Ptuj, torek, 20. marca 2007 letnik LX • št. 22 odgovorni urednik: Jože Šmigoc ¡it cena: 0,63 EUR (150 sit) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V ) POMLADNO PRESENEČENJE a Odkrijte svoj paket -pripravite vozilo na pomlad! TEHNIČNI PREGLEDI DOMINKO Dom in ko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj 02 / 788 11 75, 788 11 74, 788 11 68 Sport Nogomet • Poškodbi, izključitev, poraz ... Stran 7 Rokomet • Ptujčanke uspešno branijo 2. mesto, 15-minutni mrk Ormožanov Stran 8 Kolesarstvo • Perutninarji poskušali, a brez uspeha Stran 9 PtùjHIDaiMdMmmi^ Foto: Črtomir Goznik Doma in po svetu Tednikov pogovor Po naših občinah Po naših občinah Po naših občinah Slovenija Štefan Čelan Predvidenih je 14 Ormožani in Ptujčani pokrajin se v glavnem Stran 2 razumemo ... Stran 3 Po naših občinah Ormož • Ptuj ni naravni sovražnik Stran 4 Ptuj • Kdo bi rad Majšperk • Rešitev Cerkvenjak »zaprl« Qlandio? Stran 4 je le regulacija Stran 5 Po naših občinah Ormož • Župnik na prostosti - razširili preiskavo Stran 5 Zgodba ostaja živa Stran 12 Slovenija • Pokrajinska zakonodaja v usklajevanju Predvidenih je 14 pokrajin V teh dneh je služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko skupaj s predlogi štirih pokrajinskih zakonov, ki naj bi določili vsebino, strukture in način financiranja pokrajin, vsem, tako koalicijskim kot opozicijskim poslanskim skupinam, poslala tudi delovni osnutek petega zakona, s katerim bi določili imena, območja in sedeže pokrajin. Po napovedih naj bi te zaživele v letu 2009, potem ko bi skupaj z volitvami v DZ konec leta 2008 izvedli prve volitve v pokrajinske organe. Foto: Črtomir Goznik Med 14 pokrajinami je zdaj uradno v razpravi tudi Spodnje po-dravska s sedežem na Ptuju, vanjo pa spada še 18 občin (tudi Ormož...) Skupaj s štirimi vsebinskimi zakoni je bil tako v usklajevanje poslan še peti zakon, ki bo določil število pokrajin ter njihove sedeže in območja. Sočasno obravnavo je zahtevala opozicija, pri čemer je opozorila tudi na dejstvo, da bo za sprejetje tega zakona potrebna dvotretjinska večina navzočih poslancev. V delovnem gradivu, ki je bilo z današnjim dnem objavljeno tudi na spletnih straneh službe za lokalno samoupravo, je predvidenih 14 pokrajin. Dolenjska pokrajina s sedežem v Novem mestu bi obsegala naselja občin: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna Peč, Mokronog-Trebel-no, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škoc-jan, Šmarješke Toplice, Trebnje in Žužemberk. Gorenjska pokrajina s sedežem v Kranju bi obsegala naselja občin: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Že- lezniki, Žiri in Žirovnica. Goriška pokrajina s sedežem v Novi Gorici bi obsegala naselja občin: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin in Vipava. Koroška pokrajina s sedežem v Slovenj Gradcu bi obsegala naselja občin: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Pre-valje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec in Vuzenica. Notranjska pokrajina s sedežem v Postojni bi obsegala naselja občin: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna. Osrednjeslovenska pokrajina s sedežem v Ljubljani bi obsegala naselja občin: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log-Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodi- ce in Vrhnika. Podravska pokrajina s sedežem v Mariboru bi obsegala naselja občin: Benedikt, Cer-kvenjak, Duplek, Hoče-Slivni-ca, Kungota, Lenart, Makole, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Rače-Fram, Pesnica, Poljčane, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Ruše, Lovrenc na Pohorju, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica in Šentilj. Pomurska pokrajina s sedežem v Murski Soboti bi obsegala naselja občin: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobro-vnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij, Šalovci, Tišina, Tur-nišče, Velika Polana in Veržej. Primorska pokrajina s sedežem v Kopru bi obsegala naselja občin: Divača, Hrpelje-Kozi-na, Izola, Komen, Koper, Piran in Sežana. Savinjska pokrajina s sedežem v Celju bi obsegala naselja občin: Bistrica ob Sotli, Braslov-če, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Radeče, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče in Žalec. Savinjsko-šaleška pokrajina s sedežem v Velenju bi obsegala naselja občin: Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje. Spodnje podravska pokrajina s sedežem na Ptuju bi obsegala naselja občin: Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Ormož, Podlehnik, Ptuj, Središče ob Dravi, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale. Posavska pokrajina s sedežem v Krškem bi obsegala nase- lja občin: Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško in Sevnica. Zasavska pokrajina s sedežem v Trbovljah bi obsegala naselja občin: Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Težave okoli financiranja in nalog Sprejemanje pokrajinske zakonodaje se je sicer glede na prvotne napovedi nekoliko zavleklo. Kot je pred dobrim tednom v odgovoru na poslansko vprašanje pojasnil predsednik vlade Janez Janša, se je to zgodilo zaradi širokega usklajevanja, medtem ko Ivan Žagar vzroke vidi v odprtih vprašanj glede prenosa nalog iz upravnih enot na pokrajinsko raven ter pri financiranju. V gradivu je sicer predvideno, da bi pokrajina opravljala naloge upravnega okraja splošne pristojnosti in odločala na prvi stopnji o upravnih stvareh ter opravlja druge upravne naloge iz državne pristojnosti, ki jih je zaradi njihove narave treba organizirati teritorialno. Na ministrstvu za javno upravo predlagane rešitve ne komentirajo. Pri financiranju pa je predvideno, da naj bi se pokrajina financirala s prihodki od dela davka na dohodke pravnih oseb in deleža državnih davkov (dohodnina, davek na dodano vrednost) ter drugih virov, kot so plačila za storitve javnih služb, prihodki od premoženja, dodatna sredstva države in skladov EU. Med možnostmi pa je predvideno tudi zadolževanje. STA (pripravlja: SM) Uvodnik Ko govorita moč in denar V tednu, ko bi se morali veseliti tudi koledarske pomladi, bo še zadnje vzdih-ljaje pokazala zima. V pričakovanju velike noči pa se je takšno ali drugačno pospravljanje in čiščenje že pričelo. Onesnaženih območij je veliko, le odpreti je potrebno oči, da jih bomo videli, in se lotili dela. Zgodila se je afera z mivko, ki pa tako, vsaj po pregledu otrok, kaže, da ne bo posledic. Kdo bo tokrat odgovarjal še se ne ve, kot v številnih drugih dogodkih v tej naši mali državi. Najlažje je zadeve pomesti pod preprogo. Glavno je, da smo Slovenci dočakali še en resničnost-ni šov, ki je bojda obnorel že prebivalce 70 držav sveta, zakaj ne bi tudi nas. Dvanajst mladih ljudi si bo sedaj zabavo skušali najti v za to priložnost zgrajeni hiši, kjer bodo zaprti 90 dni. Mi pa se bomo naslajali, kot da zato ne bi imeli drugih možnosti. Veliko ljudi pa bije drugačne bitke, bitke za zdravje in življenje. V križu te zaseka, tri tedne ležiš, ne pomagajo ne injekcije, ne tablete, rentgenska preiskava je možna šele aprila, če pa si samoplačnik pa takoj, le 120 evrov moraš imeti. Če ti pomagajo prijatelji z vezami pa je možna tudi že naslednji dan, in to brez plačila. Ta dostopnost oziroma nedostopnost do zdravja bi morala skrbeti ministra za zdravja, ne pa koncesije. Tudi Mojčini starši skupaj z Mojco že dolgo bijejo boj z zdravstveno birokracijo, saj nimajo nič proti slovenskim zdravnikom, bog ne daj, le svoji hčerki želijo pomagati po najboljših močeh. Prvič so na vlogo za zdravljenje v tujini odgovorili negativno, potem ko je Mojca opravila še dodatne preiskave, pa odgovora, ki bi že moral priti, ni in ni. Ameriški zdravnik pa je medtem že poslal »predračun« za zdravljenje v višini 62 tisoč ameriških dolarjev, če bodo Mojčini starši samoplačniki. V tem trenutku so s pomočjo dobrih ljudi uspeli zbrati manj kot polovico te vsote. Njihova stiska je velika, 12 let že bijejo bitko z redko boleznijo, ki je šele lani dobila ime. Jim lahko pomaga minister, če so odpovedali njegovi birokrati, ali kakšen odpolitikov, ki se želipovzpeti še više?Mojčina zgodba ni edina, je le ena izmed mnogih, ki trka na zavest te družbe, ki jo je vse bolj obvladujeta moč in denar. Majda Goznik Slovenski (ne)politični zemljevid • Državne tarče in tarčice Jelinčič bi sodnike odpustil Slovenija v več kot 200 primerih kršila človekove pravice, ki izhajajo iz pravice do sojenja v razumnem roku. Iz vsakega posameznega primera se lahko ugotovi, katero sodišče in kateri sodnik je zavlačeval sodne postopke do te mere, da državljanom ni ostalo nič drugega kot pritožba. Denar za TSO zagotovljen Foto: internet Poslanec SNS Zmago Jelinčič v pisni poslanski pobudi ministru za pravosodje Lovru Šturmu predlaga spremembo zakona o sodniški službi, po katerem naj tistim sodnikom, ki so odločali v sodnih postopkih, v katerih je prišlo do sodnih zaostankov, zaradi katerih je Evropsko sodišče za človekove pravice Sloveniji naložilo plačilo odškodnin zaradi kršenja temeljnih človekovih pravic in svoboščin, preneha sodniška funkcija. "Slovenski državljani plačujemo posledice nedela mnogih slovenskih sodnikov in sodišč, medtem ko sodniki, ki so kršili človekove pravice z nerazumnim zavlačevanjem sodnih procesov, ne nosijo nobenih posledic in mirno nadaljujejo s svojim nedelom. Konec koncev so zaščiteni s trajnim mandatom in lahko po mili volji zanemarjajo službene dolžnosti," v pisni poslanski pobudi navaja Jelinčič. Evropsko sodišče za človekove pravice je doslej ugotovilo, da je pa bo vlada načrt prestrukturiranja TSO v Bruselj poslala (šele) ta teden, kar pa naj ne bi bilo sporno, saj se bo komisija z njim le seznanila; pomoč je namreč že zagotovljena. Dohodnina do konca aprila zavezanci bodo lahko sodelavce davčne uprave na telefonski številki (01) 40-00-120 zaprosili za informacije v zvezi z dohodnino vse do 30. aprila, in sicer vsak delavnik med 8. in 16. uro Nakup bolnišnice Role 2 zgrešen! Evropska komisija je pretekli teden države članice Evropske unije obvestila, da je v skladu za prestrukturiranje dovolj sredstev za vse proizvajalce sladkorja, ki so v tržnem letu 2007-08 zaprosili za pomoč za prestrukturiranje. S tem je tudi uradno potrjeno, da bo Tovarna sladkorja Ormož iz sklada za prestrukturiranje prejela 38,9 milijona evrov. V skladu z načrtom bodo 3,867 milijona evrov prejeli pridelovalci sladkorne pese, od tega milijon evrov pripada lastnikom specializirane mehanizacije, 8,255 milijona evrov bodo v okviru socialnega programa v obliki odpravnin prejeli zaposleni, ki bodo po zaprtju TSO ostali brez zaposlitve, preostala sredstva pa bodo porabljena za zapiranje, razgradnjo in okoljsko sanacijo tovarne. Sicer Foto: internet Davčna uprava RS (Durs) bo v teh dneh začela zavezancem pošiljati po pošti na dom napovedi za odmero dohodnine za leto 2006. Napovedi bodo delno že izpolnjene, zato bodo morali davčni zavezanci le preveriti podatke, jih morebiti popraviti in vpisati manjkajoče, zatem pa podpisan obrazec vrniti na pristojno davčno izpostavo. Po novem zakonu o davčnem postopku je skrajni rok za oddajo napovedi za odmero dohodnine prestavljen za mesec dni, na 30. april. Zavezanci za dohodnino so začeli delno izpolnjene obrazce dobivati po 15. marcu, do konca marca pa naj bi jih dobili vsi. Na davčni upravi RS (Durs) pa so 16. marca vzpostavili klicni center, ki bo služil kot dodatna pomoč dohodninskim zavezancem pri ravnanju s predizpolnjenimi dohodninskimi napovedmi. Davčni Foto: Črtomir Goznik Minister za obrambo Karl Erjavec je ocenil, da je bil nakup vojaške bolnišnice Role 2 neustrezen. Bolnišnica je namreč tudi po mnenju strokovnjakov prevelika za potrebe Slovenske vojske (SV). Erjavec bo zato v okviru ministrstva za obrambo (MORS) oblikoval komisijo, ki bo pripravila sanacijski načrt. Zaenkrat obstajajo tri možnosti za prihodnost vojaške bolnišnice. Prva možnost je preoblikovanje bolnišnice tako, da bo zadovoljevala potrebam bataljona, po drugi možnosti se lahko ponudi zavezništvu, po tretji pa za potrebe CZ. Erjavec je zavrni tudi nekatere ocene, da SV ni želela prevzeti bolnišnice - to se je zgodilo šele pred enim mesecem - zaradi pomanjkljive dokumentacije in opreme, pač pa naj bi šlo za drugačne težave, kot je povedal Erjavec. STA (pripravlja: SM) Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-00-04. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (150 tolarjev) (za naročnike 0,50 EUR [150 tolarjev]), v petek 1,17 EUR [280 tolarjev]. Celoletna naročnina: 85,34 EUR [20.440 tolarjev], za tujino (samo v petek) 112,84 EUR [27.040 tolarjev]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Štefan Čelan o Trofenikovih izjavah "Ormožani in Ptujčani se v glavnem razumemo ..." Ormožani in Ptujčani nadaljujejo medsebojne pogovore o možnostih sodelovanja na najrazličnejših področjih. Županoma Alojzu Soku in dr. Štefanu Čelanu je vedno bolj jasno, da dva soseda morata sodelovati, četudi bi nekateri želeli drugače. Prepričana sta, da bosta za svoje občane izbrala najboljše možne rešitve, ki bodo oba prostora bogatila, ne pa ločevala. O tem in nekaterih drugih aktualnih vprašanjih smo se pogovarjali s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom. Foto: Črtomir Goznik Dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj: " V celi Sloveniji se do sedaj ni zgodilo, da bi župan, ki je izgubil volitve na takšen način obravnaval delo svojega naslednika po stotih dneh njegovega županovanja." Št. tednik: Potem ko sta se z novim ormoškim županom Alojzem Sokom v zadnjih dneh sestala že večkrat, sestanki potekajo enkrat na Ptuju, drugič v Ormožu, da bi odnosi med dvema sosedoma dosegli novo kvaliteto, se je po pričakovanju oglasil bivši ormoški župan, ker naj bi "šlo za razprodajo in zatiranje javnih interesov prebivalcev občine Ormož". Tudi tokrat ni šparal z obtoževanjem na račun MO Ptuj. Začel je pri predvideni trasi hitre ceste od Hajdine do Ormoža, ki bo zato, ker ne bo speljana po predvideni trasi, ostala cesta regionalnega značaja. Kakšno rešitev v resnici ponuja MO Ptuj pri hitri cesti? Dr. Š. Čelan: "Dovolite mi, da se ob tej priložnosti tudi javno zahvalim sedanjemu županu in poslancu DZ gospodu Alojzu Soku za korektno sodelovanje med občinama. Veseli me, da deliva enako mnenje o nujnem medsebojnem sodelovanju, ki lahko občankam in občanom obeh občin prinese največ koristi. Hkrati pa mi je žal, da se moram oglašati zaradi izjav prejšnjega župana, ki nas Ptujčane obtožuje tudi, če je v Ormožu preveč dežja ali premalo sonca. Hkrati pa me veseli, da ima takšno mnenje o nas zgolj Vili Trofenik, ostali Ormožani in Ptujčani se v glavnem zelo dobro razumemo. Skrajno nekulturno in neprofesionalno pa se mi zdi njegovo blatenje sedanjega župana. V celi Sloveniji se do sedaj ni zgodilo, da bi župan, ki je izgubil volitve, na takšen način obravnaval delo svojega naslednika po stotih dnevih njegovega županovanja. Tak odnos pove vse o srčni kulturi in vrednotah gospoda Vilija Trofenika. Kar se tiče mojih prizadevanj pri podpori izgradnje hitre ceste med Slovensko Bistrico-Ptujem in Ormožem, so gospodu Trofeniku znana že pet let. Pred petimi leti smo sedeli v njegovi pisarni in se želeli dogovoriti o skupni podpori za izvedbo te investicije. V treh urah skupnega sestanka nisem slišal drugih besed kot preklinjanja Ptujčanov, ki želijo uničiti Ormož. Vsak resni poizkus sodelovanja med Ptujem in Ormožem je gospod Trofenik vedno preprečil, da se slučajno ne bi zgodilo, da bi ljudje izvedeli pravo resnico. Ker se bližajo državno-zborske volitve mora omenjeni gospod seveda ponovno najti podlago za predvolilno bitko. Napadanje Ptuja je seveda preverjen model, ki mu je do sedaj prinašal rezultate. Tudi Miloševic je dolgo časa Srbe prepričeval, da so mu za vse slabosti srbskega naroda krivi Slovenci. Miloševiceva usoda je že znana, Trofeniko-va pa ni daleč od njegove. Kar se tiče hitre ceste sva z gospodom Sokom poskušala najti rešitve, ki bi omogočale takojšnji pričetek gradnje na odsekih, ki že imajo izdano gradbeno dovoljenje iz smeri Ormoža proti Ptuju. Obljubljam, da bova storila vse, da bo do te gradnje prišlo mnogo hitreje, kot se je to dogajalo pod vladavino gospoda Trofenika, ki je ves čas s figo v žepu podpiral ta projekt. Zavedamo se problemov z Naturo 2000, ki jo je v DZ potrdil tudi Vili Trofenik, danes pa ugotavlja, da to sploh ni problem. Če je temu tako, naj potem pove, zakaj država, ki ima traso že umeščeno v prostor, ceste še vedno ne gradi. Ptujčani smo namreč z naše strani izpolnili vse obveze, da je trasa hitre ceste mimo Ptuja v smeri ob-kanalske variante že davno umeščena v prostor. Nadalje Trofenik zavaja, da bi izbira trase preko Puhovega mostu pomenila prekategorizacijo ceste iz hitre v regionalno. To so bolestna natolcevanja, saj je ena izmed variant (dvojni S), ki jo je izbrala in potrdila država, prav tako umeščena v prostor kot obkanalska varianta. Če bi bil most razlog za prekategorizacijo, potem bo to sledilo tudi takrat, ko bo zgrajen most v Markovcih po obkanalski varianti. Spoštovani poslanec Trofenik, če že imate takšno bujno domišljijo, jo razlagajte v zaprtih prostorih in to malim otrokom tik pred spanjem." Št. tednik: Tudi pri reševanju muzejske problematike je vsega kriva MO Ptuj, po njeni krivdi naj bi se ustanoviteljstvo Pokrajinskega muzeja Ptuj zredu-ciralo le na Ptuj in Ormož. Ptuj v primeru muzeja roke ne ponuja zato, ker ni več starega župana, ampak zaradi sprejema zakona o financiranju občin, ki tudi določa, da bo država v nekaj letih prenehala financirati takšne muzeje, kot je ptujski. Kaj lahko odgovorite? Dr. Š. Čelan: "Da so se obveznosti ustanavljanja muzejev zmanjšale zgolj na eno ali dve občini, je zagotovo izmed vseh nas najbolj kriv prav poslanec Vili Trofenik, ki je v državnem zboru podprl tako neumen zakon. Po tem zakonu se namreč vsaka mala občina lahko brez vseh obveznosti izmuzne iz vloge ustanovitelja muzeja. Res pa je, da sta v dolgi zgodovini delovanja Pokrajinskega muzeja Ptuj, občini Ormož in Ptuj vedno imeli vodilno vlogo. Obe občini sta do prihoda Vilija Trofenika na župansko mesto tudi zgledno sodelovali pri razvoju muzejske dejavnosti. To, da je Vili Trofenik ustanovil svoj muzej in s tem občino Ormož finančno obremenil za sedem plač iz občinskega proračuna, namesto, da bi se boril za te plače iz državnega proračuna, pa lahko razume zgolj on. S sedanjim županom in poslancem Alojzom Sokom bova seveda storila vse, da se takšna neumnost odpravi. S skupnim ustanoviteljstvom muzeja je to seveda znatno laže storiti, kot pa s samostojnim ormoškim muzejem, ki ga ne bosta sofinancirali niti novo nastali občini na ormoškem, saj jima to ni potrebno po nobenem zakonu, kaj šele država." Dogovori so bili zelo plodni Št. tednik: Tudi na dan tiskovne konference bivšega ormoškega župana ste bili v Ormožu. Kaj ste reševali, o čem ste se pogovarjali? Dr. Š. Čelan: Veseli me, da so vse tri občine na ormoškem postale članice kolegija županov Spodnjega Podravja. To, da se župani med seboj obiščemo in pogovarjamo o skupnih oblikah sodelovanja bo postala tudi redna praksa na ormoškem. Z ormoškim županom sva ob mojem obisku govorila o skupnih projektih, kot so hitra cesta, konzorcij za podtalnico, pokrajinski muzej, itd. Dogovori so bili na vseh področjih zelo plodni in verjamem, da bomo v takšnem vzdušju tudi nadaljevali." Št. tednik: Glede na to, da sta občini oz. občine na ormoškem območju že pričele vpeljevati nekatere skupne oblike delovanja, med temi je kolegij županov Spodnjega Po-dravja, je pričakovati, da zbliževanje in sodelovanje v obojestransko korist ne bo zastalo. Kot je znano, se Ormožani zavzemajo za projektne oblike sodelovanja. Dr. Š. Čelan: "Že pri prejšnjem vprašanju sem pojasnil, da se vsi župani na ormoškem zavedajo, da je sodelovanje mnogo koristneje od konfliktov. Veseli me, da se vsi skupaj zavedamo, da je bolje imeti ob sebi bogatega soseda kot pa reveža. Zato se bomo vsak po svojih močeh trudili v smeri medsebojnega bogatenja in ne siromašenja naših občin. Trofenikovo vztrajanje na kvazi veliki občini Ormož se je sedaj pokazalo kot velika zabloda. Vsak, ki je malo pismen, lahko sešteje proračune treh občin in pogleda proračun prejšnje skupne občine. Razlika v prid delitve je več kot očitna. Hkrati pa lahko na primeru skupne občinske uprave vedno pokažemo vse tiste prednosti, ki smo jih na Ptujskem pridobili s povezovanjem." Št. tednik: Na katerih področjih pa bi občini po vašem še lahko sodelovali? Dr. Š. Čelan: "Področij dela je vsekakor zelo veliko. V prihodnje bo potrebno razmisliti o vključevanju ormo- ških občin v skupno občinsko upravo. Prav tako je smiselno razmisliti o sodelovanju na področju ravnanja z odpadki. Tudi razvojne institucije je potrebno medsebojno povezati. S sosednjimi občinami na Hrvaškem je potrebno sodelovati pri načrtovanju in izgradnji cestnih povezav. Skupen kulturni prostor nas povezuje pri številnih projektih, ki jih bomo lahko izvajali preko Pokrajinskega muzeja." V teku pripravljalna dela za pristanišče Št tednik: MO Ptuj je ena tistih, ki kljub pomislekom nekaterih svetnikov, da proračun daje preveč za infrastrukturo, kakšnih večjih težav pri sprejemanju proračunov nima. Kateri projekti imajo letos prioriteto? Dr. Š. Čelan: "Veseli me, da smo tudi na letošnjih volitvah dobili v mestni svet zelo modre svetnice in svetnike, ki se globoko zavedajo, da so jih ljudje izvolili predvsem zato, da delajo v dobrobit občine. Tak odnos do dela nam omogoča, da se po temeljitih razpravah znotraj svetniških skupin in delovnih teles mestnega sveta odločitve na samih sejah mestnega sveta v glavnem potrjujejo z večino glasov prisotnih svetnic in svetnikov. V letošnjem letu bomo največ pozornosti posvetili dokončanju Puhovega mostu, ki ga bomo za promet odprli v maju. Mestno gledališče še dobiva novo podobo in bo dokončano do letošnje jeseni. V Termah raste hotel, ki bo zagotovo v ponos mestu in okolici. Veliko energije vlagamo v projekt sanacije podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, ki je izdatno sofinanciran s strani evropskih skladov. V primestni četrti Spuhlja nadaljujemo z izgradnjo objektov iz pogodbe. Na jezeru potekajo vsa pripravljalna dela za izgradnjo pristanišča. Na Mestnem stadionu nameravamo nadaljevati z izgradnjo tribun, atletske steze in poslovnih prostorov, pripravlja se nov zazidalni načrt za poselitveno območje v Rabelčji vasi, kjer bo v prihodnosti zraslo novo naselje šestih blokov in nekaj vrstnih hiš. V letošnjem letu nameravamo pripraviti projektno dokumentacijo za celovito pozidavo Osojnikove in dokončanje izgradnje telovadnice in kuhinje v OŠ Ljudski vrt. V OS Olga Meglič nameravamo dokončati dela na prenovi stavbnega pohištva in fasade. Dokončanih bo nekaj perečih odsekov lokalnih cest z ustrezno pripadajočo infrastrukturo in podobno." Št. tednik: Začela se je razprava o pokrajinski zakonodaji, o vprašanju pokrajine v zadnjem času ni bilo velikih razprav, ali pač. Ali je realno pričakovati, da bo v zgodbi o spod-njepodravski pokrajini tudi Ormož oziroma nove občine na tem območju? Dr. Š. Čelan: "Veseli me, da sta predsednik vlade Janez Janša in minister dr. Ivan Žagar držala besedo in pripravila členitev Slovenije na štirinajst pokrajin. Vsekakor bi bilo smiselno, da bi ta predlog podprle tudi občine na ormoškem. Verjamem v iskrenost izrečenih besed s strani županov na ormoškem, ki so vsi ugotavljali, da je povezovanje s Pomurjem popolnoma nenaravno, in da so skozi celo zgodovino imeli veliko več skupnega s Ptujem kot pa z Mursko Soboto." Prednost kulturnemu prostoru pred mestom Š. tednik: MO Ptuj se je pod "streho" Maribora skupaj s še nekaterimi mestnimi občinami vzhodne kohezije odločila za skupno kandidaturo za evropsko kulturno prestolnico leta 2012 pod skupnim naslovom Čista energija. V čem je simbolika te kandidature in kako lahko tudi skozi to območje uveljavi svojo prepoznavnost? Kaj konkretno pa lahko iz tega iztrži Ptuj? Dr. Š. Čelan: "Nekajkrat sem že pojasnil, da je po mojem prepričanju smiselno podeljevati naziv kulturne prestolnice tistim mestom oziroma prostorom, ki so to bili skozi zgodovino in so lahko tudi v prihodnosti. Vsekakor ni smiselno podeljevati tega laskavega naziva na tak način, kot smo mu bili priča pri nekaterih manjših mestih. Ta mesta namreč niso bila nikoli pomembna za več različnih narodov, niti ne bodo v prihodnosti, ker se je pri njih evropska kultura dogajala zgolj en mesec, kolikor traja ta prireditev. Zato se nam je zdel naš predlog, ki ponuja kulturni prostor in ne zgolj enega mesta, bolj sprejemljiv. Temu prostoru so skozi zgodovino vladali različni evropski narodi in v njem tudi živeli ter ustvarjali. Projekti, ki jih mi ponujamo, so pomembni tudi za prihodnost, ker povezujejo več narodov. Naj spomnim samo na naš projekt, kjer bi želeli k sodelovanju povabiti skoraj sto petdeset držav in z njihovo pomočjo zgraditi večnamenski park kurentu podobnih likov in okrog njih zasaditi cvetje ter drevje iz države, od koder prihaja ta pustni lik." Ormož • Avtocesto potrebujemo čimprej Ptuj ni naravni sovražnik Župan Alojz Sok je minuli teden sklical tiskovno konferenco, na kateri je želel pojasniti zadeve, ki so zanimive za občane občine Ormož, manj pa iz želje, da bi odgovarjal Viliju Trofeniku, ki je po 100 dneh novi občinski oblasti, prav tako na tiskovni konferenci, očital kar nekaj odločitev. Sok je menil, da je nesmiselno odgovarjati nekomu, »ki v času demokracije ni bil sposoben, da bi me pričakal v svoji pisarni, mi čestital za zmago na volitvah in mi tako, kot se to v demokratičnem svetu napravi, predal vodenje občine Ormož. Tako so na volitvah odločili volivci. Že po 100 dneh pa taisti sklicuje tiskovno konferenco. Njegovo ravnanje se mi zdi dvolično in tudi način, da se na hodnikih parlamenta v Ljubljani na moj pozdrav ne odzove.« Breme Nature 2000 Alojz Sok je o vseh stvareh, ki jih je Trofenik videl kot problematične in je za njih krivil Soka, imel pojasnilo oziroma drugačno mnenje. Cesta Slovenska Bistrica-Hajdina-Ormož naj bi se po nacionalnem programu avtocest začela graditi v letošnjem letu, na odseku od Ptuja do Markovcev in od Gorišnice do Ormoža. Skupno naj bi bilo za to cesto na voljo 13 milijonov evrov. »Letni program avtocest je vložen v proceduro, kot poslanec in župan sem zahteval njegovo predstavitev. Glavni problem je Natura 2000 oziroma kako mimo nje. Zavod za zaščito naravne dediščine ni dovolil hitre ceste skozi Šturmovec in zato stvari stojijo. Ministrstvo za okolje in prostor, ki bi moralo izdelati lokacijsko dokumentacijo, tega ne dela. Za ta teden sem sklical sestanek v državnem zboru, na katerem bomo s predstavniki vseh vpletenih poskušali najti rešitev.« Sok je povedal, da o cesti razmišlja, na tem se dela, vendar je breme Nature 2000 takšno, da po južni strani Ptujskega jezera mimo Markovcev cesta ne more iti. Lahko bi šla po severni strani jezera, vendar bi bilo v tem primeru treba zrušiti okrog 80 stanovanjskih hiš, kar pa seveda tudi ne pride v poštev. Po Sokovih besedah Ptuj ponuja tretjo rešitev, trasa naj bi šla mimo nacionalnega parka Šturmovec. »V nedavnem pogovoru mi je idejo predstavil ptujski župan dr. Čelan. To za Ormož ne spremeni ničesar, ker cesta do Ormoža ostane na isti trasi. Naš interes je, da se zgradi čimprej. Obstaja tudi četrta variant, da se skozi Štur-movec zgradi cesta v tunelski varianti, dolgi tri kilometre. Potem s Puhovega mosta zavije proti Dornavski cesti, mimo odlagališča odpadkov pa proti Markovcem, ob mostu preko kanala pa bi ob kanalu zavili proti Ormožu. Naprej trasa ostane, kot je planirana.« Po cesti Ptuj-Ormož se dnevno prepelje vsaj 25.000 vozil. Cesta mora biti končana do leta 2009, v Ormožu pa si želijo, da se izvede čim prej v celoti. »Vse je odvisno od zavoda. Razmišlja se tudi, da bi manjkajoči del Nature 2000 država nadomestila z drugo parcelo. Dobro bi bilo, če bi se mi Trofenik pri teh prizadevanjih pridružil in bi lahko nastopila skupaj v dobro tega projekta. Trofenik je bil v vladi, ki je načrtovala Puhov most, in sedaj obtoževati mene, da dajem mostu legitimacijo, je milo re- čeno čudno.« Vzhodni obvozni cesti se nismo odpovedali! Vzhodni obvozni cesti se občina Ormož ni odpovedala, je povedal Alojz Sok. Pač pa je direkcija RS za ceste na sestanku, ki je bil, ko je bil župan še Trofenik, povedala, da te ceste ni v državnem programu in da bi jo bilo potrebno vnesti. Potreben bi bil pristanek ministrstva za promet. Vse stroške v zvezi s projektno in lokacijsko dokumentacijo pa naj bi krila občina. »V tem trenutku mi tega ne moremo, ker nimamo sprejetega proračuna. Dokler ne sprejmemo delitvene bilance in proračuna, ne moremo speljati nobene reči, ki ni bila načrtovana že v proračunu 2006. Da bi zadevo premaknil z mrtve točke, sem 9. januarja Govorice smo preverili v samem centru, kjer so povedali, da o tem, da bi center zaprli, nimajo nobenih podatkov. Objekt posluje s polno paro, je tehnično usposobljen in razpolaga z vsemi potrebnimi papirji. Morebitne pomanjkljivosti rešujejo še v garancijskem roku. Za financerje izgradnje in izvajalce del bi bila velika bla-maža, če bi moralo priti do zaprtja objekta zaradi takšnih ali drugačnih razlogov (skorajda vsi objekti z ravnimi strehami imajo občasno težave z "zalivanjem" ob dežju, resnici na ljubo pa je tega vse manj), tudi zato ker gre za prvi in vzorčni objekt v okviru verige nakupnih centrov Qlandia, ki sklical sestanek z vsemi vpletenimi. Cesto bi seveda brez težav zgradili, če bi bila izključni investitor občina Ormož. Za kaj takega pa je investicijski del proračuna v enem letu premalo. Cesto lahko zgradimo le tako, da stroške prevzame državni proračun.« Župan pa je postregel tudi s podatki, ki govorijo, da je 90 % vseh vozil, ki prihajajo iz Hrvaške, namenjenih v Ormož in le 10 % je tranzita. Glavni razlog za gradnjo obvozne ceste vidi Sok v gramoznici Jurkovcev. Nelogično se mu zdi, da bi z občinskim denarjem gradili obvoznico za gramoznico. Povedal pa je, da bo storil vse, da bo država financirala obnovo obstoječe regionalne ceste. »Težko verjamem, da bo država tako radodarno gradila, kjer si bi nekdo zamislil nove ceste. Za železniško postajo pa je že izdano gradbeno dovoljenje in gradnja se bo v bližnji se iz Ptuja širi v slovenski in mednarodni prostor. Gre tudi za skoraj pet milijard vredno investicijo, največjo v lanskem letu v MO Ptuj, ki je presegla tudi občinski proračun. V njem je 250 zaposlenih, vseh lokalov pa je 35. Morda pa nekomu ni pov-šeči, da se center že v zagonu razvija v uspešno zgodbo in da je kljub takšnim in drugačnim strokovnim ocenam pred gradnjo in med njo uspel pridobiti tudi tiste kupce, ki so se do nedavnega Ptuju izogibali. Bitka za kupce pa se bo v kratkem močno zaostrila zaradi odprtja novih trgovskih površin, obrisi nekaterih so že močno vidni. MG prihodnosti začela. Povedati je treba tudi to, da je mejni prehod v Ormožu meddržavni in bo tak naslednjih 15 let gotovo tudi ostal. Po njem ne bo tovornega prometa.« Tudi Muzej Ormož vozi na evre Župan Sok je povedal, da se trudi, da bi ormoški muzej dobil javno pooblastilo, saj brez njega ne dobiva občina nobenih sredstev za njegovo funkcioniranje. Trofenik je na svoji tiskovni konferenci izpostavil, da muzeju manjka le javno pooblastilo. »Občina Ormož je ustanovila zavod in ga zajela v lasten proračun. Dobili smo avto brez motorja, zdaj pa naj se z njim vozimo, to je popolnoma enaka logika! Trofenik razmišlja v stilu, češ, muzej imamo, manjka nam edino še javno pooblastilo, sedaj pa hoče župan, ki ne razume druge kulture kot pustni karneval, ta muzej ukiniti. Nikoli ni bilo govora o tem, da se muzej ukine. Gre le zato, da ga nekako sfinanciramo. Kajti samo za plače je letno potrebno zagotoviti 160.000 evrov, in če naj ti zaposleni tudi kaj delajo, potrebujejo še približno enkrat toliko sredstev. Če ni denarja za delovanje muzeja, potem sedem visoko izobraženih zaposlenih nima svoje funkcije. Z novima občinama se bo treba dogovoriti, da muzej postane medobčinski, tudi z ministrstvom potekajo aktivni dogovori. Naš cilj je, da postanemo del državne mreže. Je pa muzejska dejavnost ena tistih, ki bo gotovo prešla na pokrajine. Ker v DZ trenutno vlada največji konsenz za 14 pokrajin, so razmišljanja, da Ptuj in Ormož nastopita skupaj.« Župan Sok je pojasnil tudi svoj odnos do Ptuja: »S Ptujem se ne mislim kregati, v Ptuju ne vidim naravnega sovražnika. Vidim lokalni dejavnik, s katerim skupaj lahko zastavimo cilje in jih dosežemo.« Delilo se bo po številu prebivalcev Tudi očitek, da niso izdelana merila za delitveno bilanco, je neresničen. Vsi trije občinski sveti so namreč že sprejeli enake sklepe, merilo delitvene bilance je število prebivalcev za vse tiste zavode, kjer ni mogoče natančneje določiti, kakšen je strošek posamezne občine, je odločen Sok. Pri stroških s področja koncesijskih dejavnosti, kot so oskrba z vodo, elektriko, javna razsvetljava, odvoz odpadkov, vzdrževanje cest, so količine merljive in bodo v delitveni bilanci zapisane za vsako občino kot strošek v taki velikosti, kot pač za vsako občino nastajajo. Župan Sok za kakšna druga merila ne ve. Povedal je tudi, da sta oba župana novih občin redno v občinski upravi, vsi uslužbenci so jima dolžni pomagati, nuditi vso podporo, redno se udeležujeta kolegija, skupaj obiskujejo ministrstva in delujejo v smeri, da bo delitev potekala čim prej, transparentno in pošteno, da nad delitvijo ne bi ostala senca dvoma, da je kdo koga želel »prinesti okoli«. »Nisem pa se odločil, da na meje občin postavljamo števce in kar je bilo ostalih neumnosti, ki so se napovedovale, če bi Trofenik ostal župan. Kontrolirati moramo izgube po vseh glavnih vodih od vodohranov, da v primeru okvar natančno vemo, kje v sistemu nam prihaja do izgube oziroma napake.« Kdo je ocenjeval ravnatelje Trofenik je bil kritičen tudi v zvezi z ocenjevanjem ravnateljem. Župan Sok je povedal, da je bilo letos prvič, da je bila lokalna skupnost pozvana, naj oceni delo ravnateljev. »Razumel sem, da pravilnik daje to pristojnost meni. Trofenik je rekel, da je to v prejšnjem mandatu delal odbor za družbene dejavnosti, kar seveda ni res, saj takrat tega pravilnika še ni bilo. In tudi bi bilo zelo čudno, da bi delo ravnateljev ocenjeval Boris Skok, ravnatelj OŠ Velika Nedelja, ki je bil predsednik odbora za družbene dejavnosti. Ocenjeval bi sam sebe in druge ravnatelje. To pa bi bilo nemoralno, neetično in skregano z logiko. Župan lahko realno oceni, koliko posamezne šole in vrtci sodelujejo z lokalno skupnostjo.« Viki Klemenčič Ivanuša Ptuj • Govorice brez osnove Kdo bi rad zaprl Qlandio? V zadnjem času so se po Ptuju razširile "dobronamerne" govorice, da se bo največji ptujski trgovski center Qlandia, ki so ga odprli lansko jesen, zaprl, ker jim prostore zaliva. Foto: Črtomir Goznik Okolica največjega trgovskega centra na Ptuju dobiva vse bolj zeleno podobo. Neurejen je le še del zemljišča tik ob Grajeni, kjer je nekoč stala avtopralnica, ker pravni status zemljišča še ni dokončno urejen. 1ANKA SLOVENIJE EVROSISTEM BREZPLAČNA MENJAVA TOLARJEV V EVRE TUDI OD MARCA 2007 Brezplačna menjava tolarjev v evre je od 12. marca do konca leta 2007 mogoča v vseh poslovalnicah Nove Kreditne banke Maribor in v vseh poslovalnicah Deželne banke Slovenije. V Banki Slovenije je brezplačna menjava mogoča vsak delovni dan od 9. do 12. ure, bankovcev brez časovne omejitve, kovancev pa do konca leta 2016. Podrobnejši seznam poslovalnic omenjenih dveh bank je objavljen na spletni strani Banke Slovenije www.bsi.si. Majšperk • O ureditvi Dravinje vse resneje Rešitev je le regulacija Dobro obiskana javna razprava o državnem lokacijskem načrtu za ureditev Dravinje na odseku Stogov-ci-Koritno je pokazala, da krajani niso povsem zadovoljni z nobeno od predlaganih variant, saj želijo kompleksno ureditev oziroma regulacijo korita Dravinje, da ta ne bo več poplavljala njihovih zemljišč. Ob izredno dobri zasedbi tako s strani domačinov kot s strani predlagateljev z Ministrstva ter direktorata za okolje in prostor, inštituta za vode ter Vodnogospodarskega podjetja Maribor, od koder je bilo kar šest predstavnikov, je bila javna razprava v sredo, 14. marca, v sejni sobi občine Majšperk vsebinsko dobro zastavljena, čeprav se je ob koncu pokazalo, da bistvenih pripomb in želja krajanov niso upoštevali. Kot je uvodoma poudarila Marjeta Rejc Saje z Ministrstva za okolje in prostor, je lokacijski načrt za ureditev Dravinje na odseku Stogov-ci-Koritno sedaj že v drugi fazi. Po nekajletni obravnavi in pripravi raznih projektov sta v končni fazi v obravnavi dve variantni rešitvi ureditve tega odseka Dravinje. Renata Resnik, ki na direktoratu za okolje in prostor vodi projekt območja reke Dravinje, je opozorila, da so se pojavile nove omejitve, saj sodi obravnavano območje v območje Nature 2000. Mira Vizovi-šek Motaln iz podjetja Urbis, ki je izdelovalec projektantske študije, je poudarila, da sta obe predlagani variantni usklajeni in optimizirani tako glede analize stanja, teženj in razvojnih možnosti prostora, analize ranljivosti prostora, smernic za načrtovanje in Foto: M. Ozmec Arhitekt Smiljan Juvan (drugi z desne) je obe predlagani varianti domačinom predstavil tudi ob mapnih kopijah tega območja. usmeritev pri izdelavi okolj-skega poročila. Jelka Hudoklin iz podjetja Acer v Novem mestu je ob predstavitvi poročila o vplivih projektov na okolje poudarila, da je osnovni namen omenjene ureditve Dravinje varstvo pred visokimi vodami urbaniziranega dela naselij in cestne infrastrukture, pri čemer je večina vseh vplivov na okolje pozitivnih. Ker gre za del območja Nature 2000, so v drugem delu priložena tudi poročila specializiranih okoljevarstvenih organizacij, sicer pa je po mnenju stroke ugodnejša varianta 1-A, saj ščiti tudi del kmetijskih površin na tem območju. S to ugotovitvijo je soglašal tudi snovalec rešitev arhitekt Smiljan Juvan iz VGP Mari- bor, ki je opravil podrobnejšo predstavitev obeh variant. Z vrednotenjem in primerjavo po vseh sklopih so snovalci ugotovili, da med obravnavanimi variantnimi rešitvami ni velikih razlik, kljub temu pa so ocenili, da je ustreznejša varianta 1-A. V razpravi so domačini sicer izrazili zadovoljstvo nad pobudo Ministrstva za okolje in prostor, da se poplavno območje Dravinje uredi, vendar bi, kot je poudaril kmet Milan Tacinger, bila zanje rešitev problema, s katerim se ubadajo že od Marije Terezije naprej, le regulacija celotnega dela Dravinje na tem območju. "Vsi, ki živimo in delamo na tem območju, smo od te zemlje življenjsko odvisni, zato jo želimo obdelovati, ne pa da bi na njej lovili ptičke in metuljčke," je poudaril Ta-cinger. Z nujnostjo regulacije Dravinje na tem območju se je strinjala tudi županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin, ki je poudarila, da pričakujejo bistveno več, kot je bilo predlagano, predvsem pa trajno rešitev za kmetijstvo, saj želijo, da zemljišča na tem območju ne bodo več poplavljena, tako da bodo kmetje lahko pridelali več ter z manjšimi napori. Zato so na njen predlog sklenili, da bodo v najkrajšem možnem času sklicali sestanek, na katerem bodo problematiko poskušali doreči skupaj s predstavniki obeh ministrstev - za kmetijstvo ter okolje in prostor, s predstavniki Nature 2000 ter pobudniki. Država vsekakor misli resno, saj je v državnem proračunu že predvidela sredstva za ureditev Dravinje na tem območju, Majšperčani pa želijo, da se zadeva uredi kompleksno in trajno. Javna razgrnitev okoljskega poročila, v okviru katerega poteka tudi javna obravnava omenjenih projektov za ureditev Dravinje, poteka do 30. marca, vsi projekti pa so na ogled v prostorih občine Majšperk, kjer lahko občani svoje pripombe in predloge vpišejo v knjigo pripomb. M. Ozmec Ormož • Ormoški župnik na prostosti Razširili preiskavo Od petka je ormoški župnik, ki je zadnji mesec preživel v priporu, spet v svoji župniji. V začetku februarja so policisti duhovnika aretirali zaradi suma storitve kaznivega dejanja spolne zlorabe otroka, mlajšega od 15 let, in spolne zlorabe slabotne osebe. Preiskovalni sodnik je zoper duhovnika odredil enomesečni pripor, predvsem zaradi možnosti vplivanja na priče. Župniku v bran so se postavili člani pastoralnega sveta, njihovo protestno pismo smo objavili v Štajerskem tedniku. Ormoški župan Alojz Sok pa je o zadevi obvestil tudi predsednika vlade in ministre, ki jim je namenil dopis, v katerem je opozoril na nepravilnosti pri policijskem postopku. V pismu je med drugim zapisal: »Obtožba je naravnost ostudna, realna storitev očitanega mu dejanja pa povsem neverjetna. Prišla je iz družine, kjer vladajo alkohol in povsem neurejene medsebojne razmere ter se nad tem zgražajo celo tisti, ki ne hodijo v cerkev. Ni mi znano, ali je policija oziroma kriminalistična služba sploh preizkusila kak dokaz, naveden v obtožbi, preden je posegla po tako rigoroznem ukrepu. Še preden pa je bilo opravljeno kakršnokoli zaslišanje priprtega duhovnika, pa se je informacija znašla v in- formacijskem poročanju Pop TV. Spoštovani ministri, kot poslanca državnega zbora me postaja strah živeti v taki državi. Jutri lahko postanemo žrtve podobne obsodbe tudi vi in vsi, ki smo komu napoti, saj je dovolj, da nas nekdo anonimno prijavi. Omenjeni duhovnik je vse svoje življenje posvetil delu za skupno dobro in je sedaj brez sodbe doživel javno obsodbo in uničenje. Spoštovani ministri, več kot očitno je, da se je temu treba upreti, in tako razmišljam, ali je vredno nositi breme tako velike soodgovornosti.« Na vprašanje, ali je prejel kakšen odgovor, je Sok povedal, da mu je odgovoril minister Mate, ki je izjavil, da je policija ravnala v skladu z zakonom. »Da je zakon res tak, ne dvomim, ne vem pa od kod informacija v medijih, če pa nihče v Ormožu ni vedel, da je župnik aretiran. To je bila moja dilema, s katero sem se obrnil na ministre in predsednika vlade. Sodišča pa so za to, da zadevo ovržejo ali dokažejo. Albin Žnidarič je bil zaprt mesec dni, pa se tisti, ki ga je obtožil, še ni pojavil na sodišču. Ob takem delu naših sodišč ne čudijo kritike, ki jih dobivamo iz evropske unije, na delo naših sodišč. Sicer pa se lahko v taki situaciji znajde vsak in je popolnoma brez možnosti, da se brani. To je za nas vse, tudi za novinarje, priložnost za razmislek, kje smo v tem trenutku v naši državi.« Nova ovadba zoper župnika Te dni pa so na ptujsko okrožno državno tožilstvo prejeli novo kazensko ovadbo proti ormoškemu župniku, ki se prav tako nanaša na spolno zlorabo osebe, mlajše od 15 let. Menda gre za dogodke, ki so se zgodili pred petimi, šestimi leti. Sogovorniki so vsi zelo skopi z besedami. Milan Birsa, vodja ptujskega okrožnega državnega tožilstva, je potrdil prejem nove kazenske ovadbe in zahteval, da se preiskava zoper duhovnika razširi. Na vprašanje, ali je možnost, da duhovnika ponovno priprejo, je tožilec Birsa povedal, da o tem odloča sodnik. Vsekakor bodo k sodelovanju v preiskavi pritegnili izvedence, kakor vedno, kadar so žrtve otroci. Pri obravnavi je prisoten tudi psiholog, ki nudi strokovno pomoč. Po neuradnih podatkih naj bi se oglasil še tretji oškodovanec Medtem pa imajo v ormoški župniji nemalo težav pri organiziranju bogoslužij, pred vrati pa so tudi velikonočni prazniki in birma. Večino maš je doslej opravil prior Janko Štampar, na pomoč pa sta priskočila še dva duhovnika iz Velike Nedelje in Ptuja. Ali bo župnik po vrnitvi iz pripora ostal v ormoški župniji in bo tukaj opravljal svoje delo, pa do zaključka redakcije še ni bilo znano, o tem so odločili na sestanku v ponedeljek zvečer. Viki Klemenčič Ivanuša Od tod in tam Ptuj • Mojca Drčar Murko med ptujskimi gimnazijci Foto: Črtomir Goznik 16. marca je ptujske gimnazijce obiskala evropska poslanka Mojca Drčar Murko. V ospredju pogovora, ki je potekal v kulturni dvorani ptujske gimnazije, so bile predvsem teme o migrantskipolitiki in kršitvi človekovih pravic, govorila pa je tudi o širitvi Eropske unije. Pri migrantski politiki je izpostavila vidik človečnosti, ki ga ne gre zanemariti, vprašanje azilantov pa je v Sloveniji v primerjavi z nekaterimi drugimi državami, kot sta na primer Nemčija in Avstrija, urejeno minimalistično. Kar pa zadeva širitev Evropske unije, je evropska poslanka Mojca Drčar Murko poudarila, da pri tem ne gre samo za pridobivanje novih tržišč, s širitvijo vedno pridobivajo tudi nove članice, sicer pa je širitev vedno politično odprto vprašanje, Evropa pa raztegljivi pojem in nikoli dokončan projekt. V petek se je Mojca Drčar Murko sestala tudi s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom, v Mariboru pa seje srečala s člani tamkajšnjega Zgodovinskega društva. MG Ptuj • Bogomir Jurtela v gostilni Pri pošti Foto: Črtomir Goznik 12. marca so v stari ptujski gostilni Pri pošti odprli razstavo del likovnega pedagoga Bogomirja Jurtele, člana likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj, ki letos slavi 10-letnico uspešnega delovanja. Na ogled bodo mesec dni. Jurtela pretežno slika v akrilni tehniki, v ospredje postavlja pokrajine, tihožitja in figural-no-žanrske prizore. Še posebej so mu pri srcu motivi s konji, del njegovega umetniškega ciklusa pa so tudi mozaiki. MG Ptuj • V Mitri razstava unikatnega nakita iz tropskega lesa Foto: Črtomir Goznik V okviru nadaljevanja projekta Kulturna oaza mesta so v hotelu Mitra na Ptuju 15. marca odprli razstavo unikatnega ročno izdelanega nakita iz tropskega lesa (prstani, zapestnice, verižice in uhani) avtorja Srečka Molka, ki bo na ogled dlje časa. Iz avtohtonega in tropskega lesa izdeluje tudi okvirje za slike in ogel-dala, pohištvo ter reliefne oblike. Za področje svojega ustvarjanja je Molk izbral izključno naravne materiale, ker so človeku prijazni in ker ne želi izgubiti stika s prvobitnostjo. Vsak izdelek poudari z lakom ali tiko-vim oljem, da ustvari žameten videz in ohrani naravno obarvanost lesa. Ormož • Predstavitev Wiiiemsove glasbene pedagogike Naravno učenje glasbe Tretja stopnja predšolskih učencev Glasbenega studia Klavdija se je februarja v Ljubljani udeležila ocenjevanja dela na področju Willems metode in se odlično odrezala. Zato je bila skupina povabljena kot demonstracijska skupina, na mednarodni simpozij v Mainau v Italijo. Nastopili bodo pred avditorijem učiteljev Willems metode, z njimi pa bo delal predsednik mednarodnega društva Edgar Willems Jacques Chapuis. Na knjižni polici Willems metoda poučevanja glasbe je v svetu uveljavljena kot ena najboljših glasbenih metod, pri nas pa je le malo znana, saj ima pri nas dolgoletno tradicijo le organizirana mreža javnih glasbenih šol. Po metodi Willems v Sloveniji delujejo trije centri - najdlje v Ljubljani, na Bledu, zadnja tri leta pa tudi v Ormožu. Willems metoda zagovarja trditev, da se vsak človek rodi z instinktom za ritem in melodijo, ki mu jo je potrebno po naravni poti razviti. Zato začnejo s poučevanjem čim manjših otrok, ki jim preko igre razvijajo glasbeni posluh. Otroci so pri treh letih socialno dovolj zreli, da se z njimi da po ključu in točno zastavljenih metodah zelo lepo delati, je prepričana Klavdija Zorjan Škorjanec, ustanoviteljica Glasbenega studia Klavdija. »Willemsovo delo nadaljuje mednarodno združenje, ki organizira izobraževanje učiteljev, seminarje in kongrese, namenjene širjenju in predstavitvi metode. Program obsega predšolsko stopnjo in nižje glasbeno šolstvo. Po desetih letih delovanja centra v Ljubljani je Mateja Tomac Kaligaris za Willems metodo dobila javno priznani izobraževalni program in tudi koncesijo. Tako da otroci po izobraževanju v naših cen- Mali Ormožani s svojo učiteljico Klavdijo Zorjan Škorjanec po predstavitvi v Ljubljani. V skupini je sicer deset otrok, nastopilo pa jih je le osem, saj je bila na pohodu bolezen ... trih dobijo enaka spričevala kot na javnih šolah, s tem da ne delajo izpitov na državni šoli, ampak na Willems šoli pri gospe Kaligaris. S tem spričevalom imajo odprte vse poti enako kot s tistim iz državne šole.« Metoda je zelo razdelana in učitelj ima točno določene korake, po katerih mora peljati otroke. Vsaka ura je Ptuj • Tridnevni seminar Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj vabi na šolo mečevanja Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj, katerega glavni namen je obujanje srednjeveške in renesančne kulture mesta Ptuj, njegovega gradu, dvornega in meščanskega življenja, bo v svoj program vključilo tudi vojaške veščine tedanjega časa. Vse interesente, ki se želijo naučiti mečevanja in drugih vojaških veščin, vabijo, da se priključijo šoli mečevanja, ki se bo začela v petek, 23. marca. Tridnevni tečaj bo vodil Janez Kvaternik iz Viteškega reda okrogle mize Snežnik, redni udeleženec Ptujskih grajskih iger. Tečaj bo potekal od petka do nedelje, starostna omejitev udeležencev seminarja pa je 18 let. V petek, 23. marca, bosta potekali predstavitvi Društva Cesarsko-kraljevi Ptuj in programa tečaja in orožja (meč, helebar-da). S seminarjem bodo pričeli v mali telovadnici Osnovne šole Mladika ob 16.30, trajal pa bo predvidoma do 18. ure. V soboto bodo tako kot v nedeljo s programom pričeli ob 10. uri. K udeležbi vabijo vse, ki jih vojaške veščine poznega srednjega veka zanimajo in bi se želeli priključiti društvu Cesarsko kraljevi Ptuj. Vsi, ki bi se seminarja želeli udeležiti, lahko pokličejo na telefonsko številko 051 355 004, predsednika društva Borisa Zajka Cena tridnevnega tečaja je 20 evrov na osebo, udeležencem pa priporočajo udobno-športna oblačila, športna obutev za dvorano pa je obvezna. AČ razdeljena na štiri dele: poslušanje, ritem, učenje pesmi in naravno gibanje. Pri poslušanju otroci razvijejo spekter zvokov, znajo opredeliti, kdaj gre zvok navzgor, kdaj navzdol, znajo opredeliti enake zvoke, trenirajo spomin. Pri ritmičnem delu ure se razvija ritem, motorika, spomin, pospeševanje in upočasnje-vanje ritma. Učenci se v treh stopnjah naučijo okrog 100 pesmi, ki jih uskladiščijo v svoj spomin in preko teh pesmi znajo kasneje poimenovati tone in jih tudi zapisati. Sposobni so pesem transpo-nirati - postaviti na kateri koli ton in jo tam zapeti. Na tretji stopnji si pomagajo s kromatičnimi metalofoni, na katerih si urijo motoriko igranja na instrument, znajo uporabljati vse prstke, igrajo se veliko igric za posamezne prstke, znajo zaigrati pesmi, ki jih pojejo že dve leti, najprej na osnovnem tonu, potem pa jih znajo predstaviti na kateri koli drugi ton. Na tak način si ozavestijo, kaj pomeni zvišan ali znižan ton. Otroci po teh treh stopnjah poznajo vse intervale do oktave, različne teoretične zakonitosti, ki jih potrebujejo pri igranju instrumenta. Četrti korak vsak ure pa je naravno gibanje. Otroka vzpodbujajo, da se giba po svojem instinktu in potem njegovo gibanje ozvočijo. Na tretji stopnji znajo gibati v dvo-, tri-, štiri-, petdobnem taktu. Klavdija Zorjan Škorjanec je prepričana, da je tak način poučevanja glasbe naraven potek glasbenega opismenjevanja otrok. »Gre namreč za veliko povezanost med glasbeno teorijo in prakso, saj so vsa teoretična znanja otroku najprej podana v obliki konkretnih glasbenih izkušenj. Tako kot otrok najprej osvoji materin jezika preko poslušanja in govora, šele potem to, kar sliši, tudi zapiše in ne obratno, kot je običaj v javnih glasbenih šolah. Otroku naprej dajo note, mu povedo, to je polovinka, to ja pavza, sedaj pa štejemo, prva, druga, ... Otrok najprej vidi zapis in šele nato ga preizkuša na instrumentu. Willems metoda daje velik poudarek razvijanju slušnega razlikovanja, gibanju in tudi razvijanju sposobnosti vokalne in instrumentalne improvizacije ter igranju po posluhu.« Viki Klemenčič Ivanuša Glasbeni studio Klavdija je Willems metodo poučevanja glasbe najmlajših v obliki predstavitvenih ur Ptujčanom že predstavil za prvo (3-5-letniki) in drugo stopnjo (5-8-letniki). Tretjo stopnjo (6-8-letniki) pa bodo predstavili jutri, v sredo, 21. marca med 17. in 18.30. Predstavitve bodo potekale v stari steklarski delavnici na Ptuju. Avguštin Proti akademikom Ljubljana. Slovenska matica, 2006 Avguštin (Aurelius Augustinus) tudi v naši literaturi ni nepoznan avtor. V slovenskem prevodu imamo že njegove Izpovedi; Confessi-ones (1932) v prevodu Antona Sovreta, ki se je na to delo verjetno dalj časa temeljito pripravljal, in je izšlo v Plečnikovi likovni opremi z uvodno študijo Jakoba Šolarja. Izdajo je priredil Kajetan Gantar (1978) in je bila ponatisnjena (1984, 1991), Knjigo o veri, upanju in ljubezni (Buenos Aires, 1972), Svetega Avrelija Avguština izbrani spisi (prevedel Franc Ksaver Lukman, 19??), Zakonski stan in poželenje (1993), O svobodni izbiri (2003). Seveda pa je Avguštin dosegljiv v latinskem in drugih jezikih ter antikvarnem gradivu. Že v Izpovedih se je ohranila sinteza antične in krščanske kulture. Zgodovinarji in teologi označujejo Avguština kot »očeta rimske Cerkve in reformacije«. Poleg virov iz Svetega pisma je najbolj navajani avtor. Reformacija zahodne cerkve je posegla nazaj mimo Tomaža Akvinskega in sholastikov k Avguštinu (Luther je bil v začetku v redu avguštincev). Avguštin se je rodil leta 354 v Thagasti v Numidiji v Severni Afriki materi vneti kristjanki in očetu uradniku. Mati je vse stavila na bodočnost svojega nadarjenega sina. Po končanem študiju je delal kot učitelj retorike in svobodnih umetnosti. Krščanska vera in biblijski spisi so se mu zdeli grobi in nekultivirani, bral je klasične pisce in se ukvarjal tudi z astrologijo, prelomnica je bila njegova pot v Milano. Po vmesnih postajah skepticizma in neoplato-nizma naj bi bilo zanj odločilno branje Pisem apostola Pavla, predvsem Pisma Rimljanom. Kot poročajo Izpovedi, bi naj doživel razsvetljenje in srečanje s Kristusom na domačem vrtu v Milanu, pred tem živel bohemsko življenje v zunaj zakonski skupnosti. Umrl je kot škof v Hiponu leta 430 v starosti 74 let. Škofovski dvor je oblikoval kot samostansko skupnost z enakimi oblekami in pravili življenja. Filozofski dialog Proti akademikom je njegovo prvo delo, čeprav je pred tem že napisal v maniri manihejstva šolsko delo O lepem in primernem (Depulchro et apto), ki seje kasneje izgubilo. Delo Proti akademikom je nastalo na pristavi v Kasiciaku, kamor je vzel tudi mater in trinajstletnega sina Adeodata med filozofsko-teološkimi pogovori, ki jih je stenograf tudi zapisal. V dialogu nastopajo štiri osebe: Licencij, Trige-cij, Alipij in Avguštin, ki v začetku zastavi vprašanje: »Ali dvomite o tem, da moramo vedeti, kaj je resnica?« Je razsodnik, usmerja pogovor in ga na koncu povzame. Dialog nas vodi skozi Prvo, Drugo in Tretjo knjigo. V prvi knjigi se obrača na najzaupnejšega prijatelja iz mladosti Romanijana, govori o usodi in ga vabi v filozofijo. Avguštinovo zgodnje delo v dialogu Proti akademikom je prevedel akademik Primož Simoniti, in seveda šaljivo, ni naperjeno proti današnjim akademikom. Simpatizer in zagovornik akademije, ki je zagovarjala skepticizem, in katere člani so dvomili o vsem, tudi o stavku, da ne moremo vedeti ničesar, je postal njen odločen nasprotnik. Nekdanji učitelj retorike je bil v času pisanja na vrhu izobrazbe svojega časa. Po literarni vrsti je delo spis, ki hoče pridobiti bralce za filozofijo, predmet je polemika s skepticizmom, še posebej vprašanjem: »Kaj je sreča v življenju?« Ali je dovolj, da jo iščeš ali da jo najdeš? Srečen je tisti, ki živi v skladu s tistim delom duše, ki sme ukazovati vsem drugim delom. Avguštinu je bilo to odločilno eksistenčno vprašanje, ki pa ga je hotel intelektualno dojeti. To ni bilo zgolj vprašanje spoznavne teologije, ampak globok osebni problem. Da je bil Avguštin retorik, se pozna v delu, ko zastavlja vprašanja od začetka v najboljši tradiciji antične filozofije. Tudi njega so hoteli zapeljati »blagri« tega sveta. Srčna bolečina ga je pognala v naročje filozofije, ki mu bo pokazala najsrečnejšega in najbolj skritega boga. Dr. Miran Špetič, pisec spremne besede, je na predstavitvi dela pozval Slovensko matico, naj izda še druga Avgu-štinova dela in tako obogati in približa naše vedenje o njem, nenazadnje bo imel več lektire za svoje študente. Poseben žar daje delu ritmizirana dikcija, v kateri utri-plje dediščina bogate, že tisočletne retorične tradicije. Avguštin nam je blizu v svojem odnosu do življenja, nikoli mu ni bilo dovolj resnice, življenjskih vprašanj se loteva odkritosrčno, kar komaj premore naš današnji čas. Kakorkoli je s človeško modrostjo, zaključuje dia-loško tekmovanje Avguštin, ko misli, da je še ni doumel, ampak ker je komaj v triintridesetem letu meni, da še ne sme izgubiti upanja. Zastavil si je nalogo, da se ne odmakne od Kristusove avtoritete, kajti močnejše ne najde. Vladimir Kajzovar Foto: vki Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak Rokomet Ptujčanke branijo drugo mesto Stran 8 Nogomet Kidričani še drugič 0:0 Stran 8 Interblock - Drava 2:0 (0:0) Strelec: 1:0 Adilovič (50), 2:0 Adilovič (82) Drava: Dabanovič (od 50. Murko), Berko (od 64. Filipovič), Šterbal, Soska, Emeršič, Krona-veter (od 9. Kelenc), Tisnikar, Drevenšek, Prejac in Zilič. Trener: Dražen Besek. Rumeni kartoni: Džidič, Ga-lič, Grabus, Čoralič; Emeršič, Soska. Rdeč karton: Soska (57.). Po dveh zaporednih zmagah in dobrih igrah so nogometaši ptujske Drave osvojili šest točk in se prebili na drugo mesto na prvenstveni razpredelnici 1. SNL. Seveda, ko zmaguješ še bolj zavzeto delaš, pa tudi motivacije ne manjka. Ptujčani so vedeli, da jih v tretji spomladanski tekmi v slovenski prestolnici čaka ranjeni lev - ekipa Interblocka (prej Factor), ki si močno želi obstanka v slovenski prvoligaški nogometni karavani in da bo ekipa okrepljena z nekaterimi nogometaši iz slovenske nogometne prav- Kolesarstvo Perutninarji poizkušali, a brez uspeha Stran 9 Strelstvo Regijski prvaki so postali ... Stran 9 ljice težak nasprotnik. Temu primerne so bile tudi priprave na to srečanje. Že uvodne minute so pokazale, da bi znalo biti za goste iz Ptuja to srečanje zelo težko, še posebej po osmi minuti, ko so ostali brez Roka Kronavetra, trenutno najboljšega igralca. Rok je dobil udarec s komolcem v glavo in je bil prepeljan v bolnišnico, kjer so ugotovili lažji pretres možganov. Izguba kvalitetnega igralca in krea-torja ptujske igre je bila seveda hud udarec za varovance trenerja Dražena Beska. Sama igra v prvem polčasu je potekala med obema kazenskima prostoroma, monotonost je razbil le poizkus z glavo Šalje v 12. minuti, ko je zadel prečnik. Potem so dvakrat zapretili Ptuj-čani: prvi je bil njihov najboljši strelec Sead Zilič, ki je v samostojnem prodoru nanizal nekaj domačih nogometašev ter iz večje razdalje močno streljal, vendar je žoga zletela mimo levega vratnika. Sledil je še poizkus Drevenška, ki pa tudi ni bil uspešen. Nadaljevanje srečanja za nogometaše iz Ptuja spet ni bilo srečno. V 50. minuti je vodstvo za nogometaše Interblocka dosegel »rezervist« Adilovič. Pri tem posredovanju pa se je poškodoval še vratar Drave Mladen Dabanovič, zamenjal ga je Tomaž Murko. Sedem minut kasneje pa je velenjski sodnik Huselja pot v slačilni-co pokazal še Poljaku Adamu Mariuszu Soski (drugi rumeni karton). Tako je bilo težav pri gostih veliko preveč, da bi vse skupaj pomenilo srečni konec. Ptujčanom ne moremo oporekati truda, da bi še kaj skušali narediti, spremeniti potek igre Nogomet Najbolje startali Stojnčani in Ormožani Stran 10 Namizni tenis Prvi prvoligaški nastop mladega Krušiča Stran 10 in seveda izenačiti, toda težko je igrati, če imaš v polju igralca manj. Prišla pa je tudi 82. minuta, ko je Adilovič še drugič zadel in samo potrdil izredno pomembno zmago ekipe ljubljanskega Interblocka. Še dobro, da sledi odmor zaradi nastopov slovenske nogometne reprezentance in bo dovolj časa za celjenje ran, ki so jih Ptujčani dobili v Ljubljani. Upamo lahko, da je z Rokom Kronavetrom vse v redu in se bo hitro vrnil v ekipo, vprašanje pa je poškodba Mladena Dabanoviča, ki bi naj bil odsoten dalj časa. Danilo Klajnšek Dražen Besek - trener Drave: »Čestitam domačinom za zmago. Mi smo že na začetku srečanja izgubili igralca, kar nam je onemogočilo zastavljene cilje na gostovanju v Ljubljani. Upam, da Rok Kronaveter, ki je bil prepeljan v mariborsko bolnišnico, ni utrpel hujše poškodbe. Njegova odsotnost se nam je še kako poznala, saj je Roki prvi dve srečanji odigral na visokem nivoju. Zelo zanimivo pa je, da je sodnik v situaciji, ko je naš igralec staknil poškodbo, to okarakteriziral kot prekršek našega igralca.« Zoran Pavlovič - igralec Interblocka: »Po dveh uvodnih tekmah, ko smo dobro odigrali in ostali brez točk, smo v to srečanje vstopili z nekakšno psihično blokado. Vedeli smo, da nujno potrebujemo tri točke in mislim, da je bila tudi zaradi tega nekoliko slabša igra, vendar na koncu štejejo le točke.« tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL Zmage zadnjih treh moštev Pred reprezentančnim odmorom (slovenska reprezentanca bo 24. in 28. marca odigrala kvalifikacijski tekmi za EP z Albanijo v gosteh in z Nizozemsko doma) so nogometaši v 1. SNL odigrali 23. krog prvenstva. Domačini in gostje so si enakomerno razdelili točke (dve zmagi domačinov, dve gostov in en neodločen rezultat), zelo uspešne pa so bile ekipe z začelja lestvice. Zadnje tri so namreč dosegle zmage (Interblock, Bela krajina in MIK CM Celje), tako da ostajajo razlike med njimi enake, boj za obstanek pa še naprej odprt. Že sedaj je jasno, da se ekipa Bele krajine, kljub temu, da ji pripisujejo najmanj možnosti za obstanek, ne bo predala brez boja. V Lendavi je za polom domače ekipe odgovornost nase prevzel kar trener Milko Burovski, ki pa ima velike težave s poškodovanimi igralci. S strani medijev favorizirani Interblock je s težavo premagal Ptujčane, ki pa so, resnici na ljubo, tokrat odigrali precej pod svojimi zmožnostmi. Za nameček je bil izključen še Soska, Dabanovič in Kronaveter pa sta zaradi poškodbe tekmo zaključila predčasno. Celjani so v Ajdovščini zobe pokazali v drugem polčasu, ko so po zaostanku 0:2 zadeli trikrat v polno in dosegli prvo spomladansko zmago; brez nje pa edini ostajajo igralci Primorja, na čelu z Bojanom Prašnikarjem. Mir v hiši so si z zmago proti Gorici zagotovili v Mariboru, kjer je bilo po seriji slabih rezultatov že pošteno vroče; še najbolj si je verjetno oddahnil njihov trener Marjan Pušnik. Nič novega v Kopru, pa bi lahko rekli po že 14. remiju rumenih v letošnjem prvenstvu. Domžale in Koper sta najuspešnejši ekipi spomladanskega dela prvenstva, saj sta obe osvojili 7 točk, sledijo Drava (6), Maribor, MIK CM Celje, Bela krajina (vse 4), Nafta, Interblock in Gorica po 3, na začelju je Primorje (1). Igralci, ki so zaznamovali ta krog Dva gola na eni tekmi so tokrat dosegli trije nogometaši: Dario Biščan (MIK CM Celje), Dimitrij Makrijev (Maribor) in Nikola Ni-kezič (HIT Gorica). Prva dva sta največ prispevala k zmagam svojih moštev (pri Mariboru se je izkazal tudi Damir Pekič), tretji pa je izboljšal le svojo statistiko, njegova ekipa pa je ostala brez točk. Jože Mohorič PrvaLiga Telekom Slovenije, 23. krog Koper - Domžale 1:1 (0:1); strelca: Plut 57.; Djukič 29.; R.K.: Mejač 62./Koper Nafta - Bela krajina 1:2 (0:2); strelci: Vrščaj 66./ag; Dvorančič 11., Raščič 26.; R.K.: Celcar 41./Nafta Primorje - MIK CM Celje 2:3 (2:0); strelci: Šabec 5., Zatkovič 45.; Beršnjak 52., Biščan 65., 85. Maribor - HiT Gorica 3:2 (2:1); strelci: Pekič 6., Makrijev 18., 66.; Nikezič 38., 64. 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Rezultati 23. kroga: Interblock - Drava 2:0 (0:0), Maribor (2:1), Primorje - MIK CM Celje 2:3 (0:2), Koper - Domžale - Bela krajina 1:2 (0:2). - HIT Gorica 3:2 1:1 (0:1), Nafta 1. DOMŽALE 2. MARIBOR 3. DRAVA 4. HIT GORICA 5. PRIMORJE 6. NAFTA 7. KOPER 8. MIK MC CELJE 9. BELA KRAJINA 10. INTERBLOCK 23 23 23 23 23 23 23 23 23 23 15 9 9 9 9 8 4 5 3 3 8 9 7 7 6 6 14 8 9 8 0 5 7 7 8 9 5 10 11 12 46:17 39:31 37:31 36:35 31:28 32:36 30:31 34:40 24:39 25:46 53 36 34 34 33 30 26 23 18 17 LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 1. SLOVENSKI NOGOMETNI LIGI: 13 zadetkov: Ermin Rakovič (Domžale), Nikola Nikezič (HIT Gorica); 11 zadetkov: Sead Zilič (Drava); 10 zadetkov: Goran Arnaut (Primorje); 9 zadetkov: Sebastjan Cimerotič (Domžale), Dario Zahora (Koper); 8 zadetkov: Damir Pekič (Maribor); 7 zadetkov: Mate Eterovič (Nafta), Mitja Brulc (MIK CM Celje), Dimitri Ivanov Makriev (Maribor). Nogomet • 1. SNL, PrvaLiga Telekom Slovenije, 23. krog Poškodbi, izključitev, poraz .. Foto: Črtomir Goznik Zoran Pavlovič (Interblock, beli dres) je bil eden boljših igralcev na tekmi z Dravo; ob njem je Andrej Prejac (Drava). Foto: Črtomir Goznik Pogosti prizori na tekmi Interblock - Drava v Ljubljani: sodnik Emir Huselja, Marinko Galič (Interblock), Borut Tisnikar (Drava) in Marko Simeunovič po prekršku nad napadalcem Drave Seadom Ziličem (na tleh). Rokomet • 1. A SRL (ž), MIK liga Ptujčanke branijo 2. mesto, 15-minutni mrk Ormožanov 1. A MIK liga - moški Rezultati 20. kroga: Cimos Koper - Jeruzalem Ormož 36:26 (19:13), Celje Pivovarna Laško - Sviš 40:28 (22:18), Ribnica Riko hiše - Rudar EVJ Trbovlje 32:21 (18:8), Trimo Trebnje - Gold club 20:29 (19:12), Gorenje - Prevent 26:18 (12:12), Velika Nedelja - Slovan 0:10 b. b. 1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 20 18 0 2 36 2. CIMOS KOPER 20 16 1 3 33 3. GORENJE 20 15 2 3 32 4. GOLD CLUB 20 15 1 4 31 5. PREVENT 20 8 3 9 19 6. TRIMO TREBNJE 20 9 0 11 18 7. SLOVAN 20 7 2 11 16 8. SVIŠ 20 7 1 12 15 9. RUDAR EVJ TRBOVLJE 20 6 2 12 14 10. JERUZALEM ORMOŽ 20 4 4 12 12 11. RIBNICA RIKO HIŠE 20 4 2 14 10 VELIKA NEDELJA je izstopila iz lige. 1. A SRL - ženske Rezultati 18. kroga: Mercator Tenzor Ptuj - Inna Dolgun 34:25 (19:12), Izola - Zagorje 32:33 (17:15), Loka kava KSI - Kočevje 33:29 (17:13), Olimpija PLK - Celjske mesnine 21:33 (11:13). Srečanje Celeia Žalec - Europrodukt Brežice bo odigrano danes (torek). 1. KRIM MERCATOR 16 16 0 0 32 2. MERCATOR TENZOR PTUJ 17 13 0 4 26 3. CELJSKE MESNINE 17 12 1 4 25 4. LOKA KAVA KSI 16 8 3 5 19 5. CELEIA ŽALEC 15 9 0 6 18 6. INNA DOLGUN 17 5 4 8 14 7. EUROPRODUKT BREŽICE 15 7 0 8 14 8. KOČEVJE 16 6 1 9 13 9. OLIMPIJA PLK 16 3 0 13 6 10. ZAGORJE 16 3 1 12 7 11. IZOLA 17 1 2 14 4 Nogomet • 2. SNL Kidričani še drugič 0:0 Mercator Tenzor Ptuj - Inna Dolgun 34:25 (19:12) Mercator Tenzor Ptuj: Puš, Majcen 3, Prapotnik 2, Ciora, Ramšak 2 (1), Štembergar, Volarevič 3, Marinček, Brumen 8, Murko 1, Kelenc, Mihič 12 (5), Raškovič, Strmšek 3. Trener: Mišo Toplak Sedemmetrovke: Mercator Tenzor Ptuj 6(6), Inna Dolgun 5(5). Izključitve: Mercator Tenzor Ptuj 2, Inna Dolgun 8 minut. Po zmagi v Celju proti ekipi Celjskih mesnin v prejšnjem krogu je bilo v taboru ptujskih rokometašic čutiti veliko olajšanje, saj so se zmago prebile na drugo mesto, takoj za evropskim Krimom. Proti Inni Dolgun na parket ni stopila izkušena Ana Mihaela Ciora, ki je 1. B SRL moški Rezultati 17. kroga: Istrabenz plini Izola - Moškanjci-Gorišnica 39:34, Klima Petek Maribor - Intra Gorica Leasing 28:26, Dobova - Dol TKI Hrastnik 31:34, Sevnica - Pekarna Grosuplje 27:29, Krško - Krka 27:22, Radeče MIK Celje - Termo 32:30. 1. KRŠKO 17 12 2 3 26 2. TERMO 17 12 1 4 25 3. INTRA GORICA L. 17 12 1 4 25 4. KLIMA PETEK MB 17 11 1 5 23 5. KRKA 17 10 3 4 23 6. RADEČE MIK CELJE 17 8 1 8 17 7. DOL TKI HRASTNIK 17 6 1 10 13 8. DOBOVA 17 6 1 10 13 9. PEKARNA GROSUPLJE 17 6 0 11 12 10. MOŠ.-GORIŠNICA 17 4 2 11 10 11. ISTRABENZ P. IZOLA 17 4 1 12 9 12. SEVNICA 17 3 2 12 8 Istrabenz plini Izola - Moškanjci-Gorišnica 39:34 (21:16) Moškanjci-Gorišnica: Kelenc, Ku-kec 6, Šoštarič 4, Žuran 2, Krabonja 2, Lozinšek 2, Špindler 4, Ivančič 6, Vincek 1, Poje 4, Munda, Pisar 3, Valenko in Fistravec. Trener: Ivan Hrupič. v Celju staknila poškodbo ste-genske mišice. Začetek srečanja se ni pričel po željah domačih rokometa-šic, saj jim igra nikakor ni stekla. Delale so napake, ki so jih nasprotnice znale kaznovati. Prednost Ptujčank je bila minimalna in je do 24. minute znašala največ tri zadetke. Nato pa je sledilo obdobje dobre igre domačih, ki so z delnim izidom 6:1 prišle do visokega vodstva sedmih zadetkov. Z dobro in učinkovito igro, ki so jo prikazale ob koncu prvega polčasa, so rokometašice Mercator Tenzor Ptuja nadaljevale tudi v drugem polčasu, ko so si konec 42. minute priigrale prednost dvanajstih zadetkov. S tako visokim vodstvo pa je bilo vse jasno glede končnega zmagovalca. Domači strateg Najdaljše gostovanje roko-metašev Gorišnice v tem prvenstvu, na slovensko obalo, se za njih ni dobro končalo, saj so proti direktnemu tekmecu za obstanek v 1. B SRL ekipi iz Izole izgubili. Domačini so takoj na začetku povedli s 7:2, nato pa so jim gostje približali. Vendar je ostalo le pri tem, saj so si Izolani do odhoda na odmor spet priigrali prednost petih zadetkov. Gostje so računali, da bodo to nadomestili v drugem polčasu, vendar njihovo lovljenje vodstva domačih ni bilo uspešno. V napadu so naredili preveč napak, zapravili tudi veliko t. i. stoodstotnih priložnosti, domačini pa so zadevali iz vseh položajev. Končna razlika v prid ekipe Istrabenza je tako ostala enaka kot ob polčasu, s tem pa so si Izolčani priborili pomembne točke v borbi za obstanek. 2. SRL moški od 9.-15. mesta Rezultati 4. kroga: Mokerc Ig - Drava Ptuj 40:37, Arcont Radgona - Cerklje 25:38, Pomurje - Radovljica 38:24. Mišo Toplak - trener ŽRK Mercator Tenzor Ptuj: »Po zmagi v Celju smo držali visoki ritem priprav na to srečanje, saj nič nismo želeli prepustiti naključju. Najbolj važna je zmaga. Ob tej priložnosti bi čestital mojim dekletom za zavzeto igro.« Mišo Toplak je dal priložnost igralkam, ki ponavadi ne igrajo veliko in te so visoko prednost ohranile. Ob koncu srečanja pa se je poškodovala zunanja igralka Vanja Raškovič. Strelsko je tokrat pri domačih najbolj razpoložena Kristina Mihič s 13 zadetki, Tjaša Brumen pa se je izkazala na desnem krilu. Danilo Klajnšek Cimos - Jeruzalem 36:26 (19:13) Jeruzalem: G. Čudič (13 obramb), Dogša (1 obramba); Radujkovic, So-bočan 3, Halilovič 3, Bezjak 7, Boga-di 1, Klemenčič, Ivanuša 2, B. Čudič 5(3), Turkovic 2, Sok, Golčar 3 in Po-točnjak. Trener: Vlado Hebar. Sedemmetrovke: Cimos 7 (3), Jeruzalem 3 (3). Izključitve: Cimos 10, Jeruzalem 8 minut. Ormožani so po pričakovanjih klonili na Bonifiki proti Ci-mosu, letošnjem presenečenju prvenstva. Koprčani so pove-dli s 7:3, nato pa do 21. minute sledijo odlične minute »jeruza-lemčkov« in izid je izenačen na 12:12. Po 14:13 pa Ormožani kar petnajst minut (od 24. do 39.) niso zadeli koprskih vrat, ki jih je branil odlični Vran. Ci-mos je bil v tem času uspešen desetkrat in dosegel najvišjo prednost na tekmi (24:13). Zmagovalec je bil odločen. UK 1. POMURJE 4 3 0 1 14 2. CERKLJE 4 3 0 1 13 3. DUPLJE 2 1 0 1 11 4. DRAVA 4 3 0 1 10 5. MOKERC IG 3 1 0 2 8 6. ARCONT RADGONA 4 2 0 2 4 7. RADOVLJICA 4 0 0 4 2 Mokerc IG - Drava Ptuj 40:37 (18:18) Drava Ptuj: Kovačec, Kelenc 4, Me-sarec 4, Luskovič 3, Bračič 8, Kafel 9, Mesarič, Pislak, Ovčar, Kumer 7 (3), Skaza 2, Ferk, Veličkovič in Bedenik. Trener: Marjan Valenko. Rokometaši ptujske Drave so doživeli prvi poraz v nadaljevanju prvenstva oziroma v razigravanju za uvrstitev od 9.15. mesta. Boljši od njih so bili rokometaši Mokerca. V prvem polčasu, ki se je končal z neodločenim izidom, sta se ekipi menjavali v vodstvu. Nadaljevanje srečanja pa so bolje pričeli Ptujčani, ki so v 45. minuti povedli 20:24, nato pa je sledil strelski mrk, saj so domačini z delnim izidom 6:0 prešli v vodstvo, ki so ga ob slabih zaključnih strelih gostov v napadu obdržali do konca. Danilo Klajnšek Matjaž Tominec, trener Ci-mosa: »Vedeli smo, da tekme ne smemo vzeti na lahko. Najprej smo malo popustili, na srečo pa smo se hitro streznili in naredili tako razliko, da so potem lahko igrali tudi mladi.« Vlado Hebar, trener Jeruzalema: »Zaslužena zmaga domače profesionalne ekipe. Razbili so nas proti koncu prvega polčasa s širino igralskega kadra. Na žalost so moji igralci sprejeli hiter tempo, ki ga potem niso zdržali.« Marko Bezjak, kapetan Jeruzalema: »Prvih dvajset minut smo se dobro upirali gostiteljem, nato je do izraza prišla daljša domača klop. Čestitam Koprčanom za zasluženo zmago.« Rezultati 16. kroga: Aluminij - Mura 05 0:0, Dravinja Duol - Livar 2:1 (0:1), Zagorje - Krško 2:1 (1:0), Triglav Bonifika 1:1 (0:1), Rudar Velenje - Tinex Šenčur 3:0 (1:0). 1. BONIFIKA 16 10 4 2 35:16 34 2. LIVAR 16 8 3 5 26:25 27 3. TINEX ŠENČUR 16 7 2 7 24:25 23 4. ZAGORJE 16 6 4 6 27:21 22 5. TRIGLAV 16 6 4 6 17:17 22 6. KRŠKO 16 6 4 6 22:29 22 7. DRAVINJA DUOL 16 6 1 9 17:18 19 8. RUDAR VELENJE16 5 4 7 23:26 19 9. MURA 05 16 4 6 6 21:26 18 10. ALUMINIJ 16 3 6 7 13:22 15 Aluminij - Mura 05 0:0 Aluminij: Rozman, Vrenko, Topolo-vec, Bingo, Krajcer, Pavlin, Kovač, Te-žački, Veselič (od 49. Bakovič), Don-čec in Firer (od 56. Šimenko). Trener: Bojan Špehonja. Rdeča kartona: Dončec (Aluminij, 24) in Arsič (Mura 05, 47). Nogometaši Aluminija so optimistično pričakovali nedeljsko srečanje z Muro 05. Razlog pa je bil v tem, da so v prejšnjem krogu osvojili pomembno točko proti vodeči ekipi koprske Bonifike. V Kidričevem se je po dolgem času zbralo večje število gledalcev (veliko je bilo tudi navijačev Mure), ki so pričakovali dobro nogometno predstavo. Samo srečanje je bilo dokaj kvalitetno, igralci so prikazali primerno borbenost, pri vsem ostalem pa je nekaj manjkalo, nogometašem je ponagajal tudi močan veter. Ob tem pa so oboji igrali zelo previdno, saj so se zavedali pomembnosti srečanja. Prvo pravo priložnost so imeli gostje v 18. minuti, ko je Balažic močno streljal iz razdalje dobrih dvajsetih metrov, žoga pa je zletela mimo desnega vratnika domačega vratarja. V 24. minuti so domači ostali brez kapetana Dončeca, ki je na sredini igrišča s komolcem zaustavil nogometaša Mure, sodnik pa je bil mnenja, da je to za prekršek za rdeči karton. Izgledalo je, da bo Mura številčno premoč izkoristila, vendar so prvo priložnost imeli doma- Bojan Špehonja - trener Aluminija: »Z igro ne morem biti zadovoljen, saj ni bila takšna, kot smo se dogovorili. Igralci so igrali v nekakšnem krču.« čini, ki so zaigrali podjetneje. V 43. minuti je strel Šunka odlično ubranil vratar Aluminija Rozman, minuto kasneje pa se je po napaki Murašev iznenada ponudila priložnost mlademu Veseliču, ki pa je predolgo okleval in Najdenov je s padcem pod noge rešil kritično situacijo pred svojim vratarjem. V drugi minuti drugega polčasa so gostje ostali brez Arsi-ča, ki je prejel drugi rumeni karton in tako so bile moči na igrišču izenačene. Sledila je igra med obema kazenskima prostoroma, kjer so eni in drugi poizkušali z dolgimi in visokimi žogami. Domači strateg je poizkušal s tremi menjavami okrepiti napad, vendar tudi po tem domačim ni nič uspevalo, nič drugače pa ni bilo z gosti. Po ena polpriložnost na vsaki strani pa je bil končni epilog te igre v drugem polčasu. Tako rezultat nekako ustreza prikazanemu nogometu obeh ekip. Vprašanje pa je, če so pri Aluminiju in Muri 05 zadovoljni s točko. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Igralke MT Ptuja so bile tokrat premočne za ekipo Inne Dolgun; zelo uspešna je bila Tjaša Brumen z 8 zadetki. Rokomet • 1. B SRL (m) Izola in Mokerc presenetila Kolesarstvo • Istrska pomlad Perutninarji poskusali, a brez uspeha 47. dirka Jadranska magistra-la, po novem poimenovana Istrska pomlad, je po treh zaporednih slovenskih zmagah tokrat pripadla Norvežanu. V skupnem seštevku prologa in treh etap je bil najboljši 20-letni Edvald Boasson Hagen (Maxbo Bianchi), odličen kolesar, lani kar trikrat najboljši na prestižni dirki Tour de l' Avenir. Drugo mesto je osvojil najboljši Slovenec Grega Bole (Sava), ki je dva dni celo kolesaril v rumeni majici vodilnega, tretji pa je bil domačin Hrvoje Miholje-vič (BK Loborika), kolesar, ki je v preteklih dveh sezonah nastopal v dresu Perutnine Ptuj. Po dveh zmagah Boruta Božiča v prejšnjih dveh sezonah, so Ptujčani tokrat osvojili manj. V skupnem seštevku je bil najboljši Gregor Gazvoda, ki je osvojil deseto mesto, v posameznih etapah pa sta najboljši uvrstitvi dosegla Matej Stare in Aldo Ino Ilešič, ki sta bila vsak po enkrat peta. Gazvoda si je mesto med deseterico privozil na uvodnem kilometer in pol dolgem prologu v Pazinu, ko je osvojil sedmo mesto. Podobno kot v preteklih sezonah so bila tudi tokrat v ospredju moštva, ki imajo v svojih vrstah sprinterje. Na končni vrstni red pa so najbolj vplivali rezultati uvodnega prologa. V Pazinu je bil najhitrejši Norvežan Boasson Hagen, za njim je bil uvrščen Jure Zrimšek (Adria Mobil), tretji pa je bil Danec Andre Ste-en. Do sprememb v skupnem seštevku je prišlo že v prvi, 149 km dolgi etapi s ciljem na vrhu Labina. Bole je z zmago »slekel« Norvežana, ki je bil šele četrti. Drugo in tretje mesto sta osvojila Jure Kocjan ter Hrvoje Mi-holjevič, najboljši perutninar Z desetim mestom v skupnem seštevku je bil najuspešnejši perut-ninar Gregor Gazvoda. Matej Stare pa je bil peti. Največ možnosti za spremembe je nudila z 200 km najdaljša druga etapa. Pobegi so se vrstili že od starta, a so »Savčani« vse ubežnike uspeli poloviti. Kar 140 km je bila v ospredju najprej skupina 13 kolesarjev nato pa le še peterica, v kateri je bil od Ptujčanov Rado Rogi-na. V zadnjih 40 kilometrih je s pobegom poskušal tudi Mitja Mahorič, ki je imel ob sebi dva tuja tekmovalca, vendar se je tudi njihov poskus končal v glavnini dva kilometra pred ciljem. V ciljnem sprintu je bil najboljši Italijan Mattia Ga-vazzi, Aldo Ino Ilešič pa je kot edini Slovenec med deseterico osvojil peto mesto. Mahorič je bil zelo aktiven tudi zadnji dan, Rezultati: Prolog, 1.45 km, Pazin 1. Boasson Hagen Edvald (Nor, Maxbo Bianchi) 2. Jure Zrimšek (Slo, Adria Mobil) 3. Steen Andre (Dan, Glud & Marstrand Horsens) 5. Grega Bole (Slo, Sava Kranj) 6. Kristjan Koren (Slo, Sava Kranj) 7. Gregor Gazvoda (Slo, Perutnina Ptuj) 11. Aldo Ino Ilešič (Slo, Perutnina Ptuj) 1. etapa, Poreč - Labin, 149 km: 1. Grega Bole (Slo, Sava) 2. Jure Kocjan (Slo, Radenska Powerbar) 3. Hrvoje Miholjevič (Hrv, BK Loborika ) 4. Edvald Boasson Hagen (Nor, Team Maxbo Bianchi) 5. Matej Stare (Slo, Perutnina Ptuj) 2. etapa, Poreč - Poreč, 200 km: 1. Mattia Gavazzi (Ita, Kio Ene) 2. Edvald Boasson Hagen (Nor, Team Maxbo Bianchi) 3. Roger Kluge (Nem, Team Brandenburg) 4. Martin Reimer (Nem, Team Brandenburg) 5. Aldo Ino Ilešič (Slo, Perutnina Ptuj) 3. etapa, Poreč - Poreč, 152 km: 1. Mattia Gavazzi (Ita, Kio Ene) 2. Edvald Boasson Hagen (Nor, Team Maxbo Bianchi) 4. Grega Bole (Slo, Sava) 6. Aldo Ino Ilešič (Slo, Perutnina Ptuj) Skupni seštevek: 1. Edvald Boasson Hagen (Nor, Team Maxbo Bianchi) 2. Grega Bole (Slo, Sava) 4. Jure Zrimšek (Slo, Adria Mobil) 5. Simon Špilak (Slo, Adria Mobil) 6. Kristjan Koren (Slo, Sava) 10. Gregor Gazvoda (Slo, Perutnina Ptuj) le da prave kombinacije tekmovalcev za vidnejšo etapno uvrstitev ponovno ni bilo. Vseh napadov kranjski kolesarji le niso uspeli odbiti. V ciljnem sprintu je bil Norvežan drugi in je s pomočjo bonifikacijskih sekund prehitel Boleta, tako da je le-ta odšel domov brez rumene majice. »Z rezultatom prav gotovo nisem zadovoljen. Deseto mesto ob koncu in nekaj uvrstitev med deseterico je premalo. Dirka se je odločila na prologu in v sprintih. Mi kolesarja takšnega kova v moštvu nimamo. Kot se je pokazalo, so dirko odločili posamezniki, moštva so le branila njihova mesta. Bili smo zelo aktivni in borbeni, zagotovo ena izmed najboljših ekip na dirki, a proga ni dopuščala, da bi na tak način naredili dober rezultat,« je dirko ocenil vodja ptujskega moštva Srečko Glivar. Za ptujskimi kolesarji je prva etapna dirka v sezoni. »Forma se dviguje, žal pa še ni na tekmovalnem nivoju kot bi si želeli. Imamo nekoliko starejše moštvo kot ostali slovenski klubi in izgleda, da fantje potrebujejo kakšen nastop več od ostalih, da se dobro ogre-jejo. Zaenkrat pa še niti nismo imeli prave priložnosti, da pokažemo kaj znamo,« je stanje v moštvu ocenil Glivar. Pravo priložnost bodo Ptuj-čani dobili že v kratkem. Od srede do sobote bodo nastopali na 13. dirki po poteh kralja Nikole v Črni gori. Perutninar-ji bodo letos lovili peto zaporedno zmago. V sezonah 2003 in 2006 je bil najboljši Rado Rogina, leta 2004 Massimo Demarin, pred dvema letoma pa Mitja Mahorič. Mahorič in Rogina bosta nastopila tudi letos, z njima bodo kolesarili še Andrej Omulec, Matej Stare, Gregor Gazvoda ter Matija Kva-sina. Od preostalih slovenskih moštev bodo nastopili kolesarji Radenske Powerbar ter Save iz Kranja. Dirka se bo v sredo pričela v Herceg Novem, po prevoženih 667 km pa zaključila v Cetinju, ko bomo dobili novega morda pa tudi starega zmagovalca. UG Odbojka • 2. DOL - ženske Ptujčanke pred vrati prve lige Rezultati 20. kroga: Nova KBM Branik II. - ŽOK MTD Ptuj 0:3, MAGRO Grosuplje - Kajuh Šoštanj 3:0, Alian-sa Šempeter - Comet Zreče 0:3, Pre-valje - Formis Bell 3:1, Ecom Tabor - Partizan Škofja Loka 1:3, Kočevje - Mislinja 2:3. 1. MTD ŽOK PTUJ 20 18 2 55 2. PREVALJE 20 18 2 50 3. MAGRO GRSUPLJE 20 16 4 47 4. COMET ZREČE 20 13 7 38 5. MISLINJA 20 13 7 34 6. FORMIS BELL 20 10 10 32 7. PARTIZAN ŠKOFJA LOKA 20 10 10 31 8. ALIANSA ŠEMPETER 20 7 13 25 9. KOČEVJE 20 4 16 15 10. KAJUH ŠOŠTANJ 20 4 16 13 11. NOVA KBM BRANIK II. 20 4 16 12 12. ECOM TABOR 20 3 17 7 Nova KBM Branik II -MTD ŽOK Ptuj 0:3 (-19, -9, -15) MTD ŽOK: Kutsay, Cvirn, Draško-vič, Vicman, Vidovič, Andjelkovič, Bila-novič, Mihalač, Kos in Ljubec. Ptujčanke so v 20. krogu prvenstva zanesljivo slavile na gostovanju v Mariboru. Tekma nasprotnikov iz dna in vrha prvenstvene razpredelnice je minila popolnoma v znamenju vodilnega moštva. Po dobri uri igranja so si Ptujčanke priigrale možnost nastopanja v prvi državni ligi v prihodnji sezoni kamor vodita prvi dve mesti. Srečanje so v soboto boljše pričele domačinke, ki so v začetku uvodnega niza povedle. Gostje so se jim do polovice približale ter boljše odigrale končnice ter osvojile prvi niz. Nadaljevanje je povsem pripadlo moštvu iz mesta nižje ob Dravi. V drugem nizu so Mariborčanke zbrale le devet točk, ptujski strateg pa je tokrat dal priložnost tudi igralkam, ki v dosedanjem poteku prvenstva niso odigrale na pomembnejših tekmah. Na parket je stopila vsa četverica: Maja Bilanovič, Danilo Maučnik, trener: ŽOK MTD Ptuj »Strah, da bi nas Mariborčanke presenetile, je bil odveč, a je vseeno vedno potrebno biti previden. Z izjemo začetka srečanja smo odigrali zelo dobro in zelo sem zadovoljen, da so tekmo zaključile rezervne igralke. Upam in verjamem, da bomo sezono uspešno zaključili pred domačim občinstvom in proslavili naslov prvaka kot se spodobi. Osnovni cilj, da sami odločamo o rangu tekmovanja v prihodnji sezoni pa nam je na srečo že uspelo doseči dva kroga pred koncem.« Foto: Črtomir Goznik Odbojkarice Ptuja imajo v soboto možnost, da že potrdijo naslov najboljše ekipe lige; na sliki je Sara Vidovič. Mateja Mihalač, Lea Kos in Dolores Ljubec, ki je s pomočjo nekaterih igralk iz prve postave srečanje pripeljala do uspešnega zaključka. Dva kroga pred koncem prvenstva ostaja v igri le še vprašanje o prvaku lige, ki je tudi skoraj zagotovo že odločeno. Ptujčanke imajo pred Pre-valjčankami visokih pet točk naskoka in morajo v zadnjih tekmah zbrati le še dve točki. Prva priložnost bo že ta konec tedna, ko bo na Ptuju gostovalo osmo uvrščeno moštvo iz Šoštanja, domačinke pa bi z zmago pred domačim občinstvom krog pred koncem proslavile naslov prvaka. UG Strelstvo • Regijsko prv. Podravske regije Regijski prvaki so postali ... V nedeljo popoldan je v ptujski športni dvorani Mladika na 32-mestnem montažnem strelišču potekalo regijsko prvenstvo Podravske regije, ki se ga je udeležilo 160 strelcev. Med člani s pištolo je letošnji prvak Podravske regije postal juršinski strelec Simon Simo-nič, ki je dosegel 567 krogov, 2. in 3. mesto sta zasedla kidri-čevska strelca Simon in Boštjan Simonič, ki sta dosegla po 560 krogov, na 4. in 5. mesto sta se uvrstila Ptujčana Matija Potočnik in Robert Šimen-ko s 556 in 551 krogi, 6. mesto je s 551 krogi osvojil juršinski strelec Ludvik Pšajd, pred dvema Ptujčanoma Miranom Kolednikom s 549 krogi na 7. in Simeonom Goncem s 548 krogi na 8. mestu, na 9. mestu je s 542 krogi pristal Mirko Moleh, SD Juršinci, pred Jernejem Peteršičem in Brunom Šincekom, oba SD Dornava s 540 krogi na 11. in 12. mestu, 13. Stanislav Golc 532 krogov, 14. Stanislav Ca-futa 530 krogov, oba SK Ptuj. V ekipnem seštevku so s 1660 krogi slavili juršinski strelci, pred Ptujčani s 1656 krogi na 2. in kidričevsko ekipo s 1621 krogi na 3. mestu, SD Dornava je s 1603 krogom zasedla 4. mesto, pred ekipo SD Elektro s 1580 krogi na 5. mestu. Med članicami s pištolo so slavile tri Ptujčanke, zmagala je Majda Raušl s 378 krogi, pred sestro Sonjo Raušl s 341 krogi na 2. mestu in Tanjo Žmauc s 301 krogom na 3. mestu. Pri članih s standardno puško je regijski prvak s 583 krogi postal ruški strelec Benjamin Jodl, ptujska strelca Teodor Pevec in Marjan Gril pa sta s 569 in 525 krogi osvojila 5. in 9. mesto. V Foto: Simeon Gönc Regijska prvakinja Ptujčanka Majda Raušl s perspektivnimi mladimi ptujskimi strelci, z desne Valentin Tratnik, Sašo Stojak in Kristijan Jurič. ekipnem delu so Ptujčani dosegli 1094 krogov in osvojili 3. mesto. Med mladinci in mladinkami s pištolo sta regijska prvaka postala juršinska strelca Rok Pučko s 553 krogi in Petra Simonič s 350 krogi. Med mladinkami je 2. mesto zasedla Ptujčanka Katarina Matič s 343 krogi, pred klubskima kolegicama Matejo Pe-šakovič in Tjašo Šuštar s 338 in 316 krogi na 3. in 4. mestu. Med mladinci sta se svojih prvih stopničk veselila Uroš Pe-šakovič in Rok Veršič, ki sta s 486 in 438 krogi zasedla 2. in 3. mesto. Med kadeti s pištolo je slavil Ptujčan Jan Lešnik s 343 krogi, pred juršinskima strelcema Davidom Kekcem in Ivanom Druzovičem s 301 in 273 krogi na 2. in 3. mestu. Med kadetinjami s pištolo je s svojim novim osebnim rekordom 348 krogov regijska prvakinja postala dornavska strelka Staša Simonič pred Ptujčan-ko Jasmino Kokol, ki je s 323 krogi dosegla prav tako svoj novi osebni rekord. Med kadeti s puško je s 382 krogi zmagal Mariborčan Blaž Maurič, 2. mesto je s 369 krogi zasedel kidri-čevski strelec Uroš Mohorko pred Boštjanom Vidmarjem iz Impola s 368 krogi na 3. mestu, Ptujčan Tomaž Rojko je dosegel 316 krogov in osvojil 13. mesto. V kategoriji pionirjev je na svojem prvem tekmovanju nastopil Ptujčan Kristijan Jurič, ki je dosegel 136 krogov in zasedel 14. mesto. V kategoriji mlajših pionirjev je regijski podprvak postal ki-dričevski strelec Aleš Pernat s 168 krogi, njegova klubska sotekmovalca Niko Visočnik in Kristijan Potočnik pa sta s 152 in 137 krogi zasedla 6. in 10. mesto. Ptujska strelca Sašo Stojak in Valentin Tratnik sta s 150 in 139 krogi zasedla 7. in 9. mesto. V ekipnem seštevku so slavili mlajši pionirji iz Slovenske Bistrice, pred ekipo SD Kidričevo in ekipo SK Ptuj na 2. in 3. mestu. Simeon Gonc Foto: UG Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga Najbolje startali Stojnčani in Ormožani V ■ 3. SNL vzhod Rezultati 15. kroga: MU Šentjur - Zavrč 2:2, Stojnci - Paloma 3:0, Trgovine Š. J. - Tišina 3:2, Koroška Dravograd - Malečnik 1:4, Odranci - Črenšovci 1:0, Tehnostroj Veržej - Pohorje 3:1, Želeničar - Kovinar Štore 0:3. 1.ZAVRČ 15 10 3 2 41:11 33 2. TEHNO. VERŽEJ 15 10 1 4 37:22 31 3. MALEČNIK 15 8 4 3 29:20 28 4. TRGOVINE Š.J. 15 8 3 4 25:22 27 5. ODRANCI 15 8 1 6 28:19 25 6. KOVINAR ŠTORE 15 7 2 6 16:20 23 7. ČRENŠOVCI 15 6 4 5 20:20 22 8. PALOMA 15 5 4 6 29:26 19 9. MU ŠENTJUR 15 5 4 6 23:24 19 10. STOJNCI 15 5 3 7 16:32 18 11. POHORJE 15 4 3 9 20:25 15 12. ŽELEZNIČAR 15 4 2 9 19:27 14 13 K. DRAVOGRAD 15 4 2 9 14:32 14 14. TIŠINA 15 1 4 10 14:31 7 Prednost Zavrča samo dve točki Nadaljevanje prvenstva v 3. SNL - vzhod ni prineslo večjih presenečenj, še največje je remi vodečega Zavrča. Završki nogometaši so osvojili samo točko v Šentjurju, vendar pa še vedno ostajajo na vrhu prvenstvene razpredelnice. Sedaj znaša njihova prednost samo dve točki pred nogometaši iz Veržej a, ki imajo ambicije po napredovanju v 2. SNL. Točko v srečanju preobratov v Šentjurju pa so gostje drago plačali, saj so srečanje končali samo z devetimi nogometaši. Izključena sta bila namreč Uroš Ga-brovec in Matej Lenart, tako da so nogometaši Zavrča zadnjih trinajst minut igrali z dvema igralcema manj na igrišču. Pomembno zmago pa so dosegli nogometaši iz Stojncev proti Palomi iz Sladkega Vrha. Domačini so v prvem polčasu dosegli dva zadetka in tako imeli lepo prednost, ki pa je niso izpustili, ampak so jo samo potrdili še v drugem polčasu z zadetkom Mateja Murata, ki je na tem srečanju dosegel dva zadetka. Nogometaši Veržeja vztrajno sledijo vodečemu moštvu Za-vrča, od zadaj pa mirno čakajo nogometaši Malečnika, ki so visoko slavili v Dravogradu in za prvim mestom zaostajajo pet točk, kar pa v nogometu ni velika prednost. Očitno varovanci nekdanjega trenerja Drave Silva Berka resno mislijo o visoki uvrstitvi, saj so bile njihove priprave usmerjene v ka- Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Stojncev so z zmago začeli spomladanski del prvenstva v 3. SNL - vzhod; na sliki sta Peter Rižnar (v ospredju) in Matej Murat, strelec dveh zadetkov. kovostnejšo igro, ki bo prinašala rezultate. Niti odhod bivšega reprezentanta Marinka Galiča k ljubljanskemu Interblocku ni pustil posledic. MU Šentjur - Zavrč 2:2 (1:0) Strelci: 1:0 Bolko (9), 1:1 Rampre (57), 1:2 Golob (67), 2:2 Romih (78). Zavrč: Dukarič, Šnajder, Lenart, Letonja, Zdelar, Kokot, Golob (od 82. Zorman), Kupčič (od 71. Fijavž), Gai-ser, Rampre (od 60. Petek) in Gabro-vec. Trener: Miran Klajderič. Stojnci - Paloma 3:0 (2:0) Strelca: 1:0 Čeh (15), 2:0 Murat (45), 3:0 Murat (54). Stojnci: Germič, Milošič (od 84. Horvat), Golob, Topolovec, Fruk, Jan-žekovič, Kuserbanj, Železnik, Čeh (od 19. Murat), Žnidarič in Rižnar (od 46. Vilčnik). Trener: Ivan Zajc. Danilo Klajnšek Štajerska liga Rezultati 15. kroga: Gerečja vas Unukšped - Zreče 1:4, Holermu-os Ormož - Tehnotim Pesnica 2:1, Oplotnica - Šoštanj 4:1, Get Power Šampion - Jurovski Dol 3:1, Šentilj Jarenina - Peca 6:2, GIC Gradnje Rogaška - Šmartno 1928 1:4, Bistrica - Mons Claudius 1:2. 1. ŠMARTNO 15 10 3 2 44:16 33 2. GIC ROGAŠKA 15 9 3 3 32:18 30 3. ZREČE 15 9 2 4 28:18 29 4. ŠENTILJ JAREN. 15 8 3 4 35:24 27 5. GEREČJA VAS U. 15 7 1 7 20:24 22 6. HOLER. ORMOŽ 15 6 3 6 32:28 21 7. BISTRICA 15 5 5 5 25:25 20 8. G. P. ŠAMPION 15 5 5 5 17:20 20 9. JUROVSKI DOL 15 5 4 6 22:30 19 10. ŠOŠTANJ 15 5 4 6 16:24 19 11. OPLOTNICA 15 4 3 8 23:33 15 12. PECA 15 4 2 9 28:34 14 13. TEH. PESNICA 15 4 1 10 22:32 13 14. MONS CLAUD. 15 4 1 10 19:35 13 Čast rešili Ormožani Prvi spomladanski krog je od klubov iz našega področja prinesel veselje in predvsem prepotrebne točke nogometašem Holermuos Ormoža, ki so premagali Tehnotim Pesnico. Tri točke so za Ormožane pomenile skok na šesto mesto in so sedaj samo točko za nogometaši iz Gerečje vasi, ki so na svojem igrišču doživeli visoki poraz proti tretje uvrščeni ekipi iz Zreč. Po prvem polčasu so domačini celo vodili, toda v drugem delu so doživeli pravi polom, ko so prejeli kar štiri zadetke, ob tem pa so gostje zastreljali še enajstmetrovko. Tudi Bistričanom se ni godilo nič bolje. Razlika je samo v tem, da so tesno izgubili in to od zadnje uvrščenega Mons Claudi-usa. Kljub navidezno visokim uvrstitvam na prvenstveni razpredelnici pa bo potrebno tudi v nadaljevanju pridno nabirati točke, saj razlike niso velike. V Rogaški Slatini pa je bil odigran derbi vodečih ekip. Prepričljivo so ga dobili nogometaši Šmartnega, ki imajo sedaj tri točke prednosti pred svo- jimi zasledovalci GIC Gradnje Rogaška. Točke pri direktnem konkurentu pa štejejo skorajda dvojno. V tem krogu so bili napadalci zelo razpoloženi in so dosegli skupno 33 zadetkov, kar daje visoko povprečje 4,7 zadetka po srečanju. Gerečja vas Unukšped -Zreče 1:4 (1:0) Strelci: 1:0 J. Sagadin (20), 1:1 Tirovič (51), 1:2 Tirovič (58), 1:3 Kun-štek (66) in 1:4 Tirovič (84). Gerečja vas Unukšped: Kaises-berger, Žgeč, Slaček, Horvat, J. Sagadin, R. Sagadin, Sel, Marinič (od 80. Veber), Vtič, Gerečnik in Hertiš (od 83. Petek). Trener: Zvonko Pignar. Bistrica - Mons Claudius 1:2 (1:1) Strelci: 0:1 Polajžer (12), 1:1 A. Stegne (18) in 1:2 Mordej (81). Bistrica: J. Stegne, Stojnšek (od 62. Habjanič), Modrič, Simončič, Robar, Frelih (od 85. Levart), Obrovnik, Mlinar, Hrušman (od 88. Hajšek), A. Stegne in Drosk. Trener: Zvonko Hraš. Holermuos Ormož - Tehnotim Pesnica 2:1 (1:1) Strelci: 0:1 Filipič (20), 1:1 Jere-bič (37), 2:1 Goričan (72). Holermuos Ormož: Šnajder, D. Je-rebič, Novak, Goričan, Zadravec (od 67. Meznarič), Velečič, Jurčec, Kralj (od 34. Mlinarič), M. Jerebič, Prapot-nik (od 90. Cingesar), Kolarič. Trener: Bojan Novak Danilo Klajnšek Nogomet • Rad igram nogomet - U-8 Kidricani med štirimi najboljšimi v Sloveniji Pretekli konec tedna je v Šempetru v Savinjski dolini potekal polfinalni turnir akcije »Rad igram nogomet«. Na njem so nastopili tudi mladi nogometaši Aluminija iz Kidričevega, ki so s superiorno igro osvojili prvo mesto ter se tako uvrstili na zaključni turnir štirih najboljših ekip. Rezultati polfinalnega turnirja: Krško - Aluminij 1:4, Prebold - DNŠ Prevalje 5:4, Prebold - Krško 2:4, DNŠ Pre-valje - Aluminij 3:4, Prebold - Aluminij 0:10, DNŠ Prevalje - Krško 5:5. Vrstni red: 1. Aluminij 9, 2. Krško 4, 3. Prebold 3, 4. DNŠ Prevalje 1 točka. Za Aluminij so nastopili- Matic Dobnik, Marko Panikvar, Aljaž Kaisesberger, Žan Furek, Žan Plajnšek in Jan Bračič. Trenerja: Gorazd Černila in Sašo Gaiser. Danilo Klajnšek Igralec Aluminija Jan Bračič je po turnirju dejal naslednje: »Na turnirju mi je bilo zelo všeč. Na turnirju smo poslušali slovensko himno, med tekmami smo imeli razne igre, kot so tek, žongliranje z žogo, risanje itd. Zelo sem vesel, da smo zmagali in se uvrstili na finalni turnir.« Ekipa NK Aluminij se je uvrstila na nogomet. Foto: DK finalni turnir akcije Rad igram Namizni tenis Prvi prvoligaški nastop mladega Krušiča 1. SNTL Igralci NTK Ptuja v dvoboju z ekipo Tempa iz Velenja niso mogli računati na Danila Pilja-ka, ki okreva po manjši operaciji. Tako je vse ostalo na plečih izkušenega Bojana Paviča, ki je dosegel dve točki za svojo ekipo, žal pa Krušič in Ovčar nista prispevala nobene, čeprav je slednji v dvobojih s Slatinškom in Bojaničem prikazal dobro igro, vendar dvakrat klonil v petem - odločilnem nizu. Ko pa sta v igri dvojic Pavič in Ovčar izgubila, je bilo jasno, da ne bo nič niti s točko. Sicer pa sta se v tem krogu v derbiju pomerili ekipi Kema Puconci in Krka. Uspešnejši so bili Prekmurci in dokaj gladko odpravili z Novomeščani in jih tako izločili iz borbe za naslov prvaka. Tri kroge pred koncem ima Kema tri točke prednosti pred Mariborčani in težko je verjeti, da bi še dvakrat izgubila. Praktično to pomeni, da se bo po končani sezoni naslov prvaka preselil iz Lendave v Puconce. Rezultati 15. kroga: Ptuj - Tempo Velenje 2:6, Kema Puconci - Krka 6:2, Edigs Mengeš - Maribor Finea 0:6, LM KO Lendava - Sobota 0:6, Ilirija - Melamin 0:6. 1. KEMA PUCONCI 15 15 0 0 30 2. MARIBOR FINEA 15 13 1 1 27 3. KRKA 15 12 1 2 25 4. SOBOTA 15 10 0 5 20 5. TEMPO VELENJE 15 8 0 7 16 6. MELAMIN 15 5 1 9 11 7. PTUJ 15 4 1 10 9 8. ILIRIJA 15 4 0 11 8 9. EDIGS MENGEŠ 15 2 0 13 4 10. LM-KO LENDAVA 15 0 0 15 0 Ptuj - Tempo Velenje 2:6 Krušič - Nišavič 0:3, Pavič - Boja-nič 3:0, Ovčar - Slatinšek 2:3, Pavič - Nišavič 3:1, Krušič - Slatinšek 0:3, Ovčar - Bojanič 2:3, Pavič/Ovčar - Slatinšek/Bojanič 2:3, Pavič - Sla-tinšek 1:3. Danilo Klajnšek Tenis • Zimska liga 2006-07 Okrepčevalnica Patruša prvak 2. lige 2. liga Deseti krog v 2. zimski teniški ligi je minil v znamenju derbija ekip iz vrha prvenstvene razpredelnice, ki je odločal o naslovu prvaka in sicer med Okrepčevalnico Patruša in TK Gorišnico. Igralci Okrepčevalnice Patruša so gladko slavili in bodo tako naslednjo sezono spet nastopali v 1. ligi. Rezultati 10. kroga: Okrepčevalnica Patruša - TK Gorišnica 3:0 (Pušnik - Žnidarič 9:3, Škofič - Očko 9:8, Pušnik/Škofič - Žnidarič/Očko 9:4), Š. C. Skorba - TK Skorba gad 1:2 (Pravdič - Šlamberger 6:9, Iljevec - Ules 9:1, Iljevec /Lesjak -Ogrinc/Dobnik 8:9), Tigri - TK Štraf 0:3 (Paternost - Cajnkar 4:9, Korpič - Gostan 6:9, Korpič/Ribič - Cajn-kar/Gostan 2:9). Vrstni red: Okrepčevalnica Patruša 19, TK Skorba gad in TK Gorišnica 13, TK Štraf 8, Š. . Skorba in Tigri 4 točke. Danilo Klajnšek Športni napovednik JUDO 20. pokal Ptuja - Prvenstvo evropskih upov Judo klub Drava iz Ptuja organizira mednarodno prvenstvo za Pokal Ptuja v judu, ki letos praznuje že 20. obletnico neprekinjenega organiziranja tega tekmovanja. Kot novost na tekmovanju bodo z letošnjim letom uvedli tudi starostno kategorijo cicibanov in cicibank. Dvodnevno tekmovanje, ki šteje za Slovenski pokal med kadeti, kadetinjami ter mladinci in mladinkami, se bo odvijalo v Športni dvorani Center na Ptuju v soboto in nedeljo, 24. in 25. marca. Po končanem tekmovanju bodo v športni dvorani Mladika od 26. do 28. marca tudi reprezentančne priprave za kadete/kadetinje in mladince/mladinke. Z odlično organizacijo tega mednarodnega tekmovanja v preteklih letih je organizatorju uspelo to prvenstvo v letošnjem letu uvrstiti tudi v koledar mednarodnih tekmovanj za starostno kategorijo kadetov in kadetinj (U-17), na katerem se bodo slovenski tekmovalci in tekmovalke borili za pomembne točke za osvojitev norme za Evropsko prvenstvo in Olimpijado mladih. Tekmovanje, ki bo odslej štelo kot C-turnir, se bo ob 20. obletnici preimenovalo v Tekmovanje evropskih upov. Borbe bodo potekale na štirih borilnih površinah in se pričnejo s predtekmovalnimi dvoboji v soboto ob 10. uri in finalnimi dvoboji ob 15. uri ter v nedeljo (mladinci in mladinke) ob 10.30 ter finalnimi borbami ob 14. uri. Na tatamijih bomo lahko spremljali zanimive dvoboje, saj pričakujemo udeležbo klubov in reprezentanc iz držav Romunije, Madžarske, Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Italije, Slovaške, Češke, Poljske ter večine slovenskih klubov. Domači tekmovalci bodo nastopili v polni zasedbi. V kategoriji mladink bo nastopila tudi Lea Murko, dobitnica bronaste medalje z lanskega evropskega mladinskega prvenstva ter peta na svetu. Pri kadetih in kadetinjah bomo med tistimi, ki bodo tekmovali, še posebej pozorni na Jureta Božička, Damjana Ljubeca in Urško Urek, ki lahko posežejo tudi po najvišjih mestih. V nedeljo bodo pri mladincih tekmovali še mladinski reprezentant Rok Tajhman do 73 kg, Uroš Tajhman in Andrej Čuš do 81 kg, Urška Urek, Jan Belšak ter ostali tekmovalci, ki tudi lahko posežejo po medaljah. Vabljeni na mednarodni Pokal Ptuja v judu! Sebi Kolednik AvtoMOM Audi A5 želi konkurirati BMW-jevi seriji 3 coupe Dolgo časa smo pričakovali dvovratni kupe nemškega Audija, ki bi delal družbo TT-ju. In zgodilo se je. Nosi oznako A5, pričakovanja vodilnih mož iz Ingolstad-ta ob začetku serijske proizvodnje pa so seveda velika. Z modelom A5 Audi vstopa v bolj čustveno nabit avtomobilski razred, kjer so emocije in adrenalin pomembnejše od zdravega razuma, saj novo serijo že tradicionalno dopolnjuje S5 s športno-strupe-nim značajem. S študijo nuvolari quattro je Audi leta 2003 predstavil lastno vizijo sodobnega in skladno oblikovanega kupeja, ki ga odlikujeta zmogljivost ter napredni dizajn. Nekateri elementi omenjene avtomobilske študije so postali del audija A5, vendar bo marsikdo razočaran, saj novi model deluje bolj limuzinsko v nasprotju s futurističnim prototipom. Prednji del vozila je preveč podoben sedanjim audijem, s poudarjeno širino, trapezasto masko in velikima zračnima režama deluje tudi agresivno. Med tehničnimi posebnostmi naj omenim prednja žarometa, ki imata v spodnjem delu pas diod, le-te svetijo kot dnevne luči in A5 nedvomno naredijo prepoznaven. Kot spomin na prvega Audijevega »quat-tro« kupeja preseneti tudi linija bočnih stekel, ki namesto loka na vrhnjem delu vsebuje prelom. Čeprav bi po oznaki A5 sodili, da gre za avtomobil, ki se (logično) uvršča pod model A6, je notranjost izvedena v bolj prestižnem slogu in je osredotočena predvsem na voznika. Iz tega lahko sklepamo, da bo tudi novi A4 dobil podo- bne poteze armaturne plošče. K ustrezni legi vozila na cesti naj bi prispevala tudi postavitev motorja, saj je ta potisnjen kar se da nazaj proti zadku. Motorji bodo tako bencinski kot dizelski; na vrhu bodo kraljevali osemvaljniki, leta 2009 naj bi že tako športni seriji S5 sledila še najmočnejša različica RS5. Za vozno dinamiko skrbijo FSI in TDI motorji z razponom moči od 170 do 354 konjev, opremljeni pa so s tehnologijo neposrednega vbrizgavanja goriva. Na vrhu bencinske palete modelov (brez oznake S) se nahaja prenovljeni 3,2-litrski šestvaljnik, ki po zaslugi variabilnega krmiljenja ventilov razvije 265 KM. Še več voznih užitkov naj bi ponujal 4,2-litrski osemvaljni FSI v modelu S5. 354 konjev motorne moči omogoča elektronsko omejeno hitrost 250 km/h. Jeseni bo bencinsko motorno paleto dopolnil še 1,8-litrski agregat s turbinskim polnilnikom. Dizelski del sestavljata motorja 2,7 in 3,0 TDI, oba s sistemom skupnega voda in filtrom trdih delcev. Prvi premore 190 KM, drugi je za 50 KM močnejši in razvije kar 500 Nm navora. Odvisno od izvedbe je motorna moč speljana na prednji kolesni par oziroma na vsa štiri kolesa. Zraven posodobljenega multimedijskega vmesnika MMI (multi media interface) je glavna posebnost modela A5 njegov »inteligentni« ključ, ki zraven nove in uporabi prijazne oblike prinaša tudi večjo mero funkcionalnosti. Ko voznik vstavi ključ v utor, se vzpostavi komunikacija z elektroniko, ki shranjuje podatke o prevoženih kilometrih in raznih opozorilih informacijskega sistema, ki nato na servisu mehanikom omogočajo boljši vpogled v delovanje avtomobila. Nekaj tehničnih rešitev je povzetih po večjem in prestižnem modelu R8; med drugim tudi uporaba aluminija pri izdelavi »školjke« vozila, kar naj bi dodatno izboljšalo vodljivost na cestišču in zmanjšalo težo avtomobila, v katerem se bosta dobro počutila tudi višje rasla potnika na zadnjih sedežih, saj se streha audija A5 (v nasprotju z večino ostalih kupejev) ne zniža tako hitro proti zadku. V prtljažniku s prostornino 455 litrov bo tudi na daljšem potovanju ostalo še kaj prostora za kakšne dodatne in nenačrtovane nakupe. A5 bo sprva na voljo le kot kupe, kasneje naj bi mu sledil še kabriolet, edino resno konkurenco pa trenutno predstavlja BMW-jeva serija 3 coupe, po kateri se je Audi tudi zgledoval. Prva vozila bodo dobavljiva že junija letos. Mazda 2 ubira drugačno pot kot dosedanji model Mazda je leta 2002 predstavila svojo serijo 6 in z njo pričela razvijati filozofijo zoom-zoom. Kmalu je sledila mazda 2, ki je v oblikovnem smislu mnogo ljudi pustila povsem hladnih. Novi model naj bi oblikovno monotonost odpravil, zraven dinamične oblike pri Mazdi poudarjajo tudi samo uporabnost vozila, bistvo nove generacije pa so predvsem boljše vozne lastnosti. »Dvojka« nadaljuje usmeritev med bolj športne in ekskluzivnejše avtomobilske znamke. Nova mazda 2 ni več enoprostorec, temveč povsem klasičen avtomobil s tremi ali petimi vrati, na omenjeno spremembo kaže tudi dejstvo, da je (v nasprotju z avtomobilskimi trendi) celo krajša od svoje predhodnice. Je vsakdanje uporabna, pogojno mišljena tudi kot družinski avtomobil, ob predpostavki, da v njej ne vozite treh otrok. Zunanjost je oblikovana drzne-je, s prepoznavno Mazdino identiteto, k temu gre dodati še očitno skrb za funkcionalnost vozila, kot je na primer visok položaj prestavne ročice za lažje pretikanje, ali nov predal s polico za odlaganje drobnarij. Na začetku prodaje bodo na voljo trije bencinski motorji: 1,3-litrski agregat, ki zmore 75 oziroma 83 KM in 1,5-litrski z 103 KM. Čez nekaj mesecev bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji dizelskih »barv«, saj bo predstavljen 1,4-litrski dizel. Mazda 2 bo prihajala iz Hirošime in ne več iz španske Valencije, prodaja pa bo stekla oktobra letos. Danilo Majcen Moje cvetje Zdravstveni nasveti Dispanzer za mentalno zdravje Kaj učimo otroka, ki še ne govori? Otrok spregovori prvo besedo, ko doseže določeno stopnjo v umskem razvoju, v povezavi s celostnim razvojem. Pogoji za dober razvoj govora so: 1. Biološki dejavniki a) zdrav živčni sistem, ki omogoča zorenje mentalnih sposobnosti (pozornost, koncentracija, mišljenje, pomne-nje, ...), b)dobro razvita čutila, zlasti sluh, vid in tip ter c)dobro razvita govorila (govorni aparat) - pljuča, glasilke ustna votlina, oblika in gibljivost jezika, pravilen griz, zobovje. 2. Pomembno je spodbujajoče okolje, v katerem otrok živi. 3. Prav tako je pomembna lastna otrokova vedoželjnost in aktivnost. Obdobje od rojstva do prve besede imenujemo predgovor-no (preverbalno) obdobje. To je obdobje, ko mora otrok razviti določene sposobnosti in veščine, ki so nujno potrebne, da se bo govor dobro razvijal. Ta zelo pomembna faza v razvoju določa, kako hitro in kako kakovostno bo otrok razvil go-vorno-jezikovne sposobnosti. Pri večini otrok traja to obdo- bje le prvo leto življenja, pri nekaterih zaradi zaostanka v razvoju tudi več let. Kako pomagamo otroku, da čimprej preide nebesedno (ne-verbalno) fazo in se s kvalitetnim govorom vključi v komunikacijski dialog z okoljem? Katere so te sposobnosti, ki jih otrok mora razviti v tem času? 1. Pozornost - spodbujamo ga k pozornemu poslušanju in opazovanju ter vztrajanju pri tem (koncentracija se naj podaljšuje). Posluša šume, zvoke, glasove, besede, ... Opazuje spremembe v okolju, osebe, predmete, oblike, barve, ... Če temu dodamo še dotik, da otrok to vse doživi še s tipom, je predstava osebe, predmeta in živali popolnejša. Kaj pa okus? Prav gotovo se o hrani ne moremo pogovarjati, če je ne okušamo. 2. Razumevanje - kar opazuje in posluša mora tudi razumeti, o tem razmišljati in si vtise zapomniti. 3. „ Odgovarjanje" na slušne, vidne vtise, zaznave iz okolja z nasmehom, čudenjem, mimiko obraza, gibi telesa, gestami, akcijo (sam pokaže, daje, pospravi, sestavi, ...). Pomeni, da že komunicira z osebo oz. okoljem na neverbalni - ne- Foto: Črtomir Goznik Darinka Knez, logopedinja besedni način. 4. Razvijamo igro - otrok se mora igrati! Z igro raziskuje svet. Med igro in razvojem govora je zelo močna povezava. Igra predstavlja bazo za učenje. 5. Razvijamo sposobnost izmenjave akcije. To je sposobnost poslušanja drugih in aktivno sodelovanje v medsebojnem odnosu. Npr. ko starš govori in kaže aktivnost, otrok posluša in opazuje. Nato otrok izvede akcijo in se oglaša, starš posluša in opazuje otroka. Tega pa največkrat otroci ne znajo in prav tako ne starši. 6. Razvijamo sposobnost imitacije. Preden je otrok sposoben posnemati (imitirati), se mora naučiti posnemati akcije (udarja kocko ob kocko, meša s kuhalnico, pokrije, hrani med- vedka,...) Točno posnema, kar smo naredili mi. Večina otrok posnema spontano. Otroci, ki v razvoju zaostajajo, se pa tega morajo učiti in naučiti. Zaradi čustvene prevzetosti, čutenju ugodja, da je sam aktiven, se oglaša, poizkuša že posnemati glasove, zloge, preproste besede in jih povezuje z ljubljeno osebo ter predmeti. Tu se predgovorna faza zaključuje in preide v aktivno govor-no-jezikovno fazo. Kretnje, geste zamenjuje z besedami, ki so v začetku razumljive in ljube le staršem, sčasoma pa dobivajo pravo podobo. Za konec nekaj vprašanj v razmislek: Ali otroku beremo vse želje iz oči in mu ustrežemo, še preden sam izrazi željo ali zahtevo? Ali govorimo namesto njega in mu ne pustimo malo časa, da sam premisli in se potrudi v odgovoru, ko je to že sposoben? Ali sami govorimo z otrokom „po otroško" - Greš „ajat"? Boš „papal"? Glej „mu"!... Ali mu postavljamo le vprašanja, kjer lahko le prikima in odkima, sam pa govorno ne sodeluje? Če ste odgovorili na vprašanja z da, vam svetujem, da spremenite način komunikacije z otrokom. Darinka Knez, logopedinja Zima še maha z repom Ves čas sem se bala, da zima še ni končana. Pred nami je še en mrzel val, za katerega sedaj še ne vem, kako bo prizadel naše rastline na vrtu. Najbolj v nevarnosti so vrtnice in hortenzije, seveda pa tudi že cvetoče magnolije. Kaj veliko ne moremo narediti. Če vrtnic nimate preveč, jih pokrijte z agrokopreno, lahko jo nagubate tudi v več slojev. Hortenzije, ki so že močno pognale, je obvezno pokriti, če se želite veseliti obilnega cvetenja poleti. Delno lahko nevarnost omili tudi škropljenje s pripravki na osnovi alg ali aminokislin, kot so Drin, Al-goplasmin ali Agrofito. Predvsem pa bodo ti pripravki pomagali rastlinam, da si bodo po mrazu tudi hitreje opomogle. Pri hortenijah zmrzal dokončno za letošnje leto pobere tudi cvetove. V toplejše prostore začasno spet prestavimo rožmarin, lovor, citruse in oleandre, ki so že skoraj mesec dni uživali na prostem. Planiranje gredic v senci Foto: Miša Pušenjak Zadnjič smo zasadili gredice tisti, ki nimamo veliko časa in si želimo lepo urejeno okolico hiše s čim manj dela in skrbi. Danes pa pridejo na vrsto gredice v senci. Tudi te so lahko barvite in lepe. Najprej naj omenim prostore pod okrasnim grmičevjem in okrasnim drevjem. Tam se prav gotovo iz leta v leto mučite z okrasno zelenico, pa ne uspeva. Trava namreč v senci nikoli ne raste. Ena rešitev je, da okoli take drevnine naredimo okrasne gredice in jih zasadimo z rastlinami, ki uspevajo v senci. Med cvetočimi enoletnicami so to predvsem vodenke, begonije in fuksije. Barvo nam lahko v senci podarijo tudi listnate rastline. Med njimi so mnoge, ki kar žarijo v različnih barvah. Najbolj poznate okrasne koprive, ki jih dobimo v vseh odtenkih od krem bele, rumene do temno rdeče in zelene. Manj poznana, a zelo lepa, nizka enoletnica je tudi altenantera. Vrtnarji nam ponujajo takšne z rdečimi ali rumenimi listi, redkokjepa jih najdemo tudi z bolj roza obarvanimi listi. V delni senci dovolj lepo uspevajo tudi lilije, a njihovo cvetenje ne traja dolgo. V senci bodo lepo uspevale tudi zajčje deteljice, le cvetele ne bodo obilno. Med okrasnimi travami najdemo pisano listne šaše, kijih tudi senca ne bo motila. Šaši so sicer trajnice. Še bolje pa v senci uspevajo nekatere pokrovne trajnice. Med njimi najpogosteje najdemo hoste, ki so lahko zelo nizke ali pa že kar mogočne rastline. Njihov poglavitni okras so različno obarvani in tudi oblikovani srčasti listi. Nižje pokrovnice, ki uspevajo v senci so še skrečniki. Vrtnarji so vzgojili tudi sorte z rdečimi, roza ali pisanimi listi. Pozimi ti sicer porjavijo, a zgodaj spomladi se pričnejo hitro obraščati. Zelo zanimiva pokrovna trajnica v senci je tudi Li-simachia. Ponaša se z dolgimi poganjki, drobnimi, ru-menozelenimi okroglimi lističi. Cvetovi niso pomembni, čeprav se pojavijo v določenem trenutku. Ista rastlina je zelo lepa tudi v balkonskih zasaditvah v polsenci, senci ali pa na soncu. Poleti lepo prekrije površino, pozimi pa porjavi in se prične spomladi spet obraščati. V senco sadimo lahko še Heuchere, ki imajo lahko zelene, sivo zelene, rdeče in v zadnjih letih tudi oranžne liste. Tudi Epimedium je nežna trajnica za senčnate površine pod listnatim drevjem. Še ena rastlina, ki jo pogosto zamenjujemo za okrasno travo, je pa dejansko lilijevka. Vsekakor je zanimiva, saj izredno lepo uspeva v globoki senci ali na polnem soncu. To je Ophiopogon. Najdemo take s temno-zelenimi listi ali temnordeče obarvane sorte. Žal je ta trajnica dokaj draga, vendar se izredno hitro razrašča in iz nekaj rastlin lahko v nekaj letih pokrijemo dokaj veliko površino pod drevjem. Kot vidite, je tudi senca lahko barvita in lepa, le nekoliko bolj moramo izbirati. Škoda je, da bi se mučili z zelenico, ki v senci nikoli ne bo uspela. Miša Pušenjak Cerkvenjak • Spomin na dogodek med drugo svetovno vojno Zgodba ostaja živa Med starejšimi Cerkvenjačani je še danes živa zgodba o strmoglavljenju ameriškega bombnika B-24 Liberator, ki je na »Jožefovo«, 19. marca 1944, strmoglavilo v Vanetini. To letalo je bilo še z mnogimi drugimi tistega dne na 12. misiji za 454. skupino bombnikov, in sicer z nalogo uničiti vojaške objekte v sosednji Avstriji (bombardiranje celovškega in graškega letališča ter tovarne Daimler-Puch). Letalo je bilo zadeto s strani protiletalske obrambe in je zaostajalo, dodatno sta bombnik napadla še dva nemška lovca. V bombniku je odjeknila silovita eksplozija, ki je povzročila prelom levega krila pri drugem motorju. Letalo je kot velika goreča gmota strmoglavilo v vinograd pri Kurnikovih na Vanetini. Izmed desetih članov posadke se je s pravočasnim skokom iz letala uspelo rešiti le štirim letalcem, ostalih šest letalcev je umrlo v razbitinah letala, med njimi tudi sopilot Donald M. Morrison. Alojzija Kurnik, takrat sedemnajstletno dekle, se dogodka spominja: »Popoldne smo nekaj časa stali zunaj na sprednji strani hiše in gledali v zrak, kako so ga preletavale dolge vrste letal. Eno sem, drugo tja. Bilo je strašno bobnenje. Bilo nas je strah. Videli smo le pike, a smo razpoznali, da je nemški lovec obstreljeval ameriška letala. Enomotornik je začel padati na tla, padel je na travnik v Senarski. Nekaj hipov po tistem, ko smo gledali njegovo vrteče padanje na tla in smo kratko vstopili v hišo, se je nad našo hišo znašel ameriški bombnik. Najprej ga je opazil moj brat Franček. V grozi je zakričal: »Proč od hiše! Ravno zdaj bo padel na našo hišo!« Komaj je to izgovoril, je na hišo in na nas padla ogromna senca, streslo se je, zabobnelo in naenkrat je bilo vse v ognju. Strašen dim, ogenj, prasketanje in pokanje. Pretreseni, prestrašeni in zgroženi smo se bali pogledati, kaj se je zgodilo. V paniki smo začeli odganjati živino in prazniti hišo ...« Kurnikova še pove, da so se hitro po padcu pričeli zbirati ljudje in da so imeli srečo, da jim hiša ni pogorela, vinograd pa je bil popolnoma uničen. Posmrtne ostanke umrlih članov posadke so dali v veliko krsto, ki jo je izdelal mizar Stanko Mohorič, in jih odpeljali na pokopališče v Cerkvenjak. Po končani vojni so bili prepeljani v ZDA in sopilot Donald M. Morrison je pokopan na vojaškem pokopališču v St. Louisu v državi Missouri. Hčerka umrlega sopilota Donalda S. Morrisona gospa Donita Morrison Troglio je večkrat iskala očividce in morebitne informacije o strmoglavljenju letala. Še več, leta 1999 je bila v Evropi, v Italiji in tudi na pokopališču v Cerkvenjaku blizu mesta strmoglavljenja letala na Va-netini, žal se takrat ni obrnila na prave ustanove ali ljudi. Leta 2002 je v časopisu The Star ponovno objavila zgodbo in slike o svojem očetu ter posadki bombnika B-24. Naslednje leto je združenje Slovenskogoriški forum Cer-kvenjak na osnovi članka na spletni strani navezalo stike z njo. Slovenskogoriški forum Donita Morrison Troglio in Ronald Dobins ob spominskem obeležju na Vanetini. Donita drži v roki pokrovko, narejeno iz pločevine letala, v katerem je umrl njen oče Donald M. Morrison. Alojzija Kurnik kaže, kje je padlo letalo B-24. je tudi že leta 2004 organiziral okroglo miza na to temo v želji, podrobneje raziskati okoliščine strmoglavljenja letala na Vanetini. Leta 2005, ob 60-letnici konca druge svetovne vojne, so člani foruma postavili v Vanetini spominsko obeležje in izdali publikacijo z naslovom »Zavezniški letalci v cerkvenjaški zgodovini«. Avtorji prispevkov v publikaciji so podrobnejše predstavili oziroma osvetlili nekatera manj znana dejstva o strmo-glavljenju zavezniško-ameri-škega bombnika Liberator B-24. Ob zgodovinskem orisu so v publikaciji objavljena tudi pričevanja očividcev. Gospa Donita Morrison Troglio je novembra lani ponovno obiskala Cerkvenjak in se pogovarjala z očividci nesreče, si ogledala spominsko obeležje in na spominski slovesnosti povedala: »Ne najdem besed, s katerimi bi izrazila svojo zahvalo za vaš trud in požrtvovalnost ljudi tega območja in Slovenskogori-škega foruma, da ste postavili to spominsko obeležje v spomin na mojega očeta in vsem ostalim, ki so tukaj izgubili življenje. Počaščena sem, da ste počastili spomin nanj in njegove tovariše. Izredno sem počaščena in zaradi vaše izredne dobrodušnosti se želim še enkrat iz dna srca zahvaliti v imenu vseh, predvsem pa v imenu moje družine, za vse kar ste storili. Še enkrat se zahvaljujem Slovenskogori-škemu forumu in profesorju Marjanu Žmavcu ter hvala vam, vsem ljudem, ki ste tukaj z nami.« Lanske komemoracije se je zraven Donite Morrison Troglio z možem udeležil tudi nečak preživelega letalca Homerja F. Rolanda Ronald Dobins. Predsednik Sloven-skogoriškega foruma Marjan Žmauc je še povabil tudi ostale sorodnike letalcev, da pridejo na Vanetino, kar so seveda ameriški prijatelji tudi obljubili in se dogovorili, da se kmalu spet snidejo. Ob slovesu je Alojzija Kurnik hčerki pokojnega sopilota Doniti Morrison Troglio podarila pokrovko, ki je narejena iz pločevine na Vanetini strmo-glavljenega letala B-24 »na Jožefovo« leta 1944. V Slovenskogoriškem forumu se zavedajo, da je to le eden izmed številnih dogodkov iz 2. svetovne vojne, ki je tudi na tem območju pustila globoke sledi. Vsekakor pa so z izdajo knjižice in postavitvijo obeležja ob 60-letnici konca druge svetovne vojne pridali kamenček v mozaik spominskih slovesnosti konca druge svetovne vojne. Zadovoljni pa so tudi svojci, da so umrlim pilotom, ki so umrli daleč od doma, postavili spominsko obeležje. Zmago Šalamun Pa brez zamere UE izkušnja Misli ob pridobivanju uradnega dokumenta - 1. del "Naše poslanstvo je prijazna in učinkovita javna uprava. Prijazna do uporabnikov, zaradi katerih javna uprava obstaja, in do javnih uslužbencev, ki so bistvo javne uprave. Prijazno javno upra vo pa moramo vsi skupaj doseči s čim bolj učinkovito izrabo kadrovskih, finančnih in materialnih virov ter znanja v javni upravi." Te modre misli najdete zapisane na spletni strani Ministrstva za javno upravo. Ni kaj, zveni lepo. Prijazna in učinkovita javna uprava. Kaj bi si pa lahko še želeli. No, morda bi zraven lahko dodali še tretji del svete trojice, to je, "poceni" oz. "cenovno ugodna" državna uprava. Ampak, bodimo dobrohotni in predpostavimo, da je "poceni" že vsebovano in zajeto v "prijazna"; da torej "prijazna" pomeni hkrati "prijazna do vaših denarnic" in "prijazna do vas". Skratka, v zgornjih stavkih je povzeto to, kar ves čas gode tudi sedanji minister za javno upravo. Pohvalno. Seveda se hudič, kot ponavadi, skriva v malenkostih ali povsem nepričakovanih stvareh, ki v praksi lahko gredo narobe. Upravne enote ne bom imenoval, saj bi se podoben pripetljaj lahko dogodil na katerikoli (ni pa tista, na katero vas bo večina najprej pomislila). Skratka, tale enota je lepo urejena, za najbolj pogosta opravila nima sob, ampak okenca, h katerim pristopiš in opraviš svoje - podobno kot na bankah. Uslužbenci so, kot ponavadi, eni prijazni, drugi malo manj. Pač, kakor naletiš. Prejšnji teden se je primerilo, da sem si šel urejat novo vozniško dovoljenje. Postavil sem se v vrsto pred za to namenjenim okencem ter potrpežljivo čakal, da pridem na vrsto. Po nekaj pretečenega časa sem se tako znašel iz oči v oči (okej, vmes je bilo pleksi steklo) z uradno osebo, pristojno za izdajo omenjenih dokumentov. In ko sem se že veselil, da sem pa zdaj že zelo blizu koncu tokratne birokratske odisejade (mimogrede, taki in podobni opravki, ki nam jih nalaga naša država, me precej uspešno spravljajo ob pamet in najedajo živce), ter da imam opravka s precej prijazno osebo na drugi strani okenca, je sledil udarec. Kot pest v obraz sem dobil pojasnilo, da mi vozniškega dovoljenja ne more izdati. Na moje vprašanje, kako to, da ne, ko pa imam vse potrebne dokumente in vidim, da ima tam en kup deviško svežih, neizpolnjenih, po tiskarskem stroju dehtečih pravkar prispelih vozniških dovoljenj, sem dobil odgovor, da morajo v podjetju, v katerem jih izdelujejo, vsako dovoljenje vnesti v računalnik, kar so pač v tem primeru pozabili. In so poslali vozniška dovoljenja, ki niso bila primerna za uporabo, zato ker jih je nek lenuh tam pozabil vnesti v računalnik. Tako sem se lahko le obrnil, si tiste pol ure čakanja vtaknil nekam in šel srečo poskušat kdaj drugič, ko bodo vozniška dovoljenja, ki so bila skoraj na dosegu moje roke, tudi vnesena v računalnik inpri-merna za uporabo. Skratka, če se vrnemo na začetek, lahko ugotovimo, da se stanje ne glede na vse zveneče besede in ukrepe, ki jih obljublja javna uprava, ne bo opazno in trajno izboljšalo tako dolgo, dokler tudi s podjetji, ki na tak ali drugačen način sodelujejo z javno upravo, stvari ne bodo jasno postavljene, dorečena pravila in seveda tudi sankcije. Kar pa je precej težje, kot pa kakšni referentki zagroziti z zmanjšanjem plače ali kaj podobnega, če te preko okenca grdo pogleda. Gregor Alič Ptuj • Srečanje upokojenih delavcev bolnišnice Ohranjajo prijateljstvo V jedilnici bolnišnice Ptuj je bilo 15. marca že tradicionalno srečanje upokojenih delavcev te ptujske zdravstvene ustanove. Vabilo je prejelo vseh 250 nekdanjih sodelavcev, prišlo jih je okrog 130. Ob tej priložnosti sta jih pozdravila novi direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh in glavna sestra bolnišnice Mir-jana Bušljeta. Med tistimi, ki se teh srečanj redno udeležujejo, sta tudi dr. Jože Neudauer in prim. Mitja Mrgole, oba sta tudi častna občana Ptuja, na fotografiji skupaj z direktorjem bolnišnice in glavno sestro. Letošnje srečanje je potekalo brez kulturnega programa, da je ostalo več časa za druženje in izmenjavo spominov na nekdanja skupna leta v ptujski bolnišnici. Vse pa je tudi zanimalo, kakšni so njeni bodoči načrti. Ptujska bolnišnica je ena izmed tistih institucij oziroma ustanov na Ptujskem, ki ni pozabila na svoje nekdanje sodelavce. MG Foto: Črtomir Goznik Foto: ZS Foto: ZS Središče ob Dravi • Gasilci dobili zlati znak Civilne zaščite Priznanje gasilcem za njihovo delo Na svečanosti, ki je konec februarja potekala na Hajdini, so zlati znak Civilne zaščite podelili PGD Središče ob Dravi. Predvsem prizadevnost in skrb ljudi, včlanjevanje v gasilske vrste ter velika odgovornost za pomoč ljudem v stiski so dejavniki, ki so jim prinesli to pohvalo in zahvalo. Središki gasilci so na izkazano čast in prejeto priznanje ponosni, to pa je tudi priložnost, da obiščemo društvo, ki bo letos slavilo 120 let svojega delovanja. V društvu se združuje okrog 100 članov, izpolnjujejo pa pogoje 23 operativcev in so uvrščeni v drugo kategorijo. Društvu predseduje Toni Jelovica, poveljnik pa je Slavko Tkalec. Toni Jelovica je povedal, da so zelo zadovoljni, da ima društvo tudi podmladek, saj ne uspe vsem društvom sestaviti pionirskih ekip za tekmovanja. Pri mladincih oziroma mladinkah pa prizna, da imajo tudi sami težave, saj so mladi po šolah in za društvene dejavnosti ostane bolj malo časa. K sreči posebno veliko operativnega dela nimajo, v minulem letu sta na njihovem območju zagorela le dva večja požara. Zato pa se angažirajo pri vseh drugih aktivnostih v kraju, kjer pride prav njihova pomoč. V letošnjem letu bodo praznovali 120-letnico društva, na katero se že pripravljajo. Do poletja bodo tako poskušali zamenjati kakšen kos stavbnega pohištva in prepleskati svoj sicer lep in urejen gasilski dom, ki so ga zgradili pred desetimi leti. To bodo zmogli iz lastnih sredstev, ki se jih letno v blagajni društva nabere okrog 15 milijonov, kljub temu pa večino dela postorijo s prostovoljnim delom. Zadovoljni so tudi s svojim voznim parkom, saj so pred štirimi leti nabavili podvozje za GVC 16/25, dve leti za tem pa še nadgradnjo. Skupna vrednost novega vozila z opremo je bila približno 31 milijonov tolarjev, predsednik pa zadovoljno pove, da je vse odplačano in da društvo nima nobenih dolgov. Od nedavnega so, poleg PGD Obrež, eno izmed dveh gasilskih društev v novi občini Središče ob Dravi. O ustanavljanju lastne gasilske zveze gasilci v novi občini ne razmišljajo, saj so mnenja, da za dve društvi to pač ne bi bilo racionalno. Zato bodo svoje interese poskušali še naprej zastopati v ormoški zvezi gasilskih društev. Gasilstvo v Središču slavi 120-letnico O organizaciji gasilstva so v Središču ob Dravi razmišljali že pred letom 1886, zlasti ker je bilo gasilsko orodje in oprema, ki je bila v takratnih časih v uporabi, zanemarjena. Zanjo je skrbelo občinsko poglavarstvo, ki pa ni imelo pravega moža, ki bi to opremo vzdrževal in čuval na požarišču, zato je veliko gasilske opreme propadlo. Občinsko poglavarstvo trga nekako ni uspelo najti prave rešitve tega problema. Pravo obliko organiziranja jim je prinesel Gasilski red proti ognju ali požaru, ki je obstajal za deželo Štajersko od 23 junija 1886. Ta je namreč določal, da mora vsaka občina, ki šteje vsaj 50 hiš, ustanoviti požarno obrambo. Zato je tudi središki občinski odbor na svoji seji (28. decembra 1886) med drugim sklenil, da se v Središču ob Dravi ustanovi proti požarna obramba. Sestavljen je bil pripravljalni odbor, v katerem so bili tržani Ivan Kočevar, Tomaž Seinkovič, Maks Robič, Jožef Dogša, Ivan Kolarič in Jakob Dogša. Odbor je sestavil društvena pravila, napisal jih je v slovenščini, in jih predložil takratnim avstrijskim oblastem, ki so imeli svoj sedež za Spodnjo Štajersko na Dunaju. Društvena pravila pa so bila zaradi tega, ker so vsebovala nacionalna gledališča in bila napisana v slovenščini, trikrat zavrnjena. Člani odbora so vztrajali pri svoji zahtevah in so sklicali ustanovni obči- ni zbor. Za prvega načelnika si je članstvo izbralo Tomaža Seinkoviča. Viki Klemenčič Ivanuša Grajena • Revija otroških gledaliških skupin Štajerski TEDNIK VOZNIK SPLAVA, FLOSAR PLOD STROČNIC NOSILKA NAJVEČJI KRAJ V SLOVENSKIH GORICAH FRANCOSKI PISATELJ (CLAUDE) VERA ALBREHT NAS NOGOMETNI VRATAR MESTO V mežiSki DOLINI PRAKTIČNO URJENJE, VADENJE SMUČAR MLEKUŽ PEVKA KATARINA DALMATINSKA ANA PREBIVALKA TAJSKE VOJASKO POVELJSTVO VEČJA SLADKOVODNA RIBA ZRTVENIK SPIKER TOMAŽ TONE ANDERLIČ DALMATINSKI SALJIVEC 4. RIMSKI KRALJ URSKA LUZNAR NEMŠKI FILOZOF (GEORG) UDELEŽENEC SINJSKE ALKE Gremo v gledališče! In res smo šli, saj je v torek, 13. 3. 2007, v Grajeni potekala Območna revija otroških gledaliških skupin. Sodelovalo je kar osem skupin z različnimi predstavami. Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: STRAST, TRALEE, RIJEKA, ŽENŠEN, BERKO, SEN, OVCA, MED, DVERI, SLABE, RECES, RULANDEC, MN, EPISKOP, MAE, TINTA, AMAT, ENIJ, NAMOK, NANAK, GABRO, ARANY, ROYO. Začeli so z Linhartovo Županovo Micko, ki jo je zaigrala gledališka skupina Gra-jenske marjetice in končali z Linhartovimi ženskami v izvedbi Gledališkega studia gimnazije Ptuj. Ogledali smo še si lahko: Strašilo motovilo v izvedbi Mini teatra ZKD Ptuj, Dramsko in plesno skupino OŠ Juršinci, kjer smo lahko spremljali Zmešnjavo pravljic. Predstavila se je tudi Otroška gledališka skupina KD Skorba z Malajsko pravljico Zakaj živijo kokoši na Zemlji. Kakšen je Čudežni korenček so nam pričarale Čebelice OŠ Markovci. Tudi naslednja predstava Smrka in njegovi je bila v izvedbi osnovnošolcev, ki so svojo predstavo pripeljali iz Maj-šperka. Prav zanimiv je bil naslov predzadnje predstave na reviji Vidim, čeprav ne vidim v izvedbi Gledališkega kluba Cirkovce. Gledalci so si predstave lahko ogledali v dopoldanskem času, prišli pa so tudi iz drugih šol. Po besedah gospe Nataše Petrovič, ki je bila organizacijski vodja, so bile odigrane gledališke pred- stave inovativne, izvirne in prijetne. Ob koncu prireditve so mentorji oziroma režiserji prejeli priznanja za udeležbo na gledališki reviji. Pa še nekaj besed o naši grajenski osnovnošolski skupini Grajenske marjetice, ki je tokrat zaigrala na pravem gledališkem odru prvič. Skupina deluje le kratek čas, ker pa igralci kažejo veliko zanimanje in željo za nadaljevanje igralske poti, bo zagotovo igralsko življenje na naši šoli zaživelo v polnem zamahu. Nastja Lorenčič, Sanja Brumec Foto: Aljaž Repnik NJORKA VINDIS prebujamo pomlad z novim videzom, svežo energijo, drugimi okusi, različnostjo, trendi, svobodo izbire... z novo ponudbo; Intimissimi, Calzedonia, Handy Shop, One Touch, Esprit, Orsay, Tally Weijl, Tom Tailor, Sinequanone, Svilanit, Accessorize, Knjigarna Felix, Jupiter, Miklavške pekarne, Čokolaterija De Novo, Čajnica Cha, kavarna Ginger, prenovljenim in posebnim otroškim parkom Čarobni svet, povsem prenovljenimi trgovinami Bata,xyz, Boss Hugo Boss, Optika Galerija, Dota, Hervis, čistilnico Euro Dry, ključavničarstvom Štiftar, Insa menjalnico, TA Sonček... in daleč naokrog čisto novimi blagovnimi znamkami Just Cavalli, GF Ferre, Versace Jeans Couture, C'N'C, D&G, Cerrutti, AJ, Fracomina, Only, Veromoda, Jack&Jones, Diesel, G Star, Morgan, Exit, Celio, SIX. Zate, zame, zanjo, za vso družino, za vsakogar. Od 21. do 24. marca še posebno in za nekatere je rezervirano veselo z Rebeko Dremelj, Mambo pomladno prebujanje v Parizu Kingsi, Modrijani, Turbo Angelsi, z nagradno igro SMS. VVernerjem... llU;li]!ftl!i:i Nakupovalno središče Maribor SEJEM BO POTEKAL NA DVORIŠČU PODJETJA HARDEK 44/C, ORMOŽ V SOBOTO IN NEDELJO 24. 03. IN 25. 03. 2007 OD 9.00 DO 17.00 URE na sejmu bodo sodelovala tudi podjetja in d^mm S SVOJIMI PROIZVODI IN PROGRAMI V ČASU PRIREDITVE BO POSKRBLJENO ZA JEDAČO IN PIJAČO! RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 tut, ûftietcc www.radio-ptuj.si Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika ... - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. AEROBIKE www.aerobika.net Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. v Štajerski TEDNIK in AEROBIKE Ta teden prejme osem brezi obiskov Centra aerobike IME IN PRIIMEK Robert Šlamberger Kungota 42, 2325 Kidričevo Nagrajenec prejme nagrado po pošti. PILATES, STEP AEROBIKA, LATINO AEROBIKA, AEROBIKA ZA STAREJŠE, TAI JI QUAN, KARATE ŠOLA IN KARATE REKREACIJA Pilates: O.Š. Olge Meglič, Presernova 31, Ptuj Step aerobika: Nad tribuno Mestnega stadiona Ptuj, Čučkova 7, Ptuj Aerobika: Peršonova 50, Ptuj Prireditvenik Torek, 20. marec 8.30 16.00 17.00 19.00 19.30 20.00 Zgornja Polskava, kulturni dom, 10. gledališki dnevi Ivanjkovci, jedilnica Osnovne šole, prireditev »Mama je ena sama« Ptuj, Aškerčeva 1, informativno predavanje na temo Izcelitve in pomoč po duhovni poti z učenjem Bruna Groninga Ptuj, v prostorih Visokošolskega zavoda Revivis Ptuj, Krempljeva ulica 1, predavanje Meditacija in moderno življenje , predaval bo g. Pratul Harper, predavanje je brezplačno Maribor, SNG, opera balet Večer samospevov, KazDvo, prost vstop Maribor, Narodni dom, predstava Psihiatrija za kadilce, MalOd, za Sreda, 21. marec 10.00 16.00 18.00 18.30 19.30 20.00 20.00 Ormož, predavanje, Ureditev kmečkega okolja Ormož, dom kulture, Igrajmo se gledališče - območna revija otroških gledaliških skupin Maribor, Narodni dom, Večer renesančne glasbe, za abonente in izven do 20.00 Ormož, telovadnica gimnazije, odbojka Maribor, SNG, drama Plemeniti meščan, StaDvo, za abonma Dijaški 24 in izven Ptuj, CID, 2. festival klasične kitare, nastop kitaristov Srednje glasbene in baletne šole Maribor, vstopnine ni Maribor, Narodni dom, film The great dictator, Kino klub Ptuj, CID, pričenja se tečaj Kaligrafije Četrtek, 22. marec 9.00 Ptuj, Stara steklarska delavnica, Območna revija lutkovnih skupin »Dober dan lutka« 16.00 Ormož, dom kulture, predstavitev dejavnosti projektni dni »Voda - vir življenja« 16.30 Ptuj, v OŠ Olge Meglič, 21. regijski festival »S turizmom gradimo mostove« 18.00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, predavanje, Ptice okoli našega doma 18.00 Ormož, zelena dvorana glasbene šole, Koncert učencev Glasbene šole Ormož 18.30 do 20.00 Ormož, telovadnica gimnazije, odbojka 19.30 Maribor, SNG, drama Plementi meščan, StaDvo, za abonma Dijaški 22 in izven 20.00 Ptuj, CID, nastop študentov kitare z Akademije za glasbo v Ljubljani Kolosej Maribor Torek, 20. marec, ob 16.50, 19.10 in 21.30 Norbit. Ob 15.50, 18.40 in 21.20 Zastave naših očetov. Ob 17.00, 19.20 in 21.40 As v rokavu. Ob 17.20, 19.40 in 22.00 Morilca osamljenih src. Ob 19.00 in 21.50 Pisma z Iwo Jime. Ob 16.30, 18.30 in 20.30 Velik film. Ob 16.00, 18.10 in 19.10 3D manija. Ob 16.00 Heidi. Ob 15.55, 18.20, 20.40 Nevidni jezdec. Ob 15.40, 17.50, 20.00 Čudežna mreža. Ob 16.40 in 20.10 Noč v muzeju. Ob 17.00 Divji safari 3D. Ob 18.10 in 21.10 Dvojna igra. Ob 16.00, 18.10 in 19.10 3D manija. Ob 20.10 Noč v muzeju. Ob 17.00 Divji safari 3D. Sreda, 21. marec, ob 20.00 Glasba in besedilo. Ob 16.50, 19.10 in 21.30 Norbit. Ob 15.50, 18.40 in 21.20 Zastave naših očetov. Ob 17.00, 19.20 in 21.40 As v rokavu. Ob 17.20, 19.40 in 22.00 Morilca osamljenih src. Ob 19.00 in 21.50 Pisma z Iwo Jime. Ob 16.30, 18.30 in 20.30 Velik film. Ob 16.00, 17.00 in 18.00 3D manija. Ob 16.00 Heidi. Ob 15.55, 18.20 in 20.40 Nevidni jezdec. Ob 15.40 in 17.50 Čudežna mreža. Ob 16.40 Noč v muzeju. Ob 18.10 in 21.10 Dvojna igra. Ob 16.00, 17.00 in 18.00 3D manija. Četrtek, 22. marec, ob 16.30 Ninja želve. Že tri leta v grobu spiš, v mojem srcu še živiš. Tam, kje si, ni sonca, ne luči, le svečka ti v spomin gori. SPOMIN Slavku Zemljaku IZ GRAJENE 39 Hvala vsem, ki se spominjate nanj in prižigate svečke. Žena Helena Mali oglasi KMETIJSTVO KMETIJSKE SUBVENCIJE! Izpolnjujemo vloge za kmetijske subvencije na vašem domu; za vas uredimo najvišja možna plačila, skrbimo za izpolnjevanje pogojev in vodenje dokumentacije, opravljamo analize tal in izdelamo gnojilne načrte, sestavljamo vloge za sofinanciranje investicij v kmetijstvu. 4 A, d. o. o, Agencija za storitve v kmetijstvu, kmetijsko svetovanje na vaši strani! tel. 041 689 673 ali 02 740 16 19. KRAVO brejo 8 mesecev in traktor Deutz torpedo 55, pogon 4 x 4, 1.800 delavnih ur, prodajo. Telefon 80 36 541. V OBČINI Hajdina in Videm pri Ptuju vzamem v najem njive. Tel. 041 561 893. PRODAMO jedilni krompir, tel. 719 86 78. PRODAM kalano kostanjevo kolje za vinograd, tel. 02 769 40 81. TRI leta staro sejalnico OLT in tro-silec hlevskega gnoja prodam. Tel. 041 313 003 ali 040 328 429. KRAVO brejo v devetem mesecu prodam ali menjam za nebrejo kravo ali telico. Tel. 041 941 878. PRODAM bukova in brezova drva z dostavo. Telefon 041 723 957. DELO Za prodajo na stojnicah v Qlandiji Ptuj iščemo zanesljive zastopnike (lahko tudi študenti ali mlajši upokojenci) za promocijo in prodajo knjižnega programa MKZ. Tel.: 01 241 3372. Kličite dopoldan! STORITVE AVTOPLAŠČI za osebni, tovorni, traktorski in viličarski program - avtooptika, montaža in centriranje - vlečne kljuke - ekspres izdelava ključev, ugodno nudi Vulkanizerstvo, Zdravko Lamot, s. p., Ulica Svobode 13, 2204 Miklavž. tel. 02 629 62 77. MOTORNA VOZILA PRODAM motorno kolo kawasaki ZZR 250, letnik 2000. Tel. 041 313 003. POSKOČNIH 1 ZAPELJIVKE - Odklenkalo ti je 2 VITEZI CELJSKI - Najine narcise 3 Ans. POGUM - Tovornjakar 4 SLOVENJEGORIŠKI FANTJE - Domači kruh 4 Ans. DORI - Tvoje ustnice 6 Ans. ZALOŽNIK - Moj smeh 7 Ans. ŠESTICA - L'ubez'n zmer'n zmaga 1 YO-ZO & KATJA - Daj za rundo 2 SKUTER - Ne laži 3 ČUKI - Pancar tanc 4 SAŠA LENDERO & LANGA - Mama ljubim cigana Jana 5 ZLATI MUZIKANTI - Pepelka 6 POTEPUHI - Štajerc 7 MLADE FRAJLE - Pek ŠOPEK POSKOČNIH POP 7 TOP Ime in priimek: Tel. številka: Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGAMARKETING d.o.o.p.p. 13, 2288 Hajdina Orfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666 Nagrado prejme: Angelca Jeza Janžki vrh 53 2323 Ptuj RAZNO NAJAMEM vrt v okolici Ptuja, iščem mizarja za obnovo stopnišča in po simbolični ceni prodam okna ter balkonska vrata. Tel. 031 300 780. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Že tri leta v grobu spiš, v naših srcih še živiš. Tam, kjer si, ni sonca in ne luči, le svečka ti v spomin gori. SPOMIN 21. marca minevajo tri leta žalosti, odkar nas je zapustila draga Kristina Kostanjevec IZ GRLINCEV 20 Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete sveče in prinašate cvetje. Tvoji najdražji KREDITI - mobilno bančništvo - * POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI ( do 8 let ) (tudi za OD nižji od 417 EUR oz.100.000 SIT) STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Janeza Kodriča IZ BUKOVCEV 92 A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli globoko sožalje. Iskrena hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, vsem govornikom, pevcem cerk. pevskega zbora, KZ Ptuj, PGD Bukovci, ŠD Stojnci, Vaškemu odboru Bukovci ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija ter hčerka Majda in sin Janko z družinama VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI Pričetek šole golfa v soboto, 31. 3. 2007 Prijave se zbirajo na recepciji igrišča. [F - PTUJ 2251 Ptuj, Mlinska 13, tel.: +386(2)788 91 10, fax: +386(2)788 91 11, E-mail: golf@golfinvest-ptuj.si Glasujem Glasujem Naslov Ptuj • Sodni proces po eksploziji hiše na Mariborski cesti Bosta odločilni novi izvedeniški mnenji? V nadaljevanju glavne obravnave zoper Boruta Erhatiča, ki ga obtožnica bremeni povzročitve splošne nevarnosti, kar naj bi imelo za posledico, da sta v eksploziji hiše na Mariborski cesti, 15. februarja 2000, umrla njegova starša Štefanija Kmetec in Jože Erhatič, so v petek, 9. marca, zaslišali še kriminalistična tehnika Bojana Baumana in Dušana Purgerja ter patologa dr. Srečka Kovačiča, nato pa opravili še ogled kraja dogodka. Naj spomnimo, da je med ogledom hiše, v kateri je prišlo do usodne eksplozije, Okrožna državna tožilka Sonja Erlač menila, da je obtoženi Borut Erhatič v času eksplozije stal pred gostinskim lokalom in pri tem pokazala na prostor, ki je od hiše oddaljen 6 do 8 m. Ob tem je predsednica senata Katja Kola-rič Bojnec vprašala izvedenca dr. Srečka Kovačiča, kaj meni glede na okoliščine, da je tedaj vrata vetrolova razneslo, da je težji pokal zlata rokavica vrglo 15 do 20 m na dvorišče, kjer so bila prevrže-na tudi težja betonska korita, izvedenec pa je menil, da obtoženi ne bi obstal na nogah, če bi stal tam, kjer mu očita obtožnica, saj bi ga prav tako vrglo, čeprav je imel okoli 80 kg. Na vprašanje tožilke, kje bi po njegovem mnenju moral stati, da ga udarni val ne bi poškodoval tako hudo, je Kovačič menil, da bi moral stati zunaj hiše na zadostni razdalji ali pa na drugi strani hiše, ne pa v bližini eksplozije. Ko ga je okrožna državna tožilka direktno vprašala, ali se je obtoženec v času eksplozije lahko nahajal v notranjosti hiše, kot sam trdi, pa je Kovačič odgovoril, da ne, ter dodal, da bo svojo obrazložitev, zakaj je prišel do takega zaključka, podal v pisni obliki. Po krajšem ogledu albuma fotografij, pogovorih in prepričevanju pa so se okoli poldneva vsi skupaj vrnili nazaj na sodišče. V razpravni dvorani je patolog dr. Srečko Kovačič predsednici senata pojasnil, da bo dopolnilno izvedeniško mnenje precej zahtevno, saj sta tako tožilstvo kot obramba postavila dodatna vprašanja. Prosil je, da mu pri tem zagotovijo tudi dokumentacijo zdravljenja Foto: M. Ozmec Okrožna državna tožilka (tretja z leve) je ob ogledu menila, da je bil obtoženi Erhatič v času eksplozije pred gostinskim lokalom. Desno od nje predsednica senata Katja Kolarič Bojnec, skrajno desno pa zagovornik Stanislav Klemenčič. obtoženca na kirurškem oddelku ptujske bolnišnice ter vpogled v celotni spis, video in foto dokumentacijo. Obto-ženčev zagovornik Stanislav Klemenčič je ob tem menil, da bi moralo strokovno mnenje podati več strokovnjakov, ne le izvedenec medicinske stroke, ampak tudi za eksplozije. Okrožna državna tožilka je dodala, da je bistvo dopolnitve izvedeniškega mnenja ugotoviti, kje se je obtoženec nahajal v času eksplozije, zagovornik obtoženega pa je dodal, da se bodo o predlogu za izdelavo novega izvedeniškega mnenja izjasnili v pisni obliki. Na vprašanje predsednice senata, če imata tožilstvo ali obramba kakšen nov dokazni predlog, je zagovornik Klemenčič menil, da bi glede na vrste poškodb obtoženca moral dopolnilno mnenje izdelati še izvedenec za področje opeklin, ter predlagal, da se za izdelavo tega določi inštitut za sodno medicino v Ljubljani. Okrožna državna tožilka je ob tem vprašala, s kakšno utemeljitvijo obramba predlaga novega izvedenca, saj niso sporne poškodbe, ampak le način, kako so nastale, patolog Kovačič pa je dodal, da je dejansko problem v mehanizmu nastanka poškodbe. Na podlagi vsega tega je predsednica senata odredila, da svoje izvedeniško mnenje poda še specialistka za eksplozije Alenka Vernek Erbajs. Ko je predsednice senata izvedenca Srečka Kovačiča ponovno vprašala, ali lahko po ogledu kraja dogodka pove, ali se je obtoženi Borut Erha-tič v času eksplozije nahajal v hiši ali izven nje, je Kovačič ponovno dejal, da se je po njegovem mnenju obtoženi skoraj 100 odstotno tedaj nahajal izven hiše. Na podvpra-šanje predsednice senata, za- Napoved vremena za Slovenijo Danes bo oblačno z občasnimi padavinami, ki jih bo manj kot včeraj. Meja sneženja se bo ponoči spustila do nižin in jutri bo tudi po nižinah v notranjosti Slovenije občasno lahko snežilo. Prehodno bo zapihal severovzhodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 3, v alpskih dolinah do -1, najvišje dnevne od 2 do 6 C. V sredo bo zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho. Zjutraj bo ponekod slana. kaj je v to prepričan, pa je dodal, da tako sklepa glede na obtoženčevo izpoved ter po ogledu kraja dogodka in vseh fotografij. Ker je zagovornika zanimalo, kaj mu v zvezi s tem povedo fotografije, je Kovačič pojasnil, da poškodbe, ki jih je imel obtoženi, ter gibanje, ki ga je opisal v času trajanja dogodka, pa tudi ugotovljene sledi, ne dopuščajo, da bi bilo gibanje hudo krvavečega poškodovanca v hiši in okolici takšno, kot ga je opisal. Na podvprašanje zagovornika, zakaj ne, je dodal, da bi bili v nasprotnem primeru krvni madeži izrazitejši in tudi na drugih mestih. Ko ga je zagovornik vprašal, ali izhaja iz dejstva, da so policisti zavarovali vse sledi krvi, je Kovačič odvrnil, da ni šlo za sveže krvne madeže, ki bi jih bilo mogoče izbrisati, ampak za že zasušene madeže krvi. Zato je menil, da je bilo krvnih madežev tam, kjer naj bi se obtoženi tedaj gibal, glede na poškodbe, ki jih je imel, bistveno premalo. Ob tem ga je zagovornik vprašal, ali je upošteval dejstvo, da so po eksploziji gasilci požar gasili z močnimi curki vode, Kovačič pa je odgovoril pritrdilno ter dodal, da imajo zato madeže le na vratih in stopnicah, zunaj pa jih ni. Glede na sledove krvi na zunanji strani vrat sklepa, da se je gibal v smeri od zunaj proti notranjosti, glede na dejstvo, da je bilo krvnih madežev razmeroma malo, pa sklepa, da ne bi mogli govoriti o posebno hudi krvavitvi. Na vprašanje zagovornika, ali je upošteval dejstvo, da je bil prehod iz stanovanjskega v poslovni del blindiran z mavčno ploščo, s strani stanovanjskega dela pa z vrati, v katera je bilo vgrajeno še steklo, pa je Ko-vačič odgovoril, da glede na to, da je bil prehod zablindi-ran z mavčno ploščo, drobci stekla ne bi zleteli v obto-ženčevo kožo tako močno. Zagovornik je menil, da to ni stvar ocene medicinskega izvedenca, ko pa ga je vprašal, ali obstaja možnost, da je obtoženec ob eksploziji stal zunaj pred lokalom, je Kova-čič odgovoril, da dopušča to možnost, da je stal pred vrati vetrolova v hišo. Na podvpra-šanje, kako si potem razlaga dejstvo, da je imel obtoženi v telesu le en leseni del in okoli 80 steklenih drobcev, pa je Kovačič odgovoril, da je vrata vetrolova moralo vreči ven, kam pa ne ve. Na vprašanje, ali bi, če bi stal pred vrati vetrolova, utrpel še druge poškodbe, je odgovoril, da vsekakor ter da najverjetneje ne bi obstal na mestu, ampak bi ga vrglo. Na vprašanje, ali bi izven linije vrat ali okna utrpel tako hude opekline, pa je menil, da v tem primeru ne bi utrpel tolikšnih opeklin. Na vprašanje, kje je torej obtoženi po njegovem stal, da je dobil take poškodbe, pa je menil, da je po njegovem stal med vetrolovom in vhodom v lokal, vendar vstran od hiše. Na vprašanje predsednice senata, ali je obtoženi dobil opekline od udarnega vala ali od požara, je Kovačič menil, da jih je nedvomno dobil od udara eksplozije, ko pa ga je zagovornik vprašal, ali mu kaj pove dejstvo, da drobci stekla, ki so bili najdeni v telesu obtoženca, niso izhajali iz stekla vrat gostinskega lokala, je Kovačič odvrnil, da to sicer ni njegova specialnost, a dodal, da gre le za ugotovitev, da je bila pri tem steklu ugotovljena le sprememba lomnega količnika, kar lahko povzroči tudi visoka temperatura. Ker se je ob tem v pogovor vključil še drugi izvedenec, je zagovornik vprašal, ali bodo govorili vse povprek, kot v gostilni, ob tem pa dodal, da mu ne gre za nikogaršnjo korist, ampak le za ugotovitev dejanske resnice, saj ni tako enostavno, da na podlagi tako trhlih dokazov nekoga spravijo v kazenski postopek in mu še naložijo, da je ubil svoje starše. V razpravo se je vključil še obtoženi Borut Erhatič in Kovačiča vprašal, Osebna kronika Rodile so: Mihaela Moravec, Ul. 5 preko-morske 12, Ptuj - Špelo; Tatjana Pevec, Mala vas pri Ormožu 4, Ormož - Žana; Sandra Čižic, Dravinjski Vrh 5/b, Videm pri Ptuju - Mišhe-lo; Kristina Šimenko, Barislovci 8, Lovrenc na Dravskem polju - Martina; Marija Meško, Drste-lja 18, Destrnik - Manjo; Silva Kocuvan, Vitomar-ci 38/a - Tomaža; Maja Vodušek, Stritarjeva ul. 2, Rogaška Slatina - Neli; Claudia Beguš Mihelič, Prežihova ul. 10, Ptuj - Vida; Jožica Hameršak, Nova vas 10, Markovci - Žiga; Klau-dija Žlaus, Podlože 38/ a, Ptujska Gora - Klaro; Mateja Rokavec, Nova vas pri Ptuju 115, Ptuj - Luka; Mojca Žolgar Fridauer, Pongrce 1, Cir-kovce - Majo. Umrli so: Katarina Marija Žniderič, roj. Raku-ša, Loperšice 44, rojena 1925 - umrla 08. marca 2007; Franc Kranjc, Tr-dobojci 10, rojen 1934 - umrl 11. marca 2007; Stanislav Zelenko, Sa-kušak 21, rojen 1954 - umrl 08. marca 2007; Franc Kancler, Spodnja Hajdina 38, rojen 1924 - umrl 12. marca 2007; Emil Prešeren, Finžgar-jeva ul. 30, Ptuj, rojen 1934 - umrl 10. marca 2007; Marija Cajnko, rojena Majoško, Mihov-cipri Veliki Nedelji 10/b, rojena 1927 - umrla 10. marca 2007; Terezija Školnik, Aškerčeva ulica 14, Ptuj, rojena 1913 -umrla 09. marca 2007; Marjeta Vertič, rojena Janžekovič, Bukovci 74/ a, rojena 1927 - umrla 09. marca 2007; Matej Sterniša, Polenšak 23, rojen 1931 - umrl 13. marca 2007; Terezija Klinger, rojena Simo-nič, Borovci 3, rojena 1920 - umrla 13. marca 2007; Marija Repec, rojena Žumer, Hajdoše 61, rojena 1912 - umrla 15. marca 2007. ali mu kaj pove dejstvo, da je bil poškodovan le na desno strani in to 80 cm od tal, navzdol pa ne. Kovačič pa je odgovoril, da na podlagi tega lahko sklepa, da je bil ob udaru obrnjen proti eksploziji z desno bočno stranjo telesa. Čeprav je okrožna državna tožilka dejala, da ni potrebe za novega izvedenca, ker po njeni oceni ni nobenih dilem, je predsednica senata ugotovila, da se izvedeniško mnenje Srečka Kovačiča ne ujema z mnenjem lečečega zdravnika, zato je po posvetu s senatom ugodila pritožbi zagovornika in odredila, da novo izvedeniško mnenje medicinske stroke opravi Inštitut za sodno medicino v Ljubljani, nadaljevanje glavne obravnave pa je napovedala za 14. maj ob 9. uri. M. Ozmec