromak kupiti gro serijo in obleko, ko je brez denarnih sredntev. Če ne k tistemu, ko je hodil preje z novci? Kdo drugi naj uiu vendar da. Če ne domač rojak, ki ga pri vsaki priliki spominja na "svoji k svojim" in mu poje na ušesa o "narodnosti" itd. Umevno je torej, da gre človek v potrebi brez novcev tje, kamor je nodil preje z novci. No in v imenu vs\ te narodnostne plav-šarijc in spl mora kmalu odpreti. Proračun za tiskarno se člani na............. ......... $25.000.00 katerih lastniki bodo vsi člani J. 8. Z. Potrebna avota za začetek se računa na . (»otovina danes na roki................ .....$6,000.00 ..... 1,000.00 Potreb« fie na zadetek..................................... $6,000.00 To je proračun za tiskarno, ki jo je treba oiivotvoriti. V tem okvirju bo od časa do ¿asa izkazana svota na roki in koliko je Ae treba do začetka. Solriil m naselbinah Vsi aa lila! Sedaj je čas zata! 6lavai odbor J.S.Z, * < 'MMMI^tMIMMMtHMtlMMMimMMIMMMIMj dill na delavce v lokalnem listu so vse preklicali in najrajši bi tudi zbrinali ono reč vsem ljudem iz spomina, k^kor da ae ni zgodilo od njih strani nikomur nič žalega. Seveda sedaj, ko ni več konsum-negu društva, pridejo za kupoval ti# od strani slov. trgovca zopet stari časi; razglas o plačevanju stopi zopet v veljavo. Toda kaj je bil glavni vzrok, da je propadla zadružna prodajalna? Ena glavnih vzrokov je bila neizkušenost in slabo vodstvo. To dvoje pri koiisunineni zavodu ne gre skupaj. Velika napaka je bila tudi v tem, ker je vživalo vodstvo pri članstvu preveliko zaupanje, katero je znalo prav lepo izrabiti v svoj prid. Mnogo krivde je pripisati pa tudi nevednosti nekaterih delničarjev. Nekateri so bili tako čudni, pa so mislili, da jim bo dalo vodstvo vsled tega ker so delničarji, robo zastonj ; zopet drugi so si domišlje-vali, češ, dajte na vero, saj imam •vložen delež, itd., itd. Važne vloge so igrale tudi razne vnanje intrige. Ker se ni moglo vstreči takim neumestnim zahtevam, so začeli posamezniki zabavljati čez zadrugo. Nekaj mesecev je to šlo, potem ko je bilo že prepozno, so pa prepustili jk.slovodjo svoji u-sotli. Kako se bo stvar zaključila, še ne vera. Kadar se bolj razplete bom že poročal. Zadruga je šla v dolg in v teku treh mesecev je bila kaplja na veji. Boj z dolgom in boj s posamezniki —» kakor povsod v takih podjetjih, kjer ni dovolj izkušenih mož poleg — je pa demoralizirala člane še bolj. Zaključilo se je, tla se ena trgovina zapre, kar so je tudi storilo. Ali za zaprtje je bilo veliko piša, ker se člani nikakor niso mogli zjediniti, kje uaj se trgovina zapre, med tem časom je pa dolg rastel in poguba je bila še večja. Če bi se bili malo bolje razumeli — in gotovo je. da bi se, če bi ne intrigirali vmes ti vsezadom in ccsarjevci — narodnjaka rji*-**-- bi šlo lahko vse gladko izpod rok. Zadružne prodajalne ni več, in sedaj bi človek vprašal tiste patriotične trgovce, če bodo od tega siti? — Bomo videli. Ti slovenski delavec v Clevelandu si pa enkrat zapomni gospode»; pa naj bodo v fraku ali pa talarju, kako dobro ti žele, kadar pokažeš z lastno močjo kaj bi rad Dober narodnjak in pobožnjak si le tedaj, dokler daješ njim pro- jc danes še takih, da so pJLosai n.i to, kar imajo drugi, zato tudi vttino tako ravnajo, da dobe vse drugi, sami pa krvave žulje in prazno mošnjo. — Iz vsega tega se tla pa posneti, kako in ,v kateri smeri se »vet vrti. Dela ve" ali ti je všeč to brenčanje in obračanje v prid kapitalizma? V današnji družbi je dolar bog, ljudje ala Kranjski Janez in ea-lumetski Lukec so pa njegovi pretoki S pozdravom, Frank Lebar. 0. Lorain Cenjeni sodrug urednik: — Posebnih novic pri nas ni, iz-vzemši to, da imamo armado brezposelnih, kar pa v sedanjih časih v Ameriki ni prav nič novega. To je znak kapitalistične samopašno-sti in absolutnosti. Kaj briga kapitaliste sestradana delavska masa; oni imajo dovolj vse^a in še preveč. Toda tje ne mečejo ničesar. Ce bi kapitalisti skrajšali delavni čas in zvišali mezdo, bi ne bilo brezposelnosti, bi ne bilo pol-nih magazinov, kajti delavci, ki bi malo bolje zaslužili, bi tudi lag-lje bolje živeli, pokupili bi od kapitalistov producirano robo sebi in tako bi bilo vedno več dela. Brez denarja pa ne tla nihče nič. In tako je vsa trgovina in produk cija v anarhičnem stadiju. Zato stanje sta odgovorna oba razreda: kapitalističen in delavski. Če bi se delavci bolje zanimali za svoje stanje, bi se organizirali gospodarsko in politično in bi izvojeva-li kmalu svoje zahteve od kapitalistov. Toda delavstvo se briga za vse bolje kakor za svoje interese. Mnogo je delavcev, ki pravijo: Ah, kaj bom spadal k uniji, saj to tako nič ni, samo plačevanje. Ne vidi pa, da ima vsled tega, ker se on ne zaveda unije, dobiček kapitalist, ker mu ni treba izboljšati njegovega delovnega položaja. In če je v uniji, se sliši od delavca to-Ie: ah, kaj bom hodil na sejo, saj opravijo tudi brez mene; truden sem. k svaku moram, k sestri, k stricu, k Janezu itd. itd. Oh kako dobro poznajo kapitalisti dušo teh neraarnežev! Ni" čuda, če kapitalisti dostikrat pravijo: kaj pa hočete: saj vaši unijonaši ne vrše svojih dolžnosti, ali se je vam o-stalim vredno fajtati zanje? — Tako so intrigirali kapitalisti vedno, in zgodovina bi lahko zapisala na rovaš teh intrig marsikak delavski poraz, ker se delavci v fit. kakor hitro si hočeš pa sam resnici niso hoteli brigati za svo- poinagati, si pa v njih očeh saiet-je. Zavoljo lepšega so dali ;>ar stotakov, da so opremili prostore. S tem so se hoteli pokazati svetu: češ, ali nismo za vaš dobrobit, kdo je boljši od nas! Vse skupaj je bila pa to z Rev. Ponikvarjem in njegovim kaplanom vred — navadna šahova poteza. Frank Somrak. Mascoutah, 111. Cenjeni sodrug urednik: — Morda bo kdo radoveden, kako se dela v našem kraju. Well, delamo po štiri do pet šilitov na teti« n Zaslužek je različen. Zasluži se od —$4 na šiht. Vendar ne svetujem hoditi semkaj za delom. ker bi ga' nihče ne dobil. Če pa ima kdo dovolj denarja, katerega bi se rati iz.iebil. pa lanko pride semkaj. Brez druščine, ne bo. — Tukaj je tudi neka žlahta Kranjskega Janeza iz Jolieta. V našem mestu je približno 150 digarjev — majnarjev, in kdor pozna majnarje. ta ve, da med njimi ni prav mnogo podpiratcl-jev rimskega biznisa; kajti resnica je, da so premoga rji tisti, ki med vsemi drugimi delavci največ čitajo. To pa zato, ker so po večini organizirani m delajo le po osem ur na dan, včasih pa še manj — Mesto je čisto fai marskega značaja in njega prebivalci so po večini Nemci, ki pa precej pridno podpirajo rimski bizniss. \'c velja torej rek. da so Nemci povsod najnaprednejši. Tukajšnja premojrarska družba Hazist & Sons Co. Je sezidala prodajalno, v kateri bo imela vse vrste robo. Poslopje je stalo samo +400.000.00. Reveži! Kaj pravite, kdo neki jim je zaslužil vse te novce? Sami jih niso, če prav je par sinov. Tukaj so dru/.ine, ki imajo po 13 sinov, pa premorej » krma.) leseno hišico in majhen zelnik. Moje mnenje je, da smo vri, z onimi trinajstimi vred pomaga.i kompaniji, da je zgradila to ve likansko "štacuno". Ali kaj hočeš, mnogo delavcev jo lastno korist, voditelji so bili pa prepuščeni samim sebi in so cesto padli preti intrigami kapitalistov. Delavci, ven, kjerkoli ste, v vrsto za izboljšanje delavskih razmer danes na eni strani, in po drugi strani za preobrat cele človeške družbe. Naprej, brez vsakih izgovorov! Izgovori v boju ne veljajo nič! V Lorain imamo socialistični klub, zakaj bi delavci torej ne prišli v klub? Poročevalec. Fayette City, Pa Cenjeni sodrug urednik: — Ni še dolgo, ko sem Vam poročal iz naše naselbine, in danes moram zopet poročati žalostno vest. V petek, dne 6. februarja je umrla tukaj ined Slovowci in Nemci splošno poznana in spoštovana gospa Emilija Trenti, sestra so-druga Rozman. Pogreb se je vršil v nedeljo dne 8. fehr. popoldne ob 3. uri ob obilni udeležbi tukajšnjih Slovencev. Pogreba so se udeležili društvo sv. Valentina št. 110 N. II. Z. in člani slov. socialističnega kluba št. 87 iz Fayette Citv, Pa. Pokojna zapušča v starem kraju žalujoče stariše, 1 brata in tri sestre, tukaj pa moža, enega brata in eno sestro in male otročice. Lahka ji žemljica! Ostalim pa v imenu socialističnega kluba št. 87, iskreno sožalje! John Gartner, tajnik — Gorke^a, znanega ruskega pisatelja, so v Rusiji sprejeli po rusko. Komaj je prestopil rusko mejo, je že obmejna žandarmeri-ja obvetila politično policijo, da se je Oorki vrnil domov. Mnogo |H>lieaj«kih agentov mu je na potu sledilo od meje na Finsko. Neka i polieajskih vohunov je vedno v njegovi bližini. Strah ruskih mogotcev je velik pred tem pisateljem in sodnikom, ki se je iz najnižjih ljudskih plasti povspel do tega mesta. ^ SLOV. DELAVSKA UsUtaovljana dna 14. ivftiu 1**. In bor por I rana S3 aprila IIW v driarl lVna Sedež: Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: FKAN PAVLOVÜlC, box JU5, Conemaugh, Pa Podpredaeduik: JOÄIP ZOttKO, K. F. D. 3, bo* »l|a, Waat Newton, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDKK, box 187, Conemaugh, Pa. Pomoini tajnik: IVAN PROiWOR, box 120, Export, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, «108 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomoini blagajnik: JOSIP MARINClC, 3538 E. 80 8t, Cleveland, Okio. ZAUPNIK: ANDREJ VIDRIII, box 523, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: VILJEM HITTER, 1. nadxornik, Lock box 57, Coueuiaugh, Pa. FRAN TOM AUG, 2. nadxornik, Gary, Ind., Toleston, 8ta., box 73. NIKOLAJ POVftE, 3. nadx., 1 Craib st., Numrey Hill. N. 8. Pittaburg, Pa. POROTNIKI: IVAN QOK6EK, 1. porotnik, West Mineral, Kansas, box 211, JAKOB KOCJAN, 2.. porotnik, 409 Ohio Street, Johnatown, Pa. ALJOZIJ KARLINGER, 3. porotnik, Girard, Kanaaa, K. F. D. 4. box 86. VRHOVNI ZDRAVNIK F. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair Avo., Cleveland, Okio. GLAVNI URAI) v hiši it. 46 Main dlreet, Conemaugh, Pa. POMOŽNI ODBOR. Dremelj Jožef, box 275, Couemaugh, Pa. Oačnik Ivan, R. F. D. 3, box 54, Johnatown, Pa. Zaman Franc, box 556, Conemaugh, Pa. Klinar Martin, 812 Cheatnut street, Johnstown, Pa. Rupert Jakob, box 238, Soth Fork, Pa. Gabrenja Matija, 800 Broad Street, Johnstown, Pa. Delegatje za združtveni sestanek dne 14 januarja 1914. Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa. Rebolj Ivan, Glencoe, Ohio. Stefan Zabric, box 227, Garrett, Pa. Birk Zofija, 6029 Glass ave.; Cleveland, Ohio. Uradno Glasilo: PROLETAREC, 2146 Blue Island Ave., Chicago, 111. Cenjena društva, oxiroma njih uradniki, so uljudno proieni, pošiljati vse dopiae in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj — pošilja glasom pravil, edino potom Poitnih» Expresnihj ali Bančnih denarnih aakaxnie, nikakor pa ne potom privatnih čekov. V slučaju, da opaxijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da sev pri hodnje popravi. IZ URADA GLAVNEGA S. D. P Z. TAJNIKA Cenjenim članom icam na xnanje. Tem potom poročam vsem članom in članicam, da se prične 'potovanje pri Slov anski Delavski Podporni Zvezi po starostni lestvici od prvega aprila na-prej. Vsem tajnikom bodem rfsposlal pole na kojej bodo natanko vsi člani vsakega društva vpisani, koliko kateri Član plačuje v smrtninski sklad, vse druge sklade bodemo plačevali vsi jed nako in to kolikor bode potreba v vsaki posamexni sklad. Za sedaj se razpiše mesečnina kakor je bila razposla na lestviea na vsa društva in sicer: starost 18 let v smrtninski sklad 45c, bolniški 70, rezervni 5c, upravni 5c, skupaj $1.25. Smrtninski in rezervni sklad ostaneta vedno j^dnako, seveda ako ne bode zadostovalo v bolniškem skladu se bode moral povišati za kaki mesec, ako pa bode preostajalo ae ga bode pa mižalo, jaz vaaj upam, da se bode prej znižal bolniški sklad kakor zvišal, da bi bili vedno tako prizadeti z bolniki kot sedaj par mesecev, je akoro težko mogoče. Člani in članice kateri so priatopli pod 18im letom, bodo plačevali z starostjo 18 let, ker po postavi države Pennsylvanie je prejovedano sprejema ti člane v organizacijo pod osemnajstim letom, ker se je pa radi nevednosti po stave v začetku zveze sprejemalo člane z šestnajstimi leti, bodo ti člani nekoliko prizadeti, vendar pa ne veliko, kajti vsaki član bode plačeval meseč-nino v smrtninski sklad z istim letom ko je pristopil skozi vse svoje življenje, na primer kedor je pristopil ko je bil star 20 let bode plačeval vedno 4Sc mesečno v smrtninski sklad tudi tedaj ko bode star petdeset ali več let, toraj ne hode nikdo prizadet, kakor je pisal sobrat ZidanšeV v Pittsburghu, da so stari člani nakopičili blagajne pri organizacijah, ter stem svetoval naj čla ni vseh organizacij zavržejo lestvico, to bi pomenilo ravno tako kakor iste kupe sedaj podreti in gorje istemu rta katerega bi največ padlot To sicer ni slaba stran človeka ako ni podučen o nečem, pač pa bi se moral prej podučiti o stvari, potem šele izraziti svoje mnenje, ter kritizirati. Plačilna lestvica je že tako poročana občinstvu, da ne potrebuje več, da se bi poročalo na dolgo in široko kaj in zakaj je potrebna, prvič nas ailijo postave upeljavl starostnega plačevanja, drugič imo še veliko poročali, da je po starostnem plačevanju gotovejši obstanek organi* zaeiji, člani ako plačate, veste zakaj plačate, kajti poceni blago je drago, dobljeno za dar, pa, največkrat najdražje. Vse tajnike društev prosim naj mi spišejo člane svojega društva in naj pošljejo v gl. urad, drugega ne potrebuje kakor poleg imena in priimka članovega, zapišite eertefikat številko in oddelek v katerega član spada, to pa zato, da ne bode kake pomote, starost in dan pristopa je natanko v glavnem uradu za vsakega člana. Mesečnino za mesec marec, plačamo *e po starem, toje vsi jednako in je plačati vsakemu ¿lanu v zvezo po 11.50, to je 25c nad navadno meaečnino. Olavni odbor je bil na «voji aejl dne prisiljen povišati mesečnino zaradi veliko smrtnih in bolnih slučajev. Od prvega decembra 1.913 do 31. januarja se je prijavilo nad tristo bolnikov, umrlo pa je od 1. decembra 1913 do 31. januarja 1914 deset članov, tako, da so za tekoče štiri mesece izdatki veliki. Glav ni odbor je prišel do prepričanja, du je tieba nekaj ukreniti glede operacij, zato se je na seji sklenilo, da se da na splošno glasovanje ali naj se še i v nadalje plačuje operacijske stroške, ali se za stroške operacij nič več ne plačuje. Ker niso dovolj jasna pra vila v točki za plačevanje operacij skih stroškov, je glavni odbor sprejel predlog Doktor F. J. Kern a vrhovne ga zdravnika, za katere operacije naj se plačuje stroške. Ta teden sem ra/. poslal na vsa društva glasovnice za vsakega člana, vsaki član naj glasuje samo za eno točko, ter naj naredi v četvorokotu križ. |x] Ako bode veČina članov glasovalo, da še v nadalje pla čujemo stroške ojieracij, potem je tre ba še poleg sedanjih skladov plačevat mesečno 10c v sklad operacij, to bi pa pomenilo zopet povišanje inesečnine. Predlog Dr. F. J. Kern a je sledeč: Ker so pravila S. P. P. Z. kar se tičejo odškodnine za operacijske stroške, članov nejasna, predlagam glavnemu odboru in članstvu S. D. P. Z. sledeči načrt izplačevanja, da lahko potem po stopamo pravilno napram vsem članom in Zvezi. 1. a) 1'odpora za operacije naj se plačuje samo /a nujne in večje operacije, ki člana zadržujejo od dela. Med te operacije naj se smatrajo večje operacije $\ trebuhu, operacije ^a žolč nem mehurju, operacije na ledvi cah pri akutnih boleznih; pri ženskah za "extrauterine pregnancy" in za slične akutne bolezni. b) Plača naj se za tapiranje prsi, da se voda vzame iz oprsja. c) Plača naj se za tapiranje črepi-nje, v slučaju prebite črepinje vsled udarca, padca, ali drugih pontsrečenj. 2. Ne plača naj se podpor: a) Ako je član plačan od kake za varovalne družbe, alj od države, za stroške operacije. b) Za manjše operacije, kakor za prerez gnojitev na zunajnih delih telesa in tudi ne za tako zvan "rectal abscess" ravno tako ne za operacije na prstih, ali operacije v nosu, ušesih ali grlu. c) Za operacije na ženskih spolovih ako so kroničnega značaja. i) Za žalčne kamne, ako ni član najman 5 let pri zvezi. V slučaju dvomljivih operacij ki niso tu navedene, odločuje vrhovni zdravnik. 3. Plača naj se sledeče: a) Za vse trebušne prereze, kakor omenjeno zgoraj $50.00 za kilo $50.00. b) Za tapiranje prsi $15.00. e) Za resekcijo reber $25.00 za am putacijo roke ali noge $25.00. č) Za trepiranje $50.00. Za druge operacije ima pravico vrhovni zdravnik, da določi podporo. Ta nasvet vrhovnega zdravnika je dober in pravilen, kajti le sedaj ko so komaj dobrega pol leta pravila v veljavi, da plačujemo operacijske stroške šn se dobe osebe, ki vidijo v tem lepo priliko ivexo Izkoriščati, koliko še vse bode treba plačati za operacije se se daj še neve, ve pa se, da iimdalje več, kajti to sedaj ao nekateri uiaenja, da tudi brive« izvrši operacija ko pokoai brado, čaš, saj j« rabil ufcž oxir. britev Ze večkrat sem poročal v glasilu, ter oporniujal, da naj društva paaijo, da »odo bolniki redno obiakovaai od društvenih obiskovalcev, vedno in ved no pridejo uakaxuk-e v gl. urad ko niao bolniki zadostno obiskani in ao zadostno nadzorovani, dauua vzamejo bolniki ¡»odpore ix blagajne ato deset odstotkov uplačil, kje potem za smrtne slučaje. V marcu kakor zgoraj vidno je zo[»et povišana inesečnine za 25c, nekateri člani in nekatera društva se jeze, zakaj vedno tako veliko plače vati, tu.la temu gl. odbor ue more od-pomoči, kajti bolniki zahtevajo, «la se jim plača kar jim gre, kar imajo popolnoma prav, kedor je opravičen do podpore in se ravna po pravilah jo mora tudi dobiti, koliko pa je opravičenih bolnikov je seveda vprašanje? Slabo delo, pri več društvih, je bolezen na dnevnem redu. Naj si pa člaui ue tolmačijo napačno, kajti jaz ne kritiziram bolnikov pač pa aimulante, proti naravi se neuiore nikdo boriti, {»osebno ne mi Slovenci v Ameriki ker večina imajo naj težja dela, seveda tudi naj-ne varne jša. Da je veliko simulacije pri boleznih je' že stokrat dokazano, zatoraj opominjam še enkrat društva naj strogo pazijo na bolnike ,kedor simulira se nu mora kazuo\ati in ne podpore nakazati, vsako društvo naj si imenuje vsak mesec ua redni seji bolniške obiskovalce, kateri morajo svojo dolžnost natančno opravljati in spolnovati, bolniški nad zorni k mora paziti, da spolnujejo bol niški obiskovalci svoje dolžnosti. Nobena podpora se ne bode več pla čala ako ne bode bolnik zadostno obi skovan. Vs&ki obiskovalec naj se podpiše na plačilno nakaznico katero mora imeti bolnik pri sebi ves čas bolezni, t.» je listina vzorec št. 4. naredi naj tudi obiskovalec opazko pri izvanred-uih slučajih obnašanja bolnikovega, v že zato odmerjenemu prostoru na na kaznici. Prosilci za sprejem v društvo ozir. v zvezo se seme jo sprejemati le na red ni mesečni seji, za vsuke^a člana se mora glasovati ako se pa sprejme v zvezo, vprašati se mora navzoče člane ako neve mogoče kateri član, da ima prosilec kako »krivno staro bolezen, ter ako je dobrega značaja. Prosilec razupitega značaja se po pravilah ne more sprejeti ter tudi ne sme, ravno tako ue kdor ni popolnoma zdrav. Z vsakim prosilcem mora tudi iti k zdravniku eden izmed članov S. D. P. Z. ter s«' pri zdravniku podpisati kot pri ča, priča pa mora biti podpisana tudi na strani prošnje kjer je ïa spolnitev prošnje. Vae listine za gl. urad na i se rabijo nove, ne več stare, katero društvo nima novejših listin naj piše tajnik ponje. Z bratskim pozdravom Alojz Bavdek, glavni tajnik S. D. P. Z. Conemaugh, Pa., 19. feb. 1914. ' Crested Butte, Colo. Prosim priobčite v naš list Pro-letarec to-le: Rojakom sirom A-tnerike naznanjam, da je v Colo-radi še vedno štrajk in da ni treba nikomur hoditi semkaj za delom, dokler ne vidijo v Proletar-eu dopis, da je štrajk končan. Štrajk se nadaljuje v lepem redu, kakor v začetku. Res je, da je tukaj nekaj skebov. ki opravljajo umazano delo judeža; tudi Slovencev se mod temi ne manjka. Doma «o ti skebje po večini iz Krasa, iz Cičarije. Sram jih naj bo. propaliee! Radi skebov, kolikor jih je, kompanije nočejo podpisati pogodbe. Ali dolgo ne more iti tako, ker kompanija vendar le ne more dobiti toliko skebov, kakor bi jih potrebovala za operiran je premogovih rovov. In kakor hitro bodo kompanije podpisale pogodbo — kar bode na vrc zadnje na vsak način morale — bodo tudi skebi zleteli venkaj, kajti potem ne bo mogel nihče delati v rovu, kdor ne bo spadal v unijo. Zatorej skebi! zdramite se. dokler je še čas. Pristopite k uniji in pomagajte izvojevati zmago, ki bo nam vsem v prid. Ce se ne poda ste prej, bo za Vas mnogo slabejše pozneje, ko bodo gospodarji priznali unijo. — Dalje moram opomniti nezatvedneže v So-mer Set, Colo. Slišal sem, da se je od .tamkaj napotilo nekaj našiti premogarjev semkaj na delo. Ce bi bili toliko zanikani, da ne bi vedeli, da je tukaj štrajk, bi jim še človek toliko ne zameril, toda naš organizator Jordan je bil že trikrat tam in jim situacijo razložil, vzlic temu pa še drve semkaj za delom. Haje so se mu vsi skrili v brloge. Od tukaj torej roke proč, dokler je štrajk! • P. J. naročnik. počitnic. V Montani »o delavci vai organizirani iu a<> si itvojcvjfeli kot taki že lepe vspehe. — Tukfcj imamo tudi katoliško cerkev, katere duhovnik pa ni nič bUjsi glede izvrševanja avojin verskih dolžno ati. kak or calumet&ki Lukec «— vse za sveti dolar. Kdor hoče kaj imeti od njega mora drago plačati, kakor pri judovskemu branjevcu. No, morda je pa ta katoliški pop sklenil postaji v naprej naš agitator, kdo ve? Najlaglje ae navadnim ljudem dopove da ji? vse skupaj bumbug s tem, če ae jim vse tiste obrede prav dobro zaračuna. — Nam je prav! Le tako uaprej naš tajni agitator! Vsem zavednim delavcem v Ameriki iskren pozdrav, .straj-karjem v Michiganu iu Colorad i pa skorajšiio zmago! Naročnik. Red Lodge, Mont. Cen j. urednik Proletarca: — Od vseh krajev se čuje. da se slabo dela. tudi moje poročilo ni v tem osi rti nič boljši. Kapitalisti so nam dali po Štiri dni v tednn Ely, Minn. Kaj pa s teboj, da si tako bled in snh? — Nobena devojka te ne bo marala. — Tako so mi rekli v naselbini, kjer so plesali tango. Odgovoril sem jim, kako naj ne bo delavec suh in bled, ko mora dan za dnem v smrdljivem zraku posvetiti vse svoje moči za malo mezdo in zadovoljen mora biti po vrhu, da gM ne odslove od dela. Vi, lepo rejeni ljudje, rdečih iu polnih lic, ali ni to hudo T Ali je kaj čudno, da nima delavec rdečih in polnih lic? Hogme ne. To upra-šanje, ki so ga stavili name ti ljudje, je obudilo v meni misel, da sem jel misliti na svoj položaj in položaj tisočerih meni jedna-kih. Po daljšem razmišljevanju sem prišel do nauka, ki ga uče socialisti, in v meni se je užgala vera, da edino to «o ljudje, ki bod-o ustvarili za delavea drugačne razmere. In sedaj imam v njih trdno vero, zato hočem postati socialist. Citani razne liste, in iz njih spre-vidim, kako blatijo socialiste in socialističen nauk in v takem času »e nehote uprašam: zakaj pišejo tako proti ljudem, ki hočejo ustvariti za delavca boljše razmere, da ne bo hodil več po svetu bledih in upadlih lic, da ne 1k> več odvisen od induatrijelnih kraljev Me Naughtonove vrste. Zakaj? Kaj je temu vzrok? — Investigi-ral aem vse natanjko, a našel nisem nobenih razlogov za nasprotovanje. Iznašel sem pa eno: kapitalisti in njih zavezniki se boje, da bi delavec ne postal zaveden in ne zahteval svojih naravnih — socialnih pravic. Socialne pravice ljudstva in pa privatni kapital, katerega goreči zagovornik je rimsko-katoliška cerkev, pa ne gre skupsj. — Zato blatenje socialistov. Kdor je zato. da naj ima delavce rdeča liea. kdor je zato, da naj ima delavec svoje pravice, ta ne bo nasprotoval socialistom in ne bo sovražil njih nauka; samo sovražnik delavstva, je lahko sovražnik socializma!! Vsem po Messabe ranžu je gotovo znano, da se vrši tretji ponedeljek v marcu konvencija S. H. Z. in če bo med delegati kateri garjevec, jo bo gotovo popihal na kolodvor, kamor jo je glavni podpredsednik J. S. K. J. M. Klobučar, kajti zavedni Elvčani zadobi-nio po navadi željo, da si garjevec ogledamo in si jih zapomnimo. Kaj na de sod rug urednik, da je tako prav? — Čudno se mi zdi, da se znanec L. ,Ferkel iz Cleve-landa, O. ne oglasi s kakšnim dopisom . . . Pika. Indianapolis, Ind. Cenjeni urednik: — Ker se malo čuje iz naše velike naselbine, sem se namnil, da napišem par vrstic. — Z delom se ne morem nič kaj pohvaliti, ker je veliko število brezposelcev in tudi kdor dela. ne zasluži veliko. Delajo od 4 do 5 dni v tednu. Tako jim veli njih veliki gospod — kapitalist. Ako bi bil pa vsak delavec organiziran in se zavedal, da je prišel ravno tako na svet, kakor kapitalist,, far. cesar, papež itd. in ko bi se zavedal, da ima on ravnoiste pravice do vsega bogastva. kakor kralj, cesar, kapitalist itd., bi sedaj na zimo ne bilo treba zmrzovati in lačen hoditi naokrog. Delo bi imel stalno; tlc» lal bi po 6—8 ur na dan in bi imel tudi boljšo plačo, kot jo ima pa v današnji sužnosti. Zatoraj delavec, vzbudi se iz tvojega spanja nezavednosti, pristopi k organizacijam — k političnim in delavskim. Kajti edina delavska stranka te privede na pravo pot, na pot do zavednoati in boljših razmer. Imeli smo razne aeje iti shode, ali ne vem kako je to, da ae Slovenci ogibali teli shodov, kakor lev ognja. Social. klub sedaj jako slabo napreduje, ker člani niao tukaj stalni; ker nimajo dela, gredo pa dru#am za delom. In ae kar jih je tukaj, ae tni kar ogibljejo aoc. aej. In tudi Pro-letarcc je sLabo obiakan tukaj; ne vem, ali se ga boje ali kaj. Istota-kip si' malo zanimajo za drugi napredek. Kadar pa pride kak debeli *'ar, pa hajdr vrže mu en d.Jar v njegovo nenasitno bisago. Ali /a korist njega samega in za korisl drugih ne da niti centa. Marsikaterega .sem že vprašal: zakaj da bi se ne uaročil na Proletarca? pa mi odgovori: kaj se bom naročil, semi nič ne nuca, saj imam dovolj eajteng, jaz ne morem vse podpirati. Drugi zopet pravi: bi de že naročil, pa malo1 berem. Tretjemu se zdi list zopet predrag itd. Zdaj si pa nekoliko oglejmo take revč-ke, ki sami sebe po zobeh tolčejo in ki se ne upa zavednemu delavcu pogledati naravnost v oči. — Ti, zatiran delavec tukaj v Indianapolis, rediš tri farje, tri nune, kuharja, cerkovnika, daješ za cerkev, za šolo, za maše itd., ali tvoji otroci ae pa lačni, bosi in skoraj aetn mu nekoliko stvar razložil. Itekel sem mu, naj včasih pogleda v Proletarca in preiriisli pisanje nekoliko z delavske strani in bo kmalu sprevidel, kje da je resni« ea in da list nima prav nič opraviti z vero. In res sem opazil, da ae je mož začel zanimati za stvar in danes je ta mož popolnoma dru« gega mišljenja. Torej delavci — trpini, zdramite ae in delajte za socializem in videli bodete, da bo veliko boljše za vas, kajti le v socializmu je vam zagotovljena boljša bodočnost. Vi pa sodrugi, agi-tirajte naprej, ne ustrašite ae ni-kakih zaprek, ne bodite omahljivi tako, kakor sem videl sedaj slučaj, kateri je vnebovpijoči grelh in ae s tem vidi, kaj naredi tista grda zavist napram delavcu od straui druzega človeka ali nekakšnega malega slovenskega kapitalista, ki ne trobi v njegov rog in neče tako delati kakor bi on rad. Pa k stvari. Ta delavec je delal rudniku in ker ni hotel tako po njegovem mišljenju delati, je nasprotoval njegovim načelam, (je namreč naprednega mišljenja in tudi oženjeu), ga je očrnil pred delodajalcem in delodajalec ga je vrgel na cesto, ne meneč se zato, kako bo mož preživel sebe in svojce. Sedaj pa delavci podpirajte nagi. Tvoja žena hodi po železnic-1 take sebi dobrotljive osebe. Jaz bi nih progah pobirati premog. Ti1 nezavedni delavec, zakaj ne odpreš svojih oči in se organiziraš? V novi tovarni — Lin k Belt Co. — kaj več kmalu o tej tovarni — ste dobili osemurno delo, ali eden od Slovencev je šel do bossa in inu rekel, da ne more nič zaslužiti v osmih urah, (zakaj mu nisi rekel, da Iu rad delal po 15 ur na dan, kakor si delal v Mail Cas Co.), ali ni to pravi bedak? Ne da bi rekel: lajte večjo plačo, no; ampak on zahteva nižjo plačo in več ur dela na dan. Ravno v tej tovarni »o Chornice makeri hoteli višjo dnev no mezdo, (delali so večina Slovenci in Slovenke tisto delo), vsi so bili še mladi, ali ko jim niso hoteli i>ovišati plače, so šli od livarja do livarja (molder), ako bi jim 'hoteli pomagati. In vsi so rekli, da bodo pomagali. In ko so enkrat Chornice mekati zaštraj-kali. so livarji drug druzega silili, naj gre prvi ven in tako ni šel nazadnje noben. Ako bi šli livarji ven in pomagali Chornice lutkarjem, bi dobili zase boljše in oni bi ne izgubili dela. Tako skv pa na štraj-karskem mestu novi skebje, (kar je prej naredil en sam, delajo sedaj trije, pa še tisto ne dobro), in štrajkarji morajo sedaj v mrazu iskati druzega dela, livarji so pa v svojem suienstvu in delajo za beraških 8—12 dolarjev na teden. Tukaj se torej lahko vidi, kje da ste in kje da je sloga, sloge ni nun! tukajšnimi delavci. In te tuli ne bode prej, dokler se ne organizirate. Kajti le v organizaciji je moč in sloga. Delavci, sedaj ko bodo zopet od prti shodi in seje. ne pozabite na nas socialiste, pridite in poslušajte, da se kaj priučite, da se skupno organiziramo v jedno organizacijo; kadar smo enkrat organizirani, potem tudi lahko kaj naredimo. Pozdrav na vse zavedne rojake sirom Amerike! — Vaš do groba socialist, Jos. Rrudcr, tajnik. Ely, Minn., 23. Feb. 1.1. Cenjeno uredništvo: — Že večkrat sem se namenil nekoliko opisati tukajšne sccialne in delavske razmere. Kakor povsod drugod, tako tudi tukaj na Ely vlada kapitalizem in njegovi pc-tolizci. Rudarski baroni delajo z delavci kakor se jim poljubi. Ce si v rudniku in ne daš zadostno število kar, ti pravi bos: pojdi ven. naj imamo dovolj drugih delavcev na razpolago, saj jih pride vsaki dan po dvajset naokoli. Dragi sotrpin, delavec, kedaj se ti bodo odprle oči, da bo« začel gledati, kje je pravica. Daj in vzd-rami se že enkrat in poglej nekoliko okrog sebe in prični citati do-bre-delavske časopise ter začni misliti nekoliko s svojimi možgani. Vzemi v roke naš delavski list Pro-letaree in potem ne bodeš več dolgo taval v temi in nevednosti. Poznam može. kateri so bili vsi vneti za kapitaliste in hudi agitatorji za druge nazadnjaške časopise in če si mu kaj omenil o našem listu — Proletarcu — je takoj zrastel in rekel: kaj ti take liste prebiraš, ki so naši sv. veri nasprotni in ki samo čez duhovnike pišejo. NatOiprofite od ljudske neumnosti. gotovo ne dal tega v javnost, ali vest mi ne da mira, kajti to bi se še nekako pozabilo, da ni ravno ta in ista oseba naredila še skoraj bolj nečuven dogodek še iz prete-čenega leta. Ker ga pa ni še nobeden obelodanil, ga hočem torej jaz, dasiravno ni ta oseba, kateri se je to pripetilo, socialističnega mišljenja. Bilo je nekako v prvi poloviei meseca septembra 1913, ko je de-' zevalo, je ta mož, ki sliši na ime M. F. S., da mu je ta revež nekaj dolžan na hi£o, *ali vsaj on pravi, da mu ni še nič plačal nanjo, dasiravno je ta poštenjakovič vzdigo-val plačo tega reveža celih osemnajst (18) mesecev, ga je pa ven iz hiše vrgel na dež; in ta revež se je toliko pregrešil, da je vzel en sodček pive od druzega in pri tem ga je M. F. S. videl in na to je bil takoj ogenj v strehi. Torej rojaki, trpini, ne podpirajte take može. Vi lahko vidite, kako se tem revežem godi. To so torej te dobre-lastnosti, katere po-sedujejo taki zagrizeni nasprotniki socializma in strogo katoliški možje. Dragi rojaki! Ne poslušajte take mračnjake, zbudite se enkrat in dajte takim možem slovo za vselej in stopite v ospredje. Vstanavljajte socialistične klube, katerga tukaj na Ely jako pogrešamo, ali upam pa, da bomo imeli v najkrajšem času svoj klub. Misel se je že sprožila, in vsak zavedni rojak naj deluje na to, katerega to veseli in ima resno voljo, naj se oglasi večkrat pri rojaku J. F. Cenjeni rojaki ! Približuje se zopet čas, ko bomo imeli tukaj mestne volitve. Zato opozarjam tem potom vse volilce: Slovence in Hrvate, da dobro premislijo, komu naj oddajo svoj glas. Izvedel sem, da agitira za župana (mayorja) Mike Wenzerl. Rojaki, pustite tega moža kjer je! Ta je velik na-zadnjak in zagrizen nemški šovinist. Čujte, kaj je ta mož izrekel proti nam tujezemeem pri rojaku (Joužetu in to je: Slovenci so pasji sinovi, kateri so prišli iz gorile in ravno tako tudi Finci. Izrekel je tudi, da bi mogla milica vse delavce na Calumetu in Coloradi pobiti, kateri so na štrajku in ne-čejo iti ua delo ter delati tako, kot jim velevajo kapitalisti.. Samo te kratke — nesramne — izjave tega moža naj zadostujejo, da se ja noben Slovenec ali llrvat ne bo tako daleč sprzabil, da bi oddal svoj glas temu nasprotniku delavskih koristi. Čujem tudi, da bo kandidiral za to mesto tudi Finec John Hary, tega pa priporočam ! On jc res mož na pravem mestu in je tudi bolj sposoben kot drugi. Gotov sem. da bo on naklonjen delavstvu bolj kot katerikoli drugi: Konečno pozdrav vsem sodru-gom in naročnikom, želeč, da bi Proletarec kmalu izhajal že večkrat na teden ali mogoče dnevnik ! Elyjški radovednež. — Koliko znosijo ljudje vsako leto v Lurd. Katoliška cerkev, o-ziroma papež, dobiva vsako leto velikanske dobičke od lurške božje poti. Od te božje poti do^>i papež vsako leto okroglo 3 miljone kron Čistili dohodkov! Vatikanski jetnik vleče torej prav mastne PROLETAREC LIST ZA INTKttfcSK DfcLAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOR L K. — LMtaik ta i»d«iat«ijt —- JsfoslovsBtks dslsvska tiskovna družba v Chicago. Illinois. Naročnina: Za Ameriko $2.00 za celo leto. $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.60 za celo leto, $1.26 sa pol leta. Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivaliiča je poleg novega namantti tudi stari naslov.__ GUiilo iloftnU« «itaiiacij* Ju|«l — mcUUi«Um l«*m » AmariUi. — V«e pritožbe glede nerednega pošiljanja liata in drugih nerednonti. je poAiljati predsedniku družbe rt. Podlipcu. 5039 W. 25. PI Cicero. III. PROLETARIAN Owned and published avary Tuaaday by South Slavic Workman's Pubishirg Corrpany CHcago, Illinois Subacription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign eeuntrus $2.60 a year. $1.25 for half year. -:- -:- -:- -:- Advertising rates en agreement. NASLOV ( \ DDRKSS): ••proletarec*' 400« W. 31. STREET. CHICAGO IIL1NOIS. Telephone. L AWN DA LE 9677 bi oatiboma priznali paragrafe za vagabumiaio v policijskih drža-vaili, obenem pa tudi, da imajo posamezniki ali pa celi narodi pravico izreči ta zemlja je naša. brez našega dovoljenja ne sme stopiti nihče nanjo. Hurnett-Dilliiighajnova uaselni-ška predloga je tako nazadnjaško skorakalo, da se zanj ne more o-grevati noben socialist, marveč lahko le zeli, da se tega nazadnjaškega spaka tako globoko pokoplje, da ne bo nikdar več od smrti vstal. NASELNISKA PREDLOGA. Burnett-Dilinghamova predloga nima druzega namena kot obdati ameriško republiko z velikim kitajskim zidom, da bi lahko vsakega priselnika preiskali, ako ni prinesel s sabo puntarskih idej, ki so v nesoglasju z nazadnjaškimi mislimi ameriškilh natavistov. Ljudstvo, ki se postavi na tako stališče, je sploh izgubilo pravico imenovati se kulturno napredno. Danes se po modernem svetovnem nazoru pojmuje vse za eno veliko celoto. Teh nazorov niso le socialisti, ampak vsi v resnici izobraženi ljudje, ki znajo in vedo nekaj več kakor drsati m> p0 parketu iu delati priklone za kulisami zbornice. Za kulturnega in izobraženega človeka je vseeno, kakšen jezik govore narodi, ali kakšne so barve: bele, črne, rdečkaste, rjave ali pa rmene. Izobražen človek ne more v tem oziru staviti nobenih ugovorov. Narodi v Evropi so imeli hude boje. p red no so izvojevali svobodo. da je šel človek, kamor je hotel. V fevdalni dobi ni smel človek, kamor ga je vleklo. Fevdalna doba je za nami. In kdor misli, da se bodo dali ljudje zopet ukle-niti v ozke spone fevdalne dobe, se hudo moti. Jok in stok, da priseljenci jemljejo domačinom kruh, sta izraz egoističnih ljudi, ki nimajo pojma o današnjem kapitalističnem gospodarstvu, ki se ne morejo povzdigniti niti tako visoko, tla bi razumeli, da je kapitalizem kriv njih bede in revščine. Sploh pa nihče ni odgovoren za to. ako «e je rodil kot Slovenec, Nemec. Anglež ali Kitajec, ali če je njegova zibel tekla v Turčiji mesto v Ameriki. Starišev si vendar nihče izbrati ne more. Ponosen biti na to, da je človek domačin", je pa najbolj bedasta ba-hovost od vseh najbolj idiotskih baharij.. Socialisti se ne klanjamo pred cesarji, kralji, grofj, baroni, papeži in drugimi "dostojanstveniki", ravno tako malo »e bomo pa klanjali pred narodi. Nekoč je nemški cesar imenoval socialiste "brezdoinovinsko sodrgo". Izredno bo minilo petdeset let, bo svet spoznal, da so bili socialisti zagovorniki najvišjih idealov, kljub temu če iiii je nekoč nemški cesar, ki je napol Kaligula napol Nero, nahrulil z brezdomovinsko sodrgo. Znanost že danes prizna socialistom, da bodo le socialisti odpravili nasprotstva in mržnjo med narodi in onemogočili splošno klanje, ki je imenujemo vojno. Res so danes amerikanski delavci še preveč omamljeni od evangelija, ki jim ga oznanujejo "ne- izmotljivi" Gompers, ker Gom-!>M. ¡(1 ni7;jri] ,„. namo po celem pers kot zagovornik kapitalizma ovropskem kontinentu, ampak je »ploh nekaj druzega povedati ne , tiaS(,] not v VH<> <\v\r civiliziranega sveta; in ta peščica njegovih pristašev se je razvila v velikansko organizacijo katera šteje danes milijone članov. Vladajoči razred je spoznal, da socializem ni delo nezadovoljnih agitatorjev, ampak da ima svoj izvor v gospodarskem življenju ljudstva. Socializem jp postal nevaren obstoječe-mu družabnemu redu in s tem prenehal biti: "krasna ideja". So KAPITALIZEM IN CERKEV. Na kongresu anglikanske cerkve v Zedinjenih državah je govoril tudi socialistični škof Spaldiug iz Ttahe. Če bi njegove globoko premišljene besede upoštevali tudi katoliški duhovni v Evropi in Ameriki, bi jim to prav nič ne škodovalo. Škof Spalding je dejal med drugim: "Molimo Boga v veliki cerkvi, kakršna je ta. v kateri smo zbrani, ali kar popolnoma pozabljamo na globoki prepad onkraj ceste. Gledamo bogato duhovniško obleko naših škofov in duhovnikov, ali prav nič ne mislimo na to, da imajo milijoni članov naše cerkve le cunje za obleko. Tuka.j razpravljamo o teologičnih vprašanj Hi. imenih in rekih, pa pozabljamo na milijone ljudi, ki zastonj zahtevajo mezdo, s katero bitlehko živeli. Razpravljamo o himnah iu molitvah in pozabljamo, da ima na tisoče in tisoče naših someščanov pretežko srce, da bi peli, da je njihovo vero beda tako omajala, da so pozabili molitev. Brez pretira-j vanja lehko trdim, da znašajo letni dohodki vsakega udeleženca te-ga kongresa desetkrat več, kakor povprečni zaslužek ameriškega delavca. To se pravi, da vsakdo od nas dobi na leto povprečno 3500 do 9500 dolarjev. Kako bi vam u-gajalo, če bi morali živeti le z desetino te vsote? . . . Ce dobiva vera denarno podporo, tedaj prihaja ta podpora od dobičkov kapi- j talistov, tie od mezd delavcev. Zato obstaja cerkev po sodbi razred-nozavednega delavca le VHled daril kapitalistov, in cerkev omogo-čuje kapitalistom, da izžemajo revne. Tudi dohodki iz lastne cerkvene posesti so mogoči le vsled ropa iz preteklosti. Zato sili misleče delavec samospoštovanje, da zametujejo to organizirano krščanstvo kakor dobroto, kakor zaničujejo vsled samospi-štovanja vsako dobroto. Delavec misli: Kapitalist plačuje duhovnika, torej je kapitalist njegov gospod. Ali ne misli kapitalist prav takot Kaj naj torej stori cerkev ? Sprejme naj resnico, ki jo je razkrila delavska demokracija: Da je tlelo, ne pa kapital, temelj produkcije. Zahtevam, da gre cerkev v boj proti kapitalističnemu sistemu, ker kapitalistični sistem izkorišča može, žene, celo otroke." Dobro ie označil škof Spalding cerkev XIII. Večja in večja postaja armada, katera *e zbira okrog rdeče zastave mednarodnega socializma. V isti meri z orga tlizacijo narašča politična moč delavcev. Število njihovih zastopnikov v državnih postavodajah i» mestnih aastopih se množi od dne do dne. Prole ta rija t si je vstano-vil svoje lastno časopisje, katero dosega z evangelijem socializma vedno širše mase ljudstva. "Kra sna ideja" žuga postati resnica. Kapitalizem je sedaj prisiljen kreniti na novo pot: na pot social riili reform. Nekaterim zahtevani delavcev je treba ugoditi. Uegula-cija delovnega časa, omejitev dela otrok, zavarovanje za darost in brezposelnost, te in podobne reforme naj bi zbližale kapitalistični in delavski razred, ublažile razredni boj in tako zadale smrten udarec socializmu. Toda tudi ref jrmt se ImhIo po-ka-zale brezvspešne. Itazreduoza-vedni delavci zahtevamo več: mi nočemo industriaIno svobodo. Regulacija delovnega časa, odškodnina za časa bolezni in j>ohal» Ijenosti, zavarovanje za starost itd. nas i if more rešiti iz industri-elne sužnosti. Mi se hočemo otresti yerig kapitalističnega izkoriš čanja. Kapitalizem pusti, da visi neprestano nad našimi glavami meč — brezposelnost. Kapitalizem je napravil naš«- življenje *»a mo boj za eksistenc.). Kapitalizem dovoljuje malemu številu paras' tov, da izrabljajo naše telesne in duševne moči. Kapitalizem 4e vzrok naše revščine in trpljenja Mi delavci producirá mo vse bogastvo sveta, toda kapitalizem nam vzame vse in nam pusti if toliko, da se preživimo iu smo t i ko zmožni vstvariti še več bogastva. Naš razum je vst varil čudovite stroje moderne produkcije, kateri ho neizmerno pomnožili našo produktivno moč, toda kapitalizem daje lastnikom teh strojev sadove naše-ga «lela. Ti »troji, mesto da bi olajšali naš»' trpljenje, so nas še bolj zasužnjili in nam jemljejo še pravico do dela. Reforme, katere nam obljublja jo kapitalisti, nas ne bodo osvobodile slabih posledic kapitalizma Namen istih je, podaljatši dob» sedanjega družabnega reda. Toda nekatere izmed teh reform nas bodo napravile močnejše; take »prejmemo z veseljem, toda ne tla se zadovoljimo z njimi, pač pa da postanemo čvrstejši v boju pro«» kapitalizmu. Naš cilj je saino: Socializem. H rez omahovanja, brez vstavljanja bomo korakali proti istemu in ga ne izpustimo izpred oči, dokler ga ne osvojimo. Mi znamo dobro. da je sistem privatne lastnine proizvajalnih in razdelilnih sredstev, vzrok krivicam, katere se nam godijo. Mi znamo tudi. da ak>o hočemo odstraniti poslediee, moramo odstraniti vzroke. Zato ie naš namen korakati naprej pro ti dnevu, ko z našo močjo, s pomočjo |K>litične in industrijalne organizacije vničimo ta sistem in položimo temelj novemu družabnemu sistemu. V tej naši državi bomo tako organizirali naše proizvajalne moč', tla nam bo mogoče z malim trudom zadostiti potrebam vseh. Ker bomo proizvajaliUJuno za vporabo in ne za profit bomo odpravili vse slabt poslediee kapitalizma. Krize. brezposelnost in pomanjkanje bode izginilo. Še več! V tej novi državi nam ne bodo omogočena samo naše materijelne potrebščine, temveč dobimo tudi časa za zabavo in razvedrilo. To noov življenje nam bo odprlo prt do izobrazbe in kulturo. katera nam je danes zaprta. To novo življenje ie oil j razr^d-iio zavednega delavstva. In ta cilj dosežemo, ne potom reform, katere nam ponujajo kapitalisti, ampak potom revolucije v našem družabnem redu, katera nam bode prinesla kolektivno last proiz vajalnih in razdelivnih sredstev M. Fetrovčič, Cleveland, O. STROKOVNA INTERNAOIONA- Ariusda strokovnega organizi-janega delavstva narašča od leta do leta. in vedno manjše postajajo vrate onega delavstva, ki se strašijo žrtev, ki jih zahteva strokovna organizacija, vedno več je na onih, ki spoznavajo prednosti združevanja, "Organizacije so na vsak način povišale socialno in politično vrednost posameznika", tako je označil tlelo organizacij bivši avstrijski justični minister Klein v svoji znameniti knjigi o organizacijah. Organizacije ne pri naša jo delavstvu le materialne ko risti kakor povišane mezde, skrajšani delovni čas, različne podpore itd., temveč ga dvigajo tudi kulturno, ker ga izobražujejo in ker mu vsled boljših gmotnih razmer odpirajo vrata do užitkov, t» katerih mislijo nekateri delavci vedno še. da so le za takozvane boljše ljudi. Številke so suhoparne, ali zgovorne so. In številke, ki nam kažejo vojsko strokovno organiziranega delavstva, so glasen opomin kapitalizmu, da mu vstaja v organiziranem delavstvu enakovredna sila. pa so tudi glasen opomin delavstvu. da vztraja v organizacijah iu jih izpopolnjuje. Zadnja številka uradnega lista francoskega ministrstva za tlelo prinaša prav obsežno statistiko o gibanju strokovnih organizacij. Ha vi se s številom članov, z dohodki in iz- dopis zagledal takoj belega dne, pravi v svojem glasilu tole: "Pred kratkem sem poslal namreč na uredništvo Proletarca kratek dopis iz naše naselbine ob jednem z več naročninami. Ta, velespoštovani g. Pet rtič mi je od govoril, da je denar prejel, toda o dopisu ni bilo ne besedice in ga tudi priobčil ni. Toraj, g. Petrič, kakor je padel Vam moj dopis v koš,tako bo padla tudi meni Vaša zastopniška knjižica iz rok v peč. Ne bi Vam tega tako zameril, ako bi še ne bil nikoli govoril z Vami; toda ker Vas dobro po znam in ste začeli na ta način po stopati s svojimi naročninki. Vam zagotovim, da se ne boni trudil nikoli več za Vaš list. Da pa pe bo g. urednik Prole-tarca mislil, da sem nazadnjak. m< ram pripomniti, da sem v Ameriki že sedmo leto, toda na dve karti še nisem nikoli pozabil t linijsko in socijalistično." Vse se bere čisto po svobodomiselno. V svoji svobodomiselnosti, ki nima nobenih meja, .¡c videl samo g. Petriča, o katerem misli tako, kakor napr. o g. Kondi, ki izdaja in je lastnik glasila slov. a mer. svobotlomislecev. Ne ve, da Petrič pri "Proletarcu" ni nič drugega, kot nastavljen uradnik, katerega za njegovo slučajno netočnost lahk(» stranka odslovi vsak čas; iie ve, da sam Petrič nima ničesar odločati, # ampak vsi člani pri organizaciji. Ker g. Kon-da ni odgovoren za svoje delo. za dat ki strokovnih organizacij in z svojo revolver žurnalistično tak njihovim premoženjem. Statistika1 tiko živemu krstu pod sloncem, končuje z 1. 1912 in po njej posne- mu ni potre! a dajati noben li ra mamo, da je bilo koncem leta 1912 v mednarodnih strokovnin organizacijah okroglo 14 milijonov delavcev. Na posamezne dežele pride naslednje število organiziranih, leta 1912: Belgija---- Nemčija . .. Finska Francoska I >anska ... Anglija ... Italija .... Nizozemska Norveška . Hrvaška . . Avstrija . . Ogrsko ... Švedija ... Švica ..... Zedinjene Kanada Avstralija Leta 1911. 214.166 3.256.819 20.989 1,498.920 128.224 3,010.346 860.502 189.030 60.829 8.504 428.363 111,966 87,024 87.024 rtrzave in ........... 2.526.112 ...... ... 433.224 je bilo po teh deželah 11 in tričetrtine miljonov organiziranih delavcev, čez leto že okroglo 14 miljonov. Vsekakor prav lep napredek. O premoženju organizacij poroča statistika fran eoskega ministrstva sledeče: Nemčija 111 miljonov frankov, lielgi-ja blizu treh miljonov. Avstrija 15.800.000, Anglija 139 miljonov. Ogrska nad tri miljone, Švedija nad dva miljona. Norveška blizu dveh miljonov i t < i. Torej so organizacije delavcev prav dobro fun-diraue. Kdor prav razume vse te številke, bo vedel koliko napornega dela ie bilo treba, da se je zvrstila velikanska armada in vedel bo tudi. unaju nagrobni spomenik. tudi o socializmu, vzgaja posebne limi vrste socialiste. Sad njegovega Par tisoč glasov je dovolj, da zadela je že dozorel, in sicer v osebi ído'stimo zakonu, nekega F Lebarja, ki je bil ves iz i 17. marca je registracijski dan sebe, ker ni takoj, tisto minuto, j Tega dne mora registrirati ali ko je dopis dospel v urejništvo, vpisati svoje ime v volilni imeni . zagledal beli dan v predalih lista, vsak nov volilec in vsi tisti, ki s> Mi bi sc sicer ne pečali z zadevo, sc od zadnjih volitev preselili iz ki je sama pc sebi neslana in tnajč- mega stanovanja v drugo. 01- ( kena. če bi nam ne bilo .do tega. enem morajo trt dan registrirati ,da pokažemo širši javnosti pro- vae ženske volilke, ako nočejo vo dukt svobodaške vzgoje; človc- liti 7. aprila. Sodrugi in stnlni- ka, ki je pravi tip in representant žice, ne pozabite torej na ta dan poprečnega svobotlomisleca. ka- Vsakega oženjenega flelavea ie kršne vzgaja 'Glas Svobode" med dolžnost, tla pošlje svojo ženo rc- ameriškimi Slovenci. gistrirati. Po zakonu ima vsaka Da sc maščuje dotieni svobodaš žena volilno pravioo, koje mož jo — kakor sc je podpisal — ki je državljan ili če je izpolnila 21 le- v Ameriki že sedera let in še ni to svoje starosti. Dekleta, ki niso nikoli pozabil na unijsko in soc. tukaj rojene, morajo vzeti držav- člansko knjižico —ker ni njegov Ijanske papirje. L. Bric, L. Grosser. V. Pugelj, B. Mezori in A. Zidatišek: Prihodnjič. Jak. Toniee, Bridgeport, 0.: Kiakor vidite iz današnje številke. je poslal tozadevno poročilo že drug dopisnik. — Pozdrav! S. Z. Rochester, Minn.: Tista reč nam je premalo razumljiva. Dopis kakršen je, ne bi imel nobenega pomena za javnost. - • Pozdrav ! F. Banko, VV. Allis, Wis.: Vaš« naročnina je potekla s številko 299, nič se torej ne čudite, če se je Vam i 1st ustavil. Sedanja tekoča številka je 338. — Kdor ni dobil lista, je znak, da dolguje na naročnini. Uemedura: pošljite naročnino. V COLORADI JE fiTRAJK PREMOG ARJEV1 PROČ OD COLORADE! Jugoslovanska socijalistična Zveza -v Ameriki.- Box 147. Jugosl. Soc. Udruž., tajuik G. Fi ut ar ich, EKftSKUTIVA: / FUlp Oodlna, B. R Savič. Frank Pstrli, M. Luiič, Fr. Alaà,, M. Folovina, J Krpan, t. Bajakic, M. Vrkljan. Alsx Dubravac, Frank Hreu ln J. Beglč. Olja Suinjar, 3I. tajnik. Ill Market St.. Chicago, 111. Seje ekaekutiv^e »o vsaki prvi četrtek v mescu ob 8 uri svačer. NADZORNI ODBOR: Mike Mavrieh, Chicago, 111., J. Zakovèek, Waukegan, 111., John Svanut, Chicago, 111., Nick, llinich, Milwaukee, Wia., Dimiter Ekonomof, Gary, lnd. ODBOR ZA UPRAVO ZVEZNE TISKARNE. * G. Berger, Jo». Zavertnik ml., B. R. Savich, I. Steiner. — Vse informacij« o tiskarni daje tajnik tega odbora Jo«. Zavertnik ml., 2821 So. Crawford Ave., Chicago, 111. Klubi, ki taie govornike, naj •• obrnejo na gL tajnika. ARKANSAS: — 83. Jenny Lind, Ark.—Jugoal. aoc. klub, taj. Anton Pečar, K. F. D. 3, i07. liutington, Ark.—Jugosl. aoc. klub, tajuik Fr. Seng er, K. F.D. 191. Sm^Î^ÔmI—Men Francisco, Cal. 103 Broadway, Oakland, Cal. colorado:— 132. Pueblo, Colo. — Jugosl. »oc. klub, tajuik Jos. Cuiak, 1227 Berwind St. ILLINOIS: — fttev. 1. Chicago, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Filip Godina, 2806 So. 41. ave. 4. La Salle, 111. — Jugosl. soc. skupina, tajuik John Kogel, 1037 — 2nd St. 6. Chicago, 111. — Jugosl. Soc. U dru žen je, tHjnik Jo». Horvat, 1*30 So. Centre Avenue. 20. - Chicago, 111.—Jugosl. soc. udružeuje, taj. Petar Kokotovich, 2206 Clybourn Avenue. 39. Oglesby, 111.—Jugosl. soc. klub, tajnik Fr. Alauf, Box 67. 45. Waukegan, 111. — Jugosl. soc. klub, tajuik Paul Peklaj, 527 Belwedere St., organizator J. Zukovšek. Seje so vsako jirugo soboto v mesecu ob 8. uri zvečer in vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v dvorani J. StražiAarja. ♦S. Panama, Ul. — Jugosl. sac. klub, tajaik Jae Fer.jančič, box 10. 50. Virden, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik ». Heven, box 12. Seja »o vsaka 2. in 4. nedelj« v mesecu «b osmi uri zjutraj v lTni«n Hali. 50. East St. Louis, 111. — Jugoal. socialistično udruženje, tajnik John Badalich, 211 Exchange. • 60. Cicago, 111. — Jugosl. aocialiatično udruženje, tajnik 8. Sekulich, 3247 Kmeral ave. 04. Livingston, III. — Jugosl. socialističen klub. tajnik Frauk Krek, P. O. 67. Springfield, 111.—Jugosl. soc. klub, tajnik Karl Welletz, 320 X. Lineoln av. 84. Witt, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Demeter Senuškar, Box 151. 92. Zeigler, 111. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik M. Vidakovich, Box 166. 106. De Pue, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Jos. Omerza, Box 651. 109. Granite City, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Stef.-Kgeduiič, Box 38. 110. Staunton, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Aug. Li po v äe k, L. Box 549. Orga nizator Fr. Jerksié. 115. Bucknsr, 11L—Andrew Barnich. 120. So. Chicago, 111. — Jugosl. aoc. klub, tajnik Frank Pretnar, 11256 Fulton Av. 121. E. St. Louis, 111.—Jugosl. soc. Udruž., tajnik H. Vižintin, 3217 Louisiana BI 126. Peoria, 111.—Jugosl. soc. udruž., taj M. MarkJié, 2006 80. Adama St. 128. Nokomis, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Matt Skriner, Box 607. 135. Palo* Park, III. — Taj. P. Shejatovich, box 24. Razno. fiö^SSlän, 25. Mullan, Ida.—Jugosl. soc. klub, taj. John Mohorich, Box H. INDIANA: — 25. Indianapolis, lnd. — Jugosl. soc. skupina, tajnik J. Bunder, 710 tloimer 31 34. 50. 51. •2. 91. avenue. 41. Clinton, lnd. — Jugosl. aoc. klub, tajnik Victor Zupančič, box 421. Organizator L PrsAnikar. Seje so vsako prvo nedelj« ob 5 uri popolda«. 53. Gary, Ind. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik P. Maravich. 2193 Wash. St. KANSAS: — 30. Breezy Hill, Kans.—Jugosl. soc. skupina, tajnik M. Smolinik. R. R. 2, b. 208. West Minerai, Kans.—Jugosl. soc. skupina, tajnik John Gorftek, box 211, W. Mineral, Kans.—Seje so vsako 2 in 4. nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v E. Mineral, dvorani it. 6. Frontenac, Kans. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Thom. Kopftič, box 163. Franklin, Kans. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Frank Vegel, Box 38. Skidmore. Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank čemažar, Box 34. Carona, Kana.—Jugoal. soc. klub, tajnik Blaž Mezori, Box 162. Stone City, Kans.—Jugoal. «oc. klub, tajnik Mike Maček, Box 484. 133. Dunkirk, Kans. — Jugosl. soc. klub, tajnica Apolonia Brezovar, Dunkirk, Kansas. MICHIGAN : — 48. Calumet. Mich.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Jos. Ozanich. 407Va—5th St. 61. Detroit, Mich.—Jugosl. aoc. udruž., tajnik S. Mirosavljevich, 1208 Rivard St. 88. Detroit, M ich.—Jugosl. rdruž., tajnik M S.tojadinov, 39 Hastings Ht. 114. Detroit, Mich.—Jugosl. soc. klub, tajnik Jos. Primer, 416 Philadelphia Ave. MINNESOTA: — 22. Chiaholm, Minn.—Jugoal. aoc. udruženje, tajnik M. Maurin, box 223. 54. Aurora, Minn. — Jugosl. soc. klub, tajnik J. G. Mihelich, Box 251. 119. Biwabik, Minn. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Mahnich, Box 332. MISSOURI: — 14. St. Louis, Mo. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik F. Franič, 1727 So. 3rd St. 129. St. Louis, Mo.—Jugosl. soc. klub, tajnik Vine. Cajnkar, 2213 Graveia Ave. MONTANA:— 73. Red Lodge, Mont. —Jugosl. soc. klub, tajnik Geo. Forstner, box 615. 96. Bear Creek, Mont. — Jugoal. soc. klub, tajnik A. Ermenc, Box 198. 101. E. Heleua, Mont. — Jugoal. soc. klub, tajnik Frank Benchina, Box 201 Seje so vsakega 2. v mesecu ob 8 uri zvečer. 111. Butte, Mont.—^Jugosl. soc. udrui., tajnik Sim. Fabianič, 128 S. Shields Ave. 134. Klein, Mont.—M. Meznarieh, box 127. NEW YORK: — 124. Albion, N. Y.—Jugosl. «oc. udruž., taj. Petar Putnik, Box 55. OHIO: — 2. Glencoe, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Pavel Dolenc, L. Box 43.—Redne mesečne seje so v«ako 2. nedeljo popol. pri sodr. N. Žlembergerju. 18. E. Youngstown,* O. — Jugosl. soc. udruženje, taj. Hp. Markovich, Sycamore St., Youngstown, O. 26. Neffs, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik A. Pire, box 172. 27. Cleveland, O. — Jugoal. soc. skupina, tajnik Andr. Bogataj, 1095 E. 71st St. Vine. Jurmnn, organizator. — Seje vsak 2. in 4. petek v mesecu na 110* E. 61. St. 38. Kast Paleatine, O.—Jugoal. aoc. »kupina, taj. Jak. Istenich, b. 304. Seje «e vrla vsako zadnjo nedeljo ob 2. uri pop. v mesecu pri sodr. Fr. Bogataju. Orga nizator Frank Hostnik. 49. Col lin wood, O. — Jugosl. aoe. klub, tajnik Gus. Kabaj, 424 E. 157th St., Clavalaad, O. 62. Youngstown, O. — Jugosl. soc. klub, taj. John Petrich, b. 680, Youngstown, O.; organizator Anton Kikel. 71. Cleveland, O. — Jugosl. socialistično udruženje, tajnik S. Spoljarec, 5327 Standard 8t. '2. Collinwood, O.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Koželj, 4429 Aapenwalle av 76. Kuclid, O. — Jugosl. socialistični klub, tajnik John I'laga, Cut Rd. 4 Goldar St., organizator Karol Kotnik. 86. Akron, O. — Jugosl. socialist, udruženje, tajnik Branko Aolič, 117 ». High Street. 89. Lorain, O. — Jugosl. aoc. klub, tajnik Geo. Petkoviek, 1794 E. 29th St. »5. Piney Fork, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Fr. 8edej, P. O. 113. Bridgeport, O. — Jugosl. aoc. klub, tajnik Mart. Akoda, Box 750. 123. Maynard, O. — Jugosl. soc. klub, taj. Dom. Feltrin, Box 272. OREGON:— «7. Portland, Ore.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik 8. Zlodi, 141 N. 16. St. PENNSYLVANIA: — 3. N. S. Pittsburg, Pa.—.Jugosl. soc. skupina, tajnik Fr. Gayer, 408 K. Ohio st 5. Conemaugh, Pa. — Jugosl. aoc. skupina, tajnik Frank Podboj, Box 218. — Seje so v«ak drugi in četrti četrtek v mesecu. 10. Forest City, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Ratais, box 685. 12. E. Pittsburgh, Pa. — Jugosl. soe. udruženje, tajnik S. Blagié, Box 388. John Gračanin. organizator. 13. Sygan, Pa. — Jugosl. aoc. klub, tajnik John Kvartich, b. 453, Morgan, Pa 16. «iairton, Pa.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik J. Jnk«hekovich. box 156, Blair Sta.. Pa. 19. Farrell, Pa.—.Jugoal. soc. udruženje, tajnik Frank Buyer. 1051 Hamilton av. 32. West Newton, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Jos. Zorko, Box 91a. 51. Monessen, Pa.—Jugosl. aoc. udruženje, tajnik Stef. Pogledič, box 329. 57. So. Side Pittsburg, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik M. Z. Mamula, 2620 Sarah St. 63. Herminie, Pa. — Jugosl. socialistični klub, tajnik Frank Rome, box 106, K. F. D. 3, Irwin, Pa. 65. .Johnstown, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Hribar, 509 Broad St. 69. Herrn i nie, Pa. Jugosl. soc. klub, tajnik J. Oj. Dobrichich. box s8. 70. Large, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Nick. Jakrlin, Box 102. '4. Willock, Pa. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Frank Dolinar, L. Box 112. organizator .Tack Miklančič, L. Box 3. 75. Braddock. Pa. — Jugoal. soc. udruženje, tajnik 8. Mihalich, 22 — 5th ave. 77. McKaes Kock*, Pa. — Jugoal. aoc. udruženje, tajnik Anton Radanovich, 10« Ella 8t. 78. Ambridge, Pa.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Vid Habitov, Box 552. Seje vsake tretje nedelje v mes. ob 9. dopoldne u prostorih Soc. Ed. Bureau. 87. Fayette City, Pa. — Jugoal. aoc. klub, tajnik John Oartnar, b. 378. — Organizator John Baraga. 8eje »• vsako zadnjo nedeljo v mesecu. 90. Primrose, Pa. — Jugoal. «oc. udruženje, tajnik Pet. Bacher, Box 707. JI. Browndale, Pa. — Jugoal. aoe. klnb, tajnik F. Verbaje, box 140, Fore«» City •7. Homer City, Pa. — Jugoal. «oc. udruieaj«, tajnik 8tevo Janlč, Box 421. H. Garrett, Pa. — Jugoal. aoe. klnb, tajnik John Kralj, bo* £27. Morala krščanskih socialcev. Kracaiittko socialni poslanci v Avstriji ao na seji državnega zbora 18. izpovedi neke priče in nato je dejal kbiii pri Ribi: "Pojdi, Pavel Anton (tako je krstno ime tega poštenjaka). odpusti inužti, kakor je odpuščal tvoj vzor. tvoj izveličsr vsem, ki so ga žalili." Takšna je morala krščanskih aocialeev, takšno njihovo kristjanstvo, da jemljejo v zaščito predrznega sle-parja! čnem položaju, ker m* število so dragov v Algieru vedno množi Leta 1911 smo imeli 310 sodrugov, v letu 1U12 ptt 610. V letu 1913 *c je pa število sodrugov nepričakovano pomnožilo. V Algieru ao ao drugi v svoji hiši primerno opremili «obe. Imajo le|>o knjižnico in ljudsko univerzo, na kateri učo tuje jezike, godbo in obdržavajo aocialn. politična predavanja. Angleščine «e uči letošnjo zimo 70 oseb." . Socializem maršira po vsem sve tu. Ne ustavi se pri Kitajcih, .la poncih, Turkih, kakor tudi ne pred Arabcih v Afriki. Zato »e tresejo vsi mogotci pred njim. — Odkar obstoji država New York, j«, legislature v Albaniji sprejela 56,973 zakonov. Kdor s<- ue ravna po zakonih, se kaznuje. Ako bi od "»ti.!>7:{ zakonov ne bi bilo sprejetih .">6.900, bi se prebivalcem v omenjeni državi ne godilo nič bolj pred kratkem pretresali zakon, ki naj bi omejil otroško delo. Tovarnarji so nastopili proti zakonu. Delavci nikar ne mialite, «la so rekli, da so proti zakonu, ker bi jim tak zakon krčil profit. Kaj še! Kapitalisti so povdarja-li. da se takega zakona ne sme sprejeti, ker bi škodoval delavcem. Pretakali so krokodilove aolze in tarnali, kaj bodo počeli delavci — Protest socialistov. Ker je bolgarska vlada razpustila aobra-nje, so socialistični občinski svetovalci v Zofiji odložili svoje mati date. da tako protestirajo proti vladnemu nasilju. lVi.demisijski izjavi je sodnig Hristov, občinski svetovalec in poslanec v sobranju, ostro napadel carja Ferdinanda in mu očital, da je kriv nesreče, ki je zadela Bolgarijo. Navzoči so mu burno pritrjevali. Agit, fond za pošiljanje Proletar ca mich, štrajkarjem. Louis Zavertnik, Chicago. $ .">0 J./iakovšek. Waukegan, lil 1.50 7u0 iztis. Proletarca št. 338 7.00 Pritnankljaj dne 24. febr. 95.07 Skupaj ......... Današnje pokritje tH'iî.Oî 2.0g ju i tej strašni draginji, ako se delavcem ne voli pošiljati svo-1 priinankljaj dne 3. tnarea #100.07 jih otrok že v najnežnejši mladosti v kapitalistično sužnost. Ameriški kapitalisti imajo res "zlato" srce, kadar gre za njih profit. Menda ni takih hinavcev na širnem svetu, kot so ameriški izkoriščevalci. — Socializem v Severni Afriki. Neki sodrug iz Ilussein Devja pri Algieru poroča socialističnemu časopisju: "Več kakor pol leta iziiaja v Algieru socialističen list "I.a Republi(|iie Sociale". List je lastnina naših sodrugov v Algieru in Oranu in izhaja sedaj trikrat v mesecu. Napram številnim bur-žoazuim listom v Algieru ima naš časopis zelo težko stališče. Kljub F. Klais. IVoria. Tli. . temu se naročniki množe in v krat keni času l>o list v ugodnem finan Skupaj dne 3 marca Fond za mich. štrajkarje. Zadnji izkaz v št. 337 ____$332.43 John Klranjc. Milwaukee, Wis. za dr. 'Sloga,4 št. 1 Nabrano na seji dr. Sloga, št. 1, Milwaukee, Wia. A. Kolenc, Milwaukee za: Loop. Šištar in A. Kolentz a 50 c................ 1.00 Ant. Stražišar.......... 1.00 10.00 9.25 Skupaj .............. $353.68 Poslano blag. \V. F. of M. 200.00 (>>tane na roki dne 3. mar. $153.68 Tiskovni fond. Zadnji izkaz dne 24. febr. $331.99 .50 $332.49 ¿9. Me Kres Port, Pa. — Jugosi. soc. udruženje, tajnik J. Boinjak, «06 Manning Avenue. 100. Ellsworth, Pa. — Jugosl. aoc. udruženje. tajnik Joa. Puikarich, box 161, Ellsworth, Pa. 104. Woodlawn. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik M. Jovanovich, Box 692. 105. Marianna, Pa. — Jugosl. aoc. klub, tajnik Frank Primožič, Box 213. 112. Lemont Furnace, Pa.—Jugosl. soc. klub. tajnik Frank Oramc. 116. Johnstown, Pa. — Jak Kocjan, 409 Ohio St. - 117. Lloydell, Pa.—Anton Zalar, Box 38, Beaversdale. IIS. Meadow Land, Pa.—Jugosl. aoc. klub, ts mik Paul Posega, box 36."» Caaons-burg, Pa. 127. Dunlo, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik I. Peternel, box 275. 130, Bessemer, Pa. — .Jugo&k soc. udruž., tajnik R. Babich, Box 86. 131. K. Pittsburgh, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik B. Novak, 6568 Koman Ave. WASHINGTON: — 28. Roelyn, Wash. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Mike Ozanich, Box 905. 102. Buoklev, Wash. — Jugosl. soc. udruž.. tajnik J. Ppkarich, P. O.. Spiketon, Wash. WISCONSIN: — 9. Milwaukee, Wis,- Jugosl. «oc. udruž., tajnik Thos. Stepich. 377 (Jreeubush avenue. Kenosha, Wia. — Jugoal. socialistično udruženje, tajnik M. Udbljanee, 33 N. Main St. Organizator M. Oubrilo. — Seje ao vsako zadnjo nedeljo v mesecu v na Socialist, gl. stanu W'est Allis, Wis.—Jugosl. soc. udruženje, taj. I. Pataloviča, 42K — 56th Ave. Avenue. Milwaukee, Wis. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Jo« Presechnik, 114 So. Pierce St. * Kacine, Wis.—Jugosl. soc. udrqlenje, tajnik Mark Pavlov, 1219 -— 8th St WYOMING: — 8. Cumberland, Wyo. — Jugoslovanski soc. klub, tajnik M. Verčič, box 232. 41. Superior, Wyo. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Luka* « Sycamore. At. 3. Chlcago. Tainik V. 8. Ojokovič, 2296 Clybourn ave., Chicago, 111. At. 4. Wisconsin Tajnik T. 8tepič, 307—«th ave., Milwaukee, Wis. St. 6. Missouri ln Jnfnl 111. Tajnik F. Franič, 1727 80. 3rd 8t., 8t. Lonia, Mo.1 11. 35. 37. j no ROJAKI V MESTI) IN OKOLICI! Poskusite Bernardovo Kapljico! \pgffBffff—^ ' ■ ''".......'s»! 1 NA ZAHTEVO POŠLJE NA DOM. Ako živite izven Chicage, pišite po na* cenik za dobro vino in žganje, na; tac DTDM a dn "o* blue island avenue, ti U 9« DLllll/ill MJf (dept. C.) chicago. illinois. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna = 2146-50 Bine Island Avenue, Chlcago, Ul. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni ♦♦»♦♦»»»»»»»»»»»♦o» J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE COM 2711 South Mlllard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zastonj. -:- Vse delo garantirano, j < 1 FOTOGRAFIJE najfinejšega dela, najsibo ženitovanjske, društvene ali družinake, vedno dobro in okusno izdeluje IVAN VČELIK, prvi hrvatski fotografist 1634 Blue Island Ave., med 18. In 16. ul., Chlcago. Z mkim ticitom slik dano kritno darilo. Telefon: Canal 2S99. služijo Calumet & llecla družbi in ki ao že požrli blagajno do zadnjega belica, treba je bilo naložiti nov aaeament 50 centov. Ta ah ea m en t je bilo treba plačati pri tisti priči ali pa ven iz društva in K. S. K J. Taki so tisti "praktični" ljudje, ki čuka jo slov, jedno-te v prid kapitalistov. V omenjenem društvu so pa tudi organizirani rudarji, ki so vstali proti tej tkebtki naredbi. Na strani štraj-karjev sta bila tudi dva ugledna in spoštovana trgovca v Calumetu. Lahko ai mislite, da je bil ravs in kavs in v tem kavsu je eden članov vihtel jednot ino glasilo "Amerikanskega Slovenca", ter hotel preči tat i prošnjo dveh društev, ki apelujejo Za pomoč, da lažje vat raja io v boju proti kapitalu. S tem je hotel član dokazati, da K. S. K. .1. je naklonjena sta v kar jem in vprašal je, zakaj ne' bi tudi društvo sv. Petra iinc lo usmiljenje s svojimi člani, ki se borijo že »edem mesecev za delavska prava, za boljše delovne pogoje in tudi za tiste, ki skebu« jo. Ali vse to je bilo bob v steno. Skebje so imeli večino in naredili so sklep, da vsak mora plačat) aaesment in doklado 50 centov, če ne, zapade izlkjučenju. Dokla do 50 centov je treba plačati takoj. da se čimprej naplačajo gar-jevci, ki so prodani kapitali/nm po zaslugi (ilasnik Oo. in deputi-šerifa Luke Klapčiča. Organizirani delavei nimajo stila j nobenih pravic pri društvu sv. Petra st. 30 K. S. K. J., zate pa prosijo glavni odbor te jedno-te, da naj pazi na odb< r dr. sv. Petra v Calumetu — ta odbor se stoji iz samih akebov —.da ne bodo krivičnim potoni suspendirali članov, ki so že sedem me»p e»' v stavki in kateri ie leta in leta plačujejo asesment K. S K. .1 Moje menje je, da bi se i. oial glavni odbor potegniti za te člane, ki so zaničevani cd skebov. ('lan dr. sv. Petra in K. S. K J. ADVERTISEMENT naj delujejo na to, da pridejo tu. di ženske do svojih pravic, nakar bodo s toliko večjim uapohom pomagale možem v bitkah na indu-«trijelnem polju. Nato je pela šolo Miss Palm, 19letna Finka, kate-ra je izvrstna pevka, tako da lahko tekmuje z opernimi pevkami. Prijetno nas je iiuenadil ženski zbor treh Slovenk in treh Hrvatic, Sloveli k e so: Jožefa Butala, Ana Staddhar in Frančiška Bolf; Hrvatice pa Lojza Činžek, Antonija M ¡belič in Antonija Mihelčič. Iz-vrstno so pele slovenske in hrvatske narodne pesni kljub temu, da so bile prvič na odru in žele so burni aplavz. Vsa čast gre pevo-voditeljici, goape Tereziji Ciezer, katera se je potrudila, da je bilo petje tako izborno. Izvrstni sta bili tudi deklamaciji dveh hrvatskih gospodičen, Miss Ane Mihe-lič in Ljube Čor Bila je tudi igra "Strah pred socializmom", katero s<> igrale finske žene. Igralk je bilo sedem in štiri so bile v moških oblekah. V začetku igre je bil samo eden socialist, toda proti koncu so pa postali vsi razen enega starega farmerja. Ne smem pozabiti na vrlo gospo Lojzo Les, katera je storila že marsikateri dober korak v prid štrajkarjev. Živela nam M rs. Les! Veaelični program je bil velik in Uvajale so ga žene in dekleta stavkarjev. kajti bil je njih dan. Želimo, da bi nam ženska podružnica \V. F. of M. priredila še več tak)o prijetnih zabav in veselih uric, da v teh časih boja malo pozabimo na gorje, katerega so krivi naši trgovci in skebje, ki stoje ua strani kompanije. Neprijatelji! Pomislite vendar enkrat, kako sami sebe tepete in tirate v staro su/.ni>st, še hujšo sužnost. kakor ie bila pred štraj-a bilo, ko je prišel k Luki neki rojak iz Co»>-l>er City s prošnjo, da bi mu krst'1 otroka. Dotični rojak je štrajkar, toda dober faran in katoličan. Re-mu je Luka: "Ti plačaj st 1 v cerkvi, pa bom krstil, drugače ne!" Omenjeni rojak je dal za cerkev $35 in ob času svojega bivanja v Calumetu je imel tudi sedež. toda danes je že sedem ir« se-cev na štrajku in obenem odda jen šest milj proč od cerkve, vsleu česar mu je nemogoče dati dpnur Zato se pa mora njegov otrok sedaj za enkrat zadovoljiti brez kr-*ta. Tako dela Luka. New-yo,*ski gunman ni kupil stola, toda poročil ga je pa le. Kaj dela cerkveni odbor, ali,res spi? Ako bi priše: škof Baraga nazaj, gotovo bi vzel v roke brezovo metlo. .. Kako dolgo boš še služil satanu, Luka? Ali ne vidiš revščine med svojim narodom, med tistim narodom, kateri te je postavil v palačieo, kjer živiš življenje paš-v turškega in «luži* kapitalizmu? Ti si slabši od vodiške Johanee, katera je prodajala kri neme živali! Ti prodajaš kri svojih rojakov ameriškim kapitalistom! Povedati hočem tudi nekaj iz zadnje redne seje društva sv. Pe. tra št. 30 K. S. K. J. v Calumetu. To je bila seja slovenakih skebov, pri kateri so naenkrat vsi govorili in nazadnje so zmešali jezike, ka kor v Babilonu. Ker je blagajna prazna in je nemogoče več plačevati podporo velikemu številu bolnih in pobitih garjevcev, ki Lub sodnih redahter! (ílih pofruštkal sina, pa je pr-šou en pajac in je uprašou, kdu se piše Jaka Strigelj. Veš, d' me .ie pree jeza popadla, k' je uprašou v anglešk šprah tku ainfah po moj'm imen. Za tu sem odgovuru, d' za Angleže in Amerikanee «m Sir Jaka Strigelj, za Ruse knjaz Jaka Strigelj, za Nemce pa llerr von Jaka Strigelj: I/ za Slovence sni Jaka Strigelj, ker to je demokratičen narod, k' ne pozna plemstva razn nekaj «putan'ii ritarjev al vitezou, k' sa zdej postal, ker pa svoj narod predal avstrijsk ka maril in pa papež v Rim. ** Excuse me Sir Jska Strigelj ", je reku tist pajac, "k' nisni tega vedu. Now you go with me, ker je pršou za vas telefon iz Chiea-ge." — That is the way to talk with a noble man", am reku tist' m pajac, poti am se pa obrnu prek Ribežen in mu reku: Ti nzem s saba pleištift in papir, d' boš moj sekreter in use stenografinou, kar l orna gavurl. K' «m se še z roka-vam obrisriu špeh okroh ust. mu-staf in brade, d' am izgledou bol gosposk. sma ja odrinil prek Wil-lowspring. K sin« prišli not v o-štarija. me je tist pajac, k' je pršou pome predstavil birtu za Sira Jaka Strigelj"». k' zna use šprahe in hod zraeram pil svet. K' sa bU iMikrat use eeremopje končane. ?;ri šou k telefon in zavpou: Kdu je tam ? "Who is talking", sni dobili odgovar. — "Kua... who is talking, preklemanska šenia od kelnarja v Pihlarjevm kevdr, kaj ne poznaš Jakata P" glas? Z mana tku govor kukr t' je jezik zrasli, drgač t* ena prmažem kar pu telofon, d' boš slišou o punoči .planke žvižgat. — "Oh, Jaka. kaj s' ti?" se jo npet oglaau. — "N' kar ne delaj tolk neumnast pa hi- Piama ¿trajkarjev v Michiganu. Calumet, Mich., 26. feb.—V nedeljo 22. pr. m. je priredila tukajšnja ¿enaka podružnica št. 15 W. F. of M. aiaterni dan(Mother's D»y) v italijanski dvorani. Na programu so bili govori, petje in dcklamacije v slovenskem, hrvatskem, finskem, madjarskem in v angleškem jeziku. Predsednica pripravljalnega odbora Mrs. Han-eock ie otvorila program in nagovorila navzoče občinstvo, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Med dragim se je dotaknila tudi ženske volilne pravice in priporočala moškim volilcem, da CEDAR RAPIDS IOWA f ? X Nečista krl_ t carl strover Attorney at Law ru imeti ime zlata metlalja, ampak a»' lahko imenuje tu
  • # Kot stara tvrdka za izdelovanje harmonik (tudi v starem kraju) kakor tudi popravo, se Vam pri- Dr. W. C. Ohlendorf. M. D Zdravnik sa notranje bolacnl ln raa«c«lnik. tadravBiika preiskava brezplafn«—pis ¿«ti je I« zdravila 1924 Blu« Ialan« At»., Chicago. U redu je od 1 d« 3 p« Ml.; «d 7 d« 9 zv«*«r. Iav«n Chieags iiv«4i b«laiki aaj piiaj« *loven«ko z biljardom in kegljiščea Poleg aaloona dvorana za drufttven« seje, veselice itd. «Jotin Stražlšar 611 Market St.. Wsuke«an. III. Itioa« »t. »n. AVSTRO-AMERIKANSKA Črta. ANTON MLADIČ modema gratilna. Toči pilsenako pivo in vina. Kegljišče. Tel. Canal 4134 2348 Blue Ialnad Ave. Chicago, 111. Velike ugodnosti: električna luč, izvrstna kuhinja, vil« zastonj, kabine tretjig« raz ¿reda na parniku poročam za blagohotna naročila Cene so najnižje, kvaliteta naj-bolja. Anton Mrvar ml. 1162 E. 61. Str., Cleveland, Ohio Sledeči parniki odplujejo ob 3 u/i popoldan iz New Yorka: Za vse informacije se obrnite na glavne zastopnike PHELPS BROS. & CO. 6m'I Agt's, 2 Wistiington St., m« Yirt. ali pa na druge uradne zastopnik« v Združenih državah in Canadi. POZOR! SLOVENCI! POZORi SALOON • modernim kegljl&en •v«*« pivo v «odAkik im bvtsftJM k di«C* —mo i mi «s pijs4« Ur mrnj&m snsiJki Potelki dob« Ms« mrom* MARTIN POTOKAR 1685 So. Centre Ave. Ohio Ako želite slovenske gramofonske plošče, Columbia gramofone zlatnino in srebrnino, obrnite se na nas! A. J. TERBOVEC & 00. P .0. Box 25, Denver, Colo. moderno urejen aalun Telefon 1199 NASELNI&KA DRUŽBA 'ILIRIJA". Naznanjamo vsem onim, ki se /ao imajo za farme, da smo prevzeli večji del sveta v Lincoln eounty v bližini industrijelnega mesta Merrill, kakor tudi po nekaterih drugih krajih Wis'consina in sicer naravnost od lastnikov. Za to nam je mogoče isto po izredno nizkih cenah prodajati, kakor tudi pod lahkimi pogoji. Zemlja je povsod rodovitna in leži blizu železnic in mest. Cene akru so po 12 do 16 dol. Imamo tudi več obdelanih in na pol obdelanih farm. Pišite r»o pojasnilo.—Ilirija Colonization Co., 008 Michigan Ave., Sheboygan, Wis.—(Adv.) joe polovich do danes najmodernejši KROJAČ dela obleke finih krojev po celo zmernih cenah. Obleke zlika takoj sproti med tem, ko vi takate. 3129 Broadway, SI. Lonis. Mo. Izkušen zdravnik. Uraduje od 10—12 predpoldne in od 7—9 zvečer. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal 47«. 1842 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndale I. STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chirac«. D> bn* roi yo ««Jog« nr, veriii«, pr*t ! mor m dragi k «trafotša. I«vr#nje fc>* nsk» r i itui popravil« v tej stroki p* s«In ni «ki MSiL Priporočamo vam v prodajo vse stvari, ki spadajo v grocerij sko ali mesarsko obrt. Vse «•» najnižjih cenah. Na zahtevo •• dovaža na dom. G. Mamčllovlch & Co.f 331 Oreeve St., Conemaugh, Pa. Tel. Con. 4050. VVažno uprašanjef )n mi opravi W W nijbolji m RijCinijC Konzularneytô/* sodnijske wKäkßP vojaSke h»dot« m. "oXJ /CVlilwaukee, Wis! Katoliška cerkev in socializem. Spluni McGrady. - Pre vel M. (Dalje.) Papež ill duhoven sla bila tehtana. Ljudstvo je razmišljalo in iskalo resnico v posvetni izobrazbi. To je povzročilo, da sta Italija iu Francija obrnili cerkvi hrbet. Tudi v Belgiji gubi katolicizem svoj vpliv in nagnjenost do vere rapid-no izginja na Španskem in v Avstriji. Na Nemškem sicer prevladuje protestant izem, ali Nemci ao misleci in filozofi in cerkveno gospodstvo pada tudi v deželi Lutra. Nazadovanje rimske cerkve v Evropi pa ne velja za Ameriko. Gospodarsko vprašanje v K-vropi je bolj akutno iu napeto, kakor v Ameriki in slabe ease občutijo ne le ljudske mase, temveč tudi duhovščina . Katoliška Evropa je obremenjena, da kar poka s samostani in drugimi verskimi zavodi poleg vedno naraščajoče armade Hekularne duhovščine. Dohodkov je vedno manj. Cerkev v Italiji živi edinole od milodarov, ki jih zbirajo v tujih deželah in ki jh dajejo turisti, ki obiskujejo znamenitosti Italije in večno mesto. Ker je duhovnikov več kot jih pa cerkev potrebuje, izročeni so duhovniki na milost in nemilost škofov, ki postopajo z njimi v mnogih slučajih zelo despotično, kar povzroča med zadnjimi od-- por in pritajeno nezadovoljnost. To so razmere, ki delajo iz duhovnom revolucionarje iu svobodo-mislece, kateri ob prvi priliki obrnejo papežu hrbet. Nezadovoljnost med duhovni postavlja cerkev v slabo luč med masami. Pa tudi socialistična stranka v Evropi šteje v svojih vrstah zelo talentirane glave. Učenost, kultura in najboljši značaji so na delu za novo civilizacijo. In moč teh žen i je v čutijo povsod. • Dober učitelj, govornik in mislec je kmalu poznan med svojim narodom in čimboj je popularen, tem boljše za socialistično stranko in slabše za klerikalizem. Ni čuda potem, če v takih razmerah mnogi katoliški duhoven zapusti cerkev, ker s tem ne izgubi ničesar. Razmere v Ameriki so pa drugačne in minilo bo nekaj časa, preden izgubi rimska cerkev tukaj svojo moč. Versk« nestrpnost in fanatizem še eksistira v severni Evropi in na britanskih otokih, kjer je krščanstvo razdeljeno na več sovražnih taborov. In ta nestrpnost in fanatizem naselila se je tudi v Ameriki, dasiravno še ne aili tako hudo na površje. Zedinjene države so protestantski narod. Izšel je ta narod iz pregnancev in kolonistov ki so prišli iz protestantskih dežel. Katoličan, kateri je ušel persekuciji v svoji domovini, je tukaj našel svojega starega verskega nasprotnika. Tako se je ponovil boj, versko sovraštvo med katoličanom in heretikom jc vzniklo na zapadnem svetu in to sovraštvo klije neprestano. N Verska nestrpnost je oživela katoličana. tako da je postal fanatik in je pripravljen trpeti za svojo vero. Kljub temu. da tukaj prevladuje protestantizem, je rimska cerkev v Ze-dinjenih državah močnejša, kakor pa v kateri drugi državi pod solncem in ravno tukaj, na obrežjih zapadnega sveta hoče rimska cerkev voditi zadnjo veliko bitko za svetovno gospodstvo. Zvestoba njenih vernikov ji daje moč, da igra že danes velikansko vlogo v ameriški politiki. V naši republiki je okrog tri milione katoliških volilcev. Cerkev sicer pravi, da se ne meša v politično prepričanje svojih vernikov, toda kljub temu kontrolira njih glasove. Rim ni proti nobeni stari stranki, kajti obe zagovarjata sedanji družabni red. Cerkvi je vseeno, če je izvoljen republikanec ali demokrat. Ali v slučaju, da kateri kandidat, bodisi ene ali druge stranke, nastopi proti cerkvi ali priporoča zakon, ki bi bil na škodo rimstvu. tedaj gre cerkev v boj proti dotieniku. Tako-se je pokazala solidarnost katoliških volilcev v Californiji, ko je bil sodnik Ma-guire nominiran za guvernerja. V.San Fran-ciscu so demokratje vselej prodrli z velikimi večinami, toda v dotičnem volilnem boju so vsled pritiska cerkve propadli z veliko menšino in Ma-guire ni bil izvoljen. Napadali in psovali so Ma-guireja, češ da je zavrgel vero svojih očetov. Duhoven York je imel na predvečer volitev velik shod, na katerem je pozival katoličane, da naj obvarujejo Californijo sramote in glasujejo proti Maguireju. Drugo jutro na dan volitev so vsi republikanski dnevniki v celi državi priobčili Vorkov govor in vsled te diplomatiene poteze je zmagal nominiraticc republikanske stranke. S pomočjo glasovnice je rimska cerkev lahko gospodar položaja. Poraziti zainore vsakega kan didata in nadzorovati delo državnikov. Katoliška cerkev je prisilila vlado Zedinjenih držav, da je slednja poslala svoje zastopnike v Vatikan s polno močjo, da smejo dovoliti cerkvi vse njene zahteve na Filipinskih otokih. Rim dominira obe stari stranki v naši republiki. Demokratje in republikanci morajo iskati patronanco in prijateljstvo Rima. Ko so se 44Know-Nothings" pridružili stranki republika ncev, ožigosati so demokratje ozkosrčno stališče bigotov in s tem so pri dobili veliko katoliških glasov po celi republiki in vrhtega tudi sankcijo rimske cerkve. V prihajajočem konfliktu med starim in novim družabnim redom bo papeštvo pomagalo nazadnjaškim elementom. Napredek pomeni smrt za cerkev. Dogme rimske cerkve ne bodo prenesle poskušnje znanstvene analize, zato pa ona išče pribežališča v sencah ignorance. Nastop so eializina je triumf demokracije; rimska cerkev je pa ostanek fevdalizma. Ustanovitev socializma pomeni smrt aristokraciji, rimska cerkev pa že od nekdaj naglaša božansko pravo kraljev in ce ssrjev, ter božansko ustanovo plemstva. Socializem zahteva pravico za vse in zavrača vse privilegije. Socializem prinaša gospodarsko enakost, katera bi omogočila milionom delavcev, da uži- vajo blagoslov civilizacije, ki poveličuje zarjo dvajsetega stoletja. Pod socializmom bo otrok resen spon mezdnega dela in prebil bo svoja mlada leta v šolah, nakar bo zaiuogel poznejša leta — v l rje i* z najvišjo izobrazbo — porabiti prosti čas s premišljevanjem iu proučsvsnjem v korist človeške družbe. Ncveda bi izginila iz dežele. Politični in gospodarski nauki socializma se ne bodo nikdar sprijaznili z aristokratiškim po našaujcin Rima. Sanioohrana, prvi zakon priro-«le, bo prisilila cerkev, da se združi s kaptalisti in delala bo z vsemi svojimi silami za ohranitev razredne vlade iu zasebnega kapitala. Kapitalistični magnatje so# že spoznali potenco katoliške cerkve v kontroliranju mišljenja svojih vernikov . Oni vedo, da je rimska cerkev najbolj zanesljiv zaveznik iu zato se klanjajo nje« nemil tronu. Zgodovina govori, kako jc kralj Edward Vil. romal v Rim in padel papežu pod noge. Isto je storil tudi neki nemški cesar. Predsednik republike Zedinjenih držav je poslal bogate darove.tronu sv .Petra v Rim in muitimilio-nar Morgan jt obsipal Vatikan z zlatom iz samega rešpekta do "ribiča od Tiberi". Ameriško kapitalistično časopisje izključuj« iz svojih predalov vse. kar bi škodilo interesom hierarhije in celo na protestatnskih prižnicah j« utihnil anathema proti Vatikanu. Predsedniki, politiki, državniki, denarni kralji iu industrialni magnatje, časnikarji in pisatelji razumejo moč rimstva na ameriškem kontinentu. Rim vporab-Ija bojkot s teškiiui posledicami. S tem orožjem zainore vpogniti trgovske sloje. Ameriškim socialistom še manjka veliko sposobnosti, da bi s*' za mogli meriti v vsakem oziru s tem nasprotnikom. Rim ima na svoji strani diplomacijo iu veliko razumništva. Osebno oboževanje je še zelo vkoreniujeno med vsemi sloji in bogati mogočneži, ki tarejo iu izkoriščajo reveža. ter slahotneža, znajo izkoristiti to oboževanje sebi v prid. Žrtve tega oboževanja so zlasti delavci, katere je vladajoči razred oropal višje izobrazbe. Zato je cisto naravno, da zro s ponižnostjo in udanostjo visoko gori na take, ki odsevajo v bogastvu in katere postavlja časopisje, cerkev, šola iu vseučilišče za vzgled vsem. Katoliška cerkev vzgaja osebno oboževanje in katoliški delavec je med vsemi delavci najbolj hlapčevski. kadar je treba pasti Pa koleua pred altar človeških bog«»v. Socialisti sovražijo osebno obo-žavanje. Znan jim je zakon razvoja, zato vedo, «la vsak mogočnež je pr«»dukt razmer. Socialisti študirajo antropologijo, biologijo, kriminologijo iu sociologijo in zato vedo, «la so reveži in slabot-neži žrtve b«»gatinov, ter mogotcev ;dalje vedo, da je vladaj o«*i razred prišel tlo kulture in svoje veljave vsled požrtvovanja proletarskega razreda. Neveda in revščina enega razreda reprezen-tira bogastvo in razkošje drugega. Z ustanovitvijo gospodarske enakosti bo izginilo obožavanje iu častenje oseb, kajti z odpravo bede ne b«» ini-lionov potlačenih rever.ev, «In bi se klanjali "velikim in zaslužnim" poosebljenim božanstvom. Socialistom je znano, na kak način gospodujoči elementi izkoriščajo hlapčevske elemente; vedo tudi, «la je kapitalistično izkoriščanje pognalo siromašne sloje v podzemska stanovanja ali kleti. kjer je «loma nevednost, bolezen iu zločin. Dobro vedo tmli, da je osebno obožavanje sad vzgoje izkoriščevalcev, ki hočejo, «la ostanejo siromaki ponižni in podaniski. Ni čuda tor«'j, «la socialisti nasprotujejo cerkvi, katera zapov«*duje delavskim množicam pokorščino in častenje napram človeškim bogovom, ki so v mnogih slučajih navadni lopovi in zločinci. Mnogi socialisti so prisiljeni ostro napadati rimsko cerkev in njene ustanove ,ka«lar prid«'j<» v razpravo o gospodar-skih problemih s katoličani, ki s«> takoj pokažejo klečeplazee in oboževatelje os«'l». Pri takih prilikah ožigosajo vero kot krivično in odprto pravijo svojim katoliškim tovarišem, «la je njihova cerkev največji inštrument za izvrševanje zločin-stev ,kar jih pozna svet. V taki slučajih si misli marsikateri socialist, da bo s takim žigosanjem rimske cerkve in papeža omajal verski vpliv in spreobrnil katoličana. Toda moti se. V mnogih sliu'ajih s tem po«lkuri v«*rski fanatizem v srcu katoliškega sotlelavea, kateri gre potem še z večjim ognjem v boj za svojo cerkev. Malo je socia listov, ki *bi znali, kako j«> treba govoriti katoliškim delavc«'m. da ne razžalijo njih versk«'ga čuta. Obožavanje oseb je dedščina tisočerih ge-neracij in bo živelo najmanj še eno stoletje p<» industrijelni revoluciji. Rimska duhovščina ima še precejšnjo polj«1 v Ain«'riki. V osr«» pripravlja na prihajajoči konflikt. Dam-s je cerkev na strani Kapiiansia m na strani «lela vca; na ta način ji ne more nihče očitati pristranost. Cerkev zagovarja pravo zasebne lastnine v proizvajanju in «li-stribueiji ,„ , t(.m „0 prikazuje kot odrešenik (Dalje. > BELEŽKE Neznanje je mati kapitalizma. Človek, kateri simpatizira s socialisti, pa se neče boriti z njimi, je sam simpatije vreden. POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM Kasparjeve Državne Banke ¿ \t oa|eeie|e in nalbolj slguris. Ako bi bil socializem res vse to, kakor naši nasprotniki trdijo, mi vsi bi bili proti istemu. NaAa parobrodna poalovmca je največja na Zapadu fn ima vae najbolj*« oceanak* ¿rte (linije). Sifkarte prodajamo pe kompanlfaklta cenah. POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POSTA K aspar Državna Banka kupu|e ln prodala In zamen|u|e denar vseh držav fveta. — Pri Kaaparjevi Drtavni Hanki a« izplača za K5 $1, biu odbitka. - S povprečuim delavcem je ta ko: polno glavo misli zadobi šeU [tedaj, kadar je želodec prawn. Dokler je žclodcc nabasan, je na-. .........K,1»:» s»'": '»HKASPAR DRŽAVNA BANKA. 1900 Bins Island Ave., z glavo, ne z želodcem. 1 f Največja Slovanaka Banka v Ameriki, ženi v alovenskem )eclku. — Daie %% o brea ti. — Slovenci postre Banka im- $t),318,821.66 premoženja CHICAGO ILLINOIS Neki angleški raziiskovalec p i-[še, da je našel v divjinah Afrike [dvoje ljudi, ki "nimajo najmanjšega pojma o morali ali nemora li". Dotični divjaki so najbrž izgubljeni kapitalisti. General Coxey bi zopet rad vodil armado brezposelnih v VVa-«tington. To ne ln» nič p«»magalo. Delavci naj rajši pošljejo arma do socialističnih kongresnikov v NVashington bodoče leto. To bo več pomagalo. V s«tlanji dobi kapitalizma se vozi bogat idij«»t v avtomobilu, med teni ko s«' delavec vozi na strehi železniškega vagona, kadar potuje «hI mesta «lo mesta za |delom. Iu vzlic temu «lelavec glasuje /a kapitalizam! K«lo je večji bedak ? Neznaniči pravijo, «la je socializem zato zanič, ker bo delavca priklenil na državo iu mu vsled tega vzel veselje do dela. Delavec vaj b< svobo«len — pravijo — in nihče ga ne sme siliti, «la naj dela ali ne «lela. Imenitno! Danes jc tri milione delavcev brez dela — sv«d»odni so opoln«'jš(» svobodo, kakorš-ne «lanes še ni, temveč tudi stalno «lelo. kakoršnega je kdo zmožen, s polnim plačilom.. Ameriška Državna Panka 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice Chlcago. VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000 00 JAN KAREL, PREDSEDNIK. J F ŠTEP1NA HLAGAJNIK Na*« podjetje je ped nadzoretvom "dearitg Housa " ¿ikaAZik baak Urej j« denar popolnoma sigurno naložen. Ta hanka previ^ma tudi uie' ge poitne hranilnice Zdr. držav. Zvriuje tudi denarni promet 8 N P J Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:S0 popoldne; v soboto je bank« odprta do 9 ur« zvečer; v n«d«ljo od 9 ura dopoldne do 12 ure dopoldne Denar vložen v naio banko nosi trt procente BoSite uvejsrenL la Je pri naa denar naložen varno ln doMčkanoano Conemauflh Deposit Bank 54 M Al N STR. < OM VMK.H, PA. Vložena glavnica $50,000.00. Na hranilne ulogre plačamo'4% obresti -:- S. D. P. Z. ima svoje novce v tej banki. CYRUS W. DAVIS, predsednik. W. E WJSSINGER blagajnik. 5 pristnih pijač, in to ao: MOLOH ŽRE «Iružbe. Meddržavna trgovska komisija v Washingtonu objavlja v svojem pončilu, «la je bilo v fiskalnem letu li)13 usmrčenih 10.964 oseb na železnicah, 200.308 pa več ali manj ranjenih. RAD BI ZVEDEL kje se nahajala moja prijatelja Krank .I«'ras in Endi Virt. Kdor bi vedel za njiju naslov naj ga blagovoli naznaniti na spo«lnji naslov, ali pa naj se sama javita. .lakob Vidmar, Ilackett. Pa. (