60. številka.
Ljubljana, sredo 13. marca.
XI. leto, 1878.
ENSKI
Ishajft vsak dan, izvzninđi p*MM*td|flu n nitcv« po prazoioih. ter vulja po poiti pseieinau sk avatro-oeeraite dofcole za celo loto 16 gld., ta pol leta h f.ld.T At *etrt leta 4 jrld. — Za !<) a bij a »o :.<*oe poirljanj*. aa dom la celo hVa> 13 tfld., ia četrt lota 3 fjld. 30 kr., za on m«ooc 1 gld. 10 kr. Za poAiljanjo na dom ■« računa lO kr. z« meno«. K) kr. M oeti: leta. — S a t oje d ase le toliko 7eč, kolikor poštnina izna&a. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake volja znižana MM z hi OSiOri  2* Ljnbljario ia četrt loti 'i f,'ld. f>o kr., po pO i ti prejonian za čem lota 3 gld. — Za oznanila bo plačuje od
Dopisi naj se » i„ — !Cokn;>i,ni w te vračnjo. — Urodc
Opravniš tvo, na katero laj »<* ,!)»flovohjo pošiljati aoroOftbio r^kUtuaeijo,
i v Ljubljani v Frano Kolmanovej hiii I*. 3 „gledališka stolna", ia, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolinanovej hiši.
Telegrami.
Dunaj 11. marca. V budgetnem odseku avstrijske delegacije je Andrassv rekel, da obsedenje Bosne nij v namenu vlade in da pred kongresom se tudi mobiliziralo ne bode. Andrassv demontira vse glasove o pripravah za mobilizacijo. Potem je naštel podrobno avstro-ogerskc interese, in k a t e r e i z p r e in e ni b e «e ne smejo trpeti. Ta skrivni del razložbe je vzbudil senzacijo in je tudi »a opozicijo (Giskra-Kuranda) najglo-bočji vtis naredil.
Carigrad 11. marca. Grški prostovoljci v Epiru so bili popolnem te-peni; pokoj je zopet narejen. — Mehemet-iUi je imenovan začasno za vojnega ministra.
Atene 11. raarca. Vstaši v Mace-d o u i j i so vzeli Platanos in Rapso, pretrgali so zveze mej Macedonijo in Tcsalijo in so dekretirali pridi uzcnje z Grško. — Vstaši v Epiru prosijo pomoči.
Razložba Andrassyjeva.
Na Dunaj i so se delegacije sešle in voditelj našu vnanjo politike, grof Aadrassy, je predložil svojo znano terjatev, naj ho mu dovoli kredit 60 milijonov, du bode mogel s tem večjim naglasom govoriti na prihodnjem kongresu. To svojo terjatev je Andrassv podprl % obširnejšo razložbo stvarij v odseku oger-oke delegacije. Mirovni pogoji, dejal je, nij so to avtentični. V tej obliki, kakor so znani, ne zde se njemu taki, da bi jih naša monarhija sprejeti mogla, a on upa, da se bodo na kongresu če prememu' dali. Opomnil je dalje,
da so nekateri še pred malo časom Rusijo kot nezmožno slikali, ki niti ne bode mogla s Turčijo boja izbojevati, a denos jo malajo, kakor da bi VBej Evropi nevarna bila. To je nasledek „telegrat'iiega časa", ker se javno mnenje opira na kratka telegratična naznanila in za to iz enega v drug ekstrem pada. Na kongresu bode situvacija ugodnejša. Rusija je zaporedom izrekla, da poteza mit za zbolj sanje stanja kristijanov, ne pa iz sebičnih namenov. Ta cilj in vojaški ruski vspeh sta dve gotovi stvari. Kar moremo mi zahtevati, je, da se bodo ti resultati tako omejili, da ne bodo ni naši ni evropski interesi oškodovani. Glavni interes pa je ta, da po vojski pride stalen mir, ne pa Btanje, iz katerega so rodi zopet vojska. — Govornik vidi v orijentu razbeljen metal, a modela ne, v kateri bi se v pravo obliko ▼lil. Andrassv je zoper to misel, ka kor da bi bdo uže prekasno naše interese varovati. Zdaj je treuotek, ko bode Avstro-Ogerska vso moč na vago dela, za to je do-zdaj to svojo moč hranila in štedila. Tudi če r u s k o-tu r š k i dogovori nt o pij o res v veljavo, potemje šele zjedno polovico Turčije odločeno, kako se bode z drugo polovico odločilo,ostane še odprto vprašanje.
Poleg te razložbe je Andrassv izdal tudi „rudečo knjigo", ki ima naslov: Akti iz dopisov cesarskega miuisterstva vnanjih stvarij o orijentalnih zadevah." V teh aktih, ki pa no prinašajo nič kar nij uže iz časnikov znano, razlagajo in dokazujejo uradna pisma to, kar smo baš mi Slovanje vedno trdili, da Turčija nij zmožna reform izvesti niti nij vredna, da bi nad kristijani vladala. — Razumejo so, da važnih skrivnih aktov, ki bi res zanimivi bili, Andrassv nij v rudečo knjigo dejal, kakor no-
beden diplomat ne nosi svojih skrivnostij na ulice.
Iz razložbe Andrassvjeve nijsmo sicer nič novega čuli, kakor je iz navedenega vidno. Andrassv ima veliko upanja na kongres. Kmalu bodemo videli s kako pravico. Sicer pa se menda uže denes kaže, da — z nobeno. Interesi Anglije in — Magjarije nijso več interesi Evrope, zato se ta ne tjde vlekla za nje. Kako bode pa Rusija prišla na kongres (tudi če delegacije dovolijo Andrassvju GO milijonov) to jasno pove ruski „Golos", kateri piše: „Rusija bode z mirovno pogodbo prišla na kongres, z uveti, katere je Turčija sprejela. Če Anglija kaže potem na svoje trgovske interese in jih biani, bode Rusija v imenu blagostanja od nje osvobojenih narodov pri svojej pravici ostala. A vst.ro - Ogerska bode zahtevala nekih i z p r e m e m b pri mirovnih u v e t i h , z utemeljevanjem, da mora s tem gibanje v svojem notranjem pomiriti — a ruski pooblaščenci bodo s ponosom na svoj narod pokazali, kateri z zložnim navdušenjem stoji okolo prestola carja-osvobo-diteljain je pripravljen vreči se precej nasovražnikeruskega imena in ruske moči. Iz predstoječih uzrokov se mirovni uveti, kakor so s Turčijo dogovorjeni, ne morejo na kongresu premeniti. Poduk, ki ga bode Rusija dala svojim pooblaščencem, bode jako kratek: „Bodi vara vedno na mi' slih čast roškega naroda; ne pozabite ni tre-notka svojih bratov, ki so za osvobojenje kristijanov padli; verujte v brezmejno požrtvovalnost naroda, in žuganja protivnikov vas ne bodo strahovala ! Vam je zaupana čast 80milijonnega naroda, in vi jo imate ščititi pred razžaljenjem."
Ms te k*
Ženitovanjski običaji pri Ljutomeru na Štajerskem.
(Priobcujo A. B —ž —e, kmet v Itaditjlnvclli.) Veseli predpustni čas, koleudarska pošast, je minil. Koliko mišljenja, koliko upanja, pa koliko preglavice jo delal ljudem rogati predpustni stri je. Brž ko je pretekol praznik sv. 3. kraljev, u?.o je cela občina vedela, kdo se bode, ali kdo se namerava v bližini omožiti ali ožeuiti. Babe klepetulje ti hvalijo na vsa usta tega ali onega dobre lastnosti, pa tudi joj mu, kdor njim nij všeč; reglajo, da popolnem pozabijo osmo božjo zapoved na kamenite j tabli nad jprižuico. Fantje in deklice, katere se hočejo, ali bi se rade množile, posebno v tem času rade zahajajo na luščenje in na prejo v tuje hiše; in sploh mladi ljudje porabijo vsako priliko, kder bi se skrivoma od svojih
roditeljev mogli jeden z drugim besedo o tej zadevi pregovoriti ter storiti naklepe za daljuo dosego svojih zlatih namenov. Ko se potem bodoči ženin in nevesta nekoliko pogovorita, si rada, ako imata kake prstane, jeden z drugim Kamenita; pri tej priliki daje dekle tudi nasvete, kdo da in o katerem Času se sme snubit ali v ogledi priti. Najboljši in za to tudi odločeni ter najsrečnejši dnevi so sobota, nedelja in sreda večer. Za to službo si ženin izvoli svojega kuma ali botra, ali pa jednega najzgovornejših in premožnejših svojih bližnjih sosedov. Dostikrat se primeri, da omenjeni ženin pošlje uže tudi prej kako zgovorno in pri nevestine j hiši lobro poznano in udoma ceno žensko, da od roditeljev zve in izv6še njihove namene o bodočej žeuitvi, ali so pri volji in kako, kakor tako imenovani sodeč, kadar se o ajdiuem cvetji čebele rojijo. Ko je prvo dobro izpalo, kar se sodi po tem, ako roditelji nijso  ženinovega dohoda k hiši po-
polnem odrekli, in tudi, ako je šla dekle, bodoča nevesta, za našo babko iz hiše ter jej tiho nekaj na uho pošepetala, gresta naš ženin in uaprošeni oglednik (gotovo prihodnji gostovanjski starešinu) ravno tist večer, ko ga je nevesta užo zato odločila, snubit. Da morata biti oba praznično oblečena, razume se samo o sebi. Najbolji, da, najprilićneji čas je za to večer, prvi mrak. Zdaj ženin poišče za to uže pripravljeni denar, da ga, ako bode sreča mila, da nevesti za z ada V, za kar se večji-del srebrne dvajsetico ali tolarji rabijo. Ko sta tedaj gotova, pogleda se še ženin enkrat v ogledalo, ali je vse prav ali ne, vzame bel prt, si priveze bel predpas, in ko mu še živeči njegov oče ali mati še nekaj za popotnico povedo, ga z žegnano vodo poškropijo, odpreta duri in gresta svojo pot. Brž, ko sedaj naša popotnika stopita na prosto ter vidita, da sta na samem, začneta se pogovarjati iu posvetovati, kako da začneta in kako
Politični razgled.
\orraii)«' <lciel<>.
V Ljubljani 12. marca.
Na frunaji je denes pogreb nadvojvode Franca Karla. Raznih evropskih vlad zastopniki so prišli udeležit se, mej temi bo posebno omenja italijanski princ A mudro, katerega je cesarjevič Rudolf (vrnivši se brzo s potovanja po Nemčiji) na kolodvoru slovesno sprejel.
Na sprednjem mestu prinašamo izpisek razložbe grofa Ogerski od-
sek je precej začel debato o njej. Poročevalec dr. F.ilk je dejal, da je z zahtevanjem vlade zadovoljen, samo, ker se čuje o obsedenji Bosne in Hercegovine, naj vlada garantira, da se 60 milijonov ne bode na to rabilo, te m ur. da se namerava res velika in resna akcija in da se bode klicalo oba parlamenta na posvet, kadar se ta akcija začne. — Tedaj Magjari žele le še zmirom vojske.
Viiunje držuve.
HiisLi car je 10 t. m. ob rojstvenem dnevi svojega sina carjeviča naslednika poslal mu zlat, z dijamanti ukrašen meč z napisom: „Za izvrstno poveljništvo ruščukskega oddelka."
Mion*ivvs se utegne, kakor ofkijozni listi zdaj pišejo, 31. marca v Berlinu sniti pod predsedništvom Bismarkovim. Razen druzih velevlastij se ga udeležita tudi Francoska in Turčija.
Iz JRetgracla zanesljiva poročila javljajo, da so bili vsi dopisi in telegrami iz Srbije, kateri so poročali o kakej razpornosti ali sovražnosti Srbije do Rusije — izmišljeni in zlagani. Mej Rusijo in Srbijo vlada lepo sporazumljenje, vse je bilo narejeno in dogovorjeno uže pred vojsko.
Iz Belgrada se zdaj poroča, da bode Srbija v sled sklenenega miru povečana za 120 kvadratnih milj in 250 000 duš. Ta nova meja Srbije se začenja pri Pandiralu, gre na Ak-Palanko, potem črez Radiševico, Sremico, Modrostim), Blazidico, Leskovac, PriČevac, Djevo, ob Mora vi črez Golemo Selo, To-polnico, Graštico, Novoselo, Vučji trn, do Mi-trovice, in Novipazar do Raške. Drinska meja se tudi regulira.
Mej francoskimi reakcijonarci desnice senatove razpad raznih strank narašča. Celo mej Bonapartisti, ki se zarad pomanjkanja denarjev novih volitev boje, narejajo se nove stranke,  ki druga drugej nasprotujejo.
Na it<tl»fttttsLem je iz slučaja Cri-spijevega nastala popolna ministerska kriza. Kralj je naročil levičnjaku Cairoli-ju naj novo ministerstvo sestavi. Vendar mu je rekel, da ne pusti izpreminjati vnanje politike, garancijske postave in temeljnih osnovnih postav države in ustave.
V fpfttt/sfcotn kongresu jo bil bran budget za 1878. Španija ima 752 milijonov pesetas dohodkov in 760 m. Btroškov, torej deficit. Petrolej in mineralska olja plačajo povišane cole.
Dop
ISI.
Iz tm rttflcti O. marca [Izv. dopis."} ^Slovansko pevsko društvo višjih šol v Gradcu" je bilo priredilo 25. februarja „besedo s plesom" v dvorani „zum griinen Anger". Zbralo 8e je bilo mnogo odličnepa sveta. Na1 50 parov sukalo se je po kra-nh slovanskih melodijah, izborno izvrševanih po godbi 79. peš-polka grofa Jelačić skoro do rane zore. Pevsko društvo sme biti ponosno na to veselico, kajti bila je, rekel hi, „elite-bal en miniature". Tukajšnje občinstvo, tudi neslo vari s ko, rado 80 zanima za te plese; nemške gospice poznajo jih pod imenom „beseda". Prejšnja leta je namreč društvo „Slovanska beseda", dokler je obstajalo, priredilo vsako leto po jeden jednaki ples. Vse hvale vredno je, da je po njenem prenehanji povzelo slovansko akademično pevsko društvo ta posel. Pred začetkom plesa peli ste se pesni „Žežulinka" in „Plesalna". No, ako pevci nijso zadobili dovoljne pohvale, naj 66 tolažijo b tem, da je pri jednakih slučajih petje povsem nehvaležno delo; kajti, bodisi program še tako kratek, ženski svet le nestrpljivo cepeta z rožici mi. Pevcev je bilo okolo 20, pa več inom Slovenci; zdi 86 mi, da se Hrvati in Srbi le vse premalo zanimajo za to važno društvo. R "»s je, mej njimi nij mnogo izurjenih pevcev, a mnogo lepih, čistih glasov in dobrega posluha. Tega se človek lehko prepriča pri vsakem zborovanji društev nHrvatske" in „Srbadije". Trebalo bi le dobre volje in marljivosti. Pevo-vodja društveni, povsem priljubljeni Čeh, g. Fr. Dolejš, gotovo bi drage volje podučeval neizurjene gospode tudi v posebnih vajah, da se jih le primerno število oglasi.
Poleg akademičnega pevskega društva imamo v Gradcu še jedno »slovansko pevsko društvo", ki pa svojega delovanja ne more nadaljevati, bodisi zaradi pomanjkanja pevskih močij, ali pa zaradi malomarnosti društvenikov. Vsaj letos nij bilo še slišati o kakem nastopu. Materijalno baje ne stoji na slabem. Nasprotno pa je z akademičnim pevskim društvom; ono se je letOB vzdrževalo skoro jedino le po podpori dijakov.   Če se pomisli,  da mora ono
plačevati najeto sobo, klavir in pevo vod jo, da nakupovanje muzikalij mnogo stane, da so mesečni doneski dijakov jako skromni (po 30 novcev) in se poleg tega še neredno vplačujejo, zares se je čuditi, da ae je zamnglo sploh še do sedaj vzdržati. Dokler se lansko leto nij bilo ustanovilo novo pevsko društvo, bilo je dijaško na trdnejši podlagi; imelo jo obilo društvenikov nedijakov. A sedaj je drugare j gospodom je nedijaško društvo bolj pri srci, po vsej sili bi ga radi imeli; akoravno lehko s previd ijo. da ga nij moči spraviti na noge. Dijaško društvo je v 7 letih Bvojega obstanka pokazalo dovolj svoj živelj, lepo število pevskih večerov in drugih zabav nam priča o mogočem obstanku društvenem. Ne bi li bilo tedaj bolj pametno, da se podpira jedno društvo, nego da hirati dve? Se ve da, lepo bi bilo, ako bi imeli v Gradcu društvo jednako dunajskemu. A gospoda ! računajte s faktorji, koje imate. Dunajsko pevsko društvo se ne naslanja na dijake, ko ua bistveni temelj, oni so mu le dobrodošla podpora. A kako je z graškim društvom ? Smelo trdim, da še jeden-krat ne bi bilo moglo nastopiti, ako ne bi bili sodelovali dijaki. Pričakovalo se je, da bodo dijaki popustili svoje pevsko društvo in podpirali novo nastalo. Da, to se je celo terjalo od njih, in jako se jim je jemalo v zlo, ko tega storili nijso.
Pa zakaj ta separatizem? Je-li toliko ležeče na imenu? Se nijso li k vsakej veselici dijaškega društva vabili vedno vsi poznani tukajšnji slovanski narodnjaki in njihove družine? Ne morejo li v dijaškem krogu vaditi se in nastopati tudi pevci nedijaki, kakor se to vedno zgodi tudi v nemškem akademičnem pevskem društvu? Od strani dijakov vsaj se radovoljno sprejmejo. Pustimo tedaj to škodljivo strankarstvo in podpirajmo društvo, ki je uže prebolelo svoja otroška leta in ki jedino v Gradcu sem ter tija zbere Slovane v pošt' nu domačo zabavo. Vsaj društveni donesek, po 2 gld. za semester, gotovo nij tolik, da bi ga ne zmogel vsak samostojen človek, kojemu je mar razvitek slovanske ideje v tujem mestu.
Ie TlY»weiif 9. marca [Izviren dopis.] Pretekli ponedeljek 4. t. m. šel je iz tukajšnje vasi obče spoštovan mož visoke starosti, namreč 82 let, v Kropo k cerkvenim opravilom, od koder se je domu grede, v gostilni pri „Jarmu" zunaj trga okrepčujoč se. neko-
naj vodita svoj govor, da bi ložje svoj namen dosegla. Bog varuj, da bi se utegnila srečati s kako koli žensko osobo,. posebno pa se staro ne, ker potem bi „ne bilo sreče", in je bolje, da se nocoj ne gre.
A ko prideta naša popotnika srečno do nevestine hiše, bile so duri uže ta večer na-vlašč še ne zakl enene. Prvi stopi v hišo ženinov sosed, ali kum, ali kdor je ž njim, za njim pa ženin sam, kateri se zadnji vsede v izbi blizu hišnih vrat, ker do mize iti tudi nij dobro, ker to vse ovira bodočo srečo. Na-prošeni oglednik pa gre takoj k gospodarju ali k hi.šnej materi, kateia sta z nekakim ponosom naša prišleca prav prijazno sprejela, ter se začnejo z njima o marsičem pogovarjati. Govori se navadno o protekloj in bodočej letini, o lepih konjih, o dobrih govedah, pa tudi o vinskej in sploh o tržnej ceni. Domači oče se rad pohvali, koliko je lansko leto pri delal, koliko skupil, posodil in sploh rad pristavlja, da so slabi in trdi časi za denar.
Tudi hišna mati rada poveda, da, če ravno mora vedno pod rolom stati in tuje delavce pri domačej mizi hraniti, vendar je še letos tri velike lonce masla napravila ter iz jajc in iz kuretine toliko dobila, da je v mesti v jeseni kupila hčeri lepo kocnaanko, sebi pa kožuh, tak, da je še vso zimo, da sira vn o hodi uro daleč k maši, nij zeblo. Take in enake govorice trpe časi jako dolgo, tako, da je kazalec na uri, ta nesrečni nemirnež, uže po trikrat obhodil svoj pot in tako prisilil naša snubača začeti izpeljavati svoj namen. Prvo začne ženinov pomagaS, to se samo ob sebi razume. Brž, ko je prve besede izustil, je uže hčerka, namenjena nevesta, vzela nn peči dolgo in široko skalo, jo užgala ter šla i« hiše, navadno v kuhinjo. Tudi naš ženin gre takoj za njo, da ta čas stari jeden družim svoje misli razodenejo. Nevestinim staršem, posebno ako so oddaljeni, morajo se povedati vse okolšfeiae ženinovega gospodarstva, njegova marljivost, in sploh se jemlje v poštev veliko to, kaki so bili
ženinovi starši. Ako je na starih spoznati, da se ta poroka utegne zgoditi, kar se ve da tudi naš ženin od nevesto v kuhinji zve, potem se črez mali čas vrneta v hišo, da še tudi ženin nevesfne starše poprosi za nevesto. Ko to nalogo ženin izvrši, se mu starši, navadno pogledavši hčer, odrežejo, da se še ne bi rada njih zaprošena hčerka omožila, na kar jim odgovori, da rada, če je po volji očetu in materi, je tudi njej po volji No, ko se je tedaj zdaj še marsikaj pogovorilo, reče nazadnje oče : „če bi se rada imela in je tako Božja volja, potem pa naj bo," kar je, se ve da vsetn pričujočim jako ugodilo. Oče vzame s klina veliko zeleno „ročko", obriše z nje prah, gre v klnt, ter jo natoči do vrha in mej tem .je uže tudi hišna mati pod rolom, kjer kuha dolgo „kloba so" ali peče navadno „oc v e r k o v i coa za oglednike. Ženin pa mej tem časom potakne nevesti z ad a v, to je prinesene srebrnike, kot poroštvo, da se ženito-vauje več ne podere.   Ko so potem opravili
liko pomuti il. Mej več gosto v i bil je tudi gosp., kateri se je s tem možem v pogovor od sedanjih vojsk spustil, in se končno izrazil, da mora zdaj na vsak način „punt" vstati in da bi bil potreben; ali mož ga zavrne, rekoč, da punt še nikomur nij nič dal, kar se iz sedanjega uboštva na Jugoslavjanskem vidi. Ker mož nij po njegovej volji govoril, in ker ga drugače nij bil zmožen ugnati, ko se je proti možu ustil, da on mora, ker vsak dan časnike prebira, vendar več vedeti, k.".kor en zarobljen kmet, pokazal je svojo junaštvo, ali bolje rečeno surovost s tem, da je udaril b celo pestjo in vso močjo moža po očeh, da se mu je curkoma kri vlila, zarad katerega udarca zdaj mož bolečino in kazenje obraza trpeti mora.
Najbrže omenjeni človek same nemčurske in magjarske liste preobrača, iz katerih se njihove pameti z veliko žlico najesti misli; svetujem mu, naj vsaj včasi v kak mirni slovanski časnik pogleda in gotovo mu ne bodo take čenčarije iz ust letele, če ima Še zdravo pamet. — Mogoče, da jima govor tudi v kakej reči nij šel vkup, ker človek kmetskega stanu in pri teh letih nema toliko vednosti, ne v politiki ne v jezikoslovji, kakor kakov do-služen vojak, ali tak, ki vsak dan časnike prebira; to bi bil tudi lahko izprevidel oni, in, namesto s tem možem, bi se bil rajši šel s pustnimi šemami razgovarjat, mej katere uvršten biti bi bila zanj večja čast, kakor po gostilnah stare može pretepavati.
I k krnnjMltcirffe okraj« 20. marca. [Izviren dopis.] Kar so bile učiteljske plače na Kranjskem urejene, so nekateri dav-karski uradi učiteljem na roko šli, in so bili 2 njimi piav prijazni, jim na tanko in v vsakem času po preteku meseca radi njih trdo zaslužene dohodke izplačevali.
Meseca marca 1. 1. je pa v Kranji novi kontrolor, g. Murgelj, učiteljem, ki nijso sami po plačo prišli, listke poslal, onim pa, ki so sami prišli, ustno ukazal, da za naprej morajo vsak zadnji dan meseca pobotnice poslati, ker je potem  prvi dan meseca plačilni dan
Ker je več učiteljev po eno, da celo dve, ali Še več ur od Kranja oddaljenih, jim bo to težave in stroške prizadevalo, ker bodo morali zadnji dan meseca in zopet prvega kakega človeka najeti, da bode šel v Kranj po njih pičle in trdo zaslužene dohodke, od katerih bodo po morali precej nosaču veliko
večerjo, ter se dogovorili, kdaj gredo „na razgledi", kedaj ženitno pismo delati in k gospodu župniku, da je zapišejo, potem se naša znanca od vseh domačih lepo poslovita in otideta s tem, da še ženin in nevesta zunaj pri voglu postojita, tihoma se poslovita in morebiti tudi prvikrat poljubita, če ju nihče ne gleda.
Drugi dan nij še bilo poludne, uže se je po celi vasi raznesla vest, da so naši ogledniki nocoj hodili snubit. Sosedova baba, starka, katera uže od Martin j ega v zapečku sedi, kašlja in se kregi, da so se je uže vsi otroci naveličali, se denes počuti zdravo, hitro obuje svoje plesujive in ueušeue črevlje, ter gre od hiše do hiše in nese to veselo predpustuo vest vsi m svojim starim in mladim znankam. Tu se govori, klopoče in. regija: rtak bo", ali „taka bou in vse dobre, posebno pa vse slabe lastnosti ženina in neveste, da si ravno sam sv. Peeter uiti naš natančni gospod fuj mošter ne vedo zanje, spravijo ženske na dan,
za pot plačati. Mislim, da ne dela velike preglavice davkariji ta peščica bolj oddaljenih učiteljev, ako pošljejo po svojo plačo tudi na kak drug, a ne ravno na prvi dan meseca kakega človeka iz vasi, ki gre tudi po drugih poslih v mesto, ne pa nalašč po to učiteljsko plačo, ali pa če učitelj prihodnji četrtek sam pride, ko pride po drugih opravilih v mesto.
Ali bi ne moglo tako biti, kakor je bilo do Redaj ?
(To opravičeno vprašanje, upamo, bodo rešili gospodje predstojniki dotičnega kontrolorja. Ur.)
■ z I*tii.Ita 9. marca. [I«v. dop.] Dne 7. marca je ptujsko učiteljsko druHvo v tem letu tretjekrat zborovalo. Sešlo se je 36 učiteljev in 4 učiteljice. Po kratkem pozdravu je predsednik, bistra glavica, gosp. Robič naznanil odhod dveh društvenikov, in sicer preselitev gosp. Belca H šent. Lnrenca v Ptlrk in gospoda Postružnika »z Zavreča v faro in deželo — kder učitelja nobeno breme več ne tlači — nego črna zemljica mati. Ko ie zapisnikar protokol od febr. prebral, je g. Romih referiral o opravilnem redu društvenega vodstva, katerega je g. Robič sestavil. Ta naredba se je, odkar to društvo obstoji, (10 let) prvikrat vpeljala. Potem razpravi predsednik okolo 10 dopisov in naprosi g. Umerja, c. k. nadzornika, da poroča o risanji in oblikoslovji. Prednašanje se naslanja na Graudauerjeve zvezke 2. in 3. Gosp. Raner dokazuje, kako naj učitelj pri tem predmetu postopa, da učenci ne vadijo samo rok, ampak, da se jim izuri oko — in ubistri um. Pri vsakej črti kaže, kako lepo se da oblikoslovje z risanjem uže pri novincih z vezati in zmirom bolj obširno nadaljevati. Zares, po take j metodi se mora doseči zaukazan cilj. Ta govor je trajal '74 ure in predsednik je govorniku izrekel zahvalo. Na to stopi g. Romih, katerega tukaj v matematičnih in fizikalnih znanostih močno čislamo, na oder, in prednaša o vremenskem nauku. Po občnem teoretičnem uvodu govori osobito o vetrovih. V pojasnenje rabi kredo in globus. Tudi njegov govor se živahno sprejme. Ko predsednik zbor sklene, priporoča slovenske Slomšekove pesni in fabule, katere je vrli gosp. Lendovšek zbral. Učitelji precej po njih segnejo.
Iz «l<»*'<>■■*kcKti Ntujcrjfct 8. marca. [Izv. dop.] (Šolsko.) V poročilu gra-škega mestnega zbora o njegovem delovanji v
te klepetulje. Pa pustimo to, ter se raje vrnimo in hodimo za našim ženinom in za nevesto, ter sledujmo na dalje naš običaj.
Kakor je bilo zgovorjeno prvi večer, tako se je tudi zgodilo. Nevesta je šla takoj drug dan sč svojo materjo k ženinu na razgledi in ker jima je vse prav, gredo takoj tudi ženitno pismo delat, katero jim je gospod bilježnik prav rad tudi napravil. Z laj se pa gre v fa-rovž, da se ne zamudi dan, katerega je g. župnik zato odločil. Prišedši k gospodu, sta rešiua takoj razodene svojo željo, ter poprosi da so zapiše novi par. G. /.upnik poišče svoje očule, jih obriše in na nos nutakue, ljudi ogleda, vzame izza uha vtakoeno pero, ter resno Vpraša, ali nij novi par v kakem duševnem ali telesnem sorodu. Kot natančen duševni pastir vpraša tudi, ali nema jeden ali drugi s kom drugim kakovšnih zaobljub, ali sploh kaj ta-cega, kar bi bilo za izpodtikljaj novemu zakonu. Ker tega vsega nič nij, se brž vsede in zapiše novi par, ter jima pove, kako naj
minolem letu nahajam za strokovnjaka zanimiv sklep, po katerem bodo v Gradcu vso ljudske šole tako organizirali, da bode vsaka le pet razredov obsegala. Vsled tega se bodo nekatere ljudske šole, ki še toliko razredov ne štejejo, na 5 razredov razširile, a one z večjim številom razredov na 5 razredne šolo znižale. Pri tem sklepu je vodila graške šolske gospode ta misel, da za večin« otrok v navadno izobraževanje zadostujejo 5 razredne narodne šole. In kdor pa se hoče še dalje izobraževati, ima na ponudbo srednje in meščansko šole. Ako bi se pa kazala potreba še za več meščannkih šol (do zdaj ste samo dve), pripravljen je mestni zbor še nekatere 3 razredne meščanske šole ustanoviti. V meščanske šole naj bi vstopili oni otroci, kateri so 5 razredno ljudsko šolo dovršili pa nočejo v srednje šole iti. Izostati čisto iz šole pa ne smejo, ker nijso še morda 14 leto izpolnili. Poleg tega je pa še ta sklep obveljal, da ima vsak razred ljudske šole obsegati eden sam oddelek. Ta sklep so gotovo praški učitelji z veseljem pozdravili. Do zdaj so bili namreč učitelji na malorazrednih šolah primorani po več oddelkov v enem razredu združevati, kar jim je podučevanje zelo potežilo. Valed naredbe deželnega šolskega sveta jo namreč treba otroke po starosti v oddelke deliti, in učitelj se mora nekako z vsakim oddelkom posebej pečati, kar je združeno z velikim trudom, a vspeh nij nikakor s požr-tvovanjem učiteljevim v pravem razmerji. No, vsled tega sklepa graških pedagogov in šolnikov Be menda tudi na druzih večrazrednih šolah ti malo potrebni in malo koristni oddelki strogo terjali ne bodo.
Domače stvari.
— (Vstaški vodja, Hercegovec Peter Babic), ki je bil poldrugo leto v Celo vci interniran, izpuščen je bil na ukaz mi-nisterstva notranjih zadev 9. t. m. in se je včeraj na povratku (v Bosno ali Hercegovino, kam pride še sam nij vedel, ker so stvari na jugu še nejasne) mudil tu v Ljubljani. Mož, kateremu je v Luka Vukalovičevem vstanku odsekun bil cel palec močne leve roke in kateri je bil zdaj v avstrijsko interniranje le za to prišel, ker je črez našo mejo prinesel nevarno strelno rano v stegnu zdravit, — ne zna ni čitati ni pisati, a kaže v razgovoru  (govori samo srbski) primerno velik
hodita ves ta čas k maši in izpovedi in h konci še najhujše, to je, kako pridno se naj učita katekizem za potrebni zakonski krščanski nauk in potem se poslovijo. Sedaj pa se gre naravnost na za ročke.
V hiši nevestinega očeta je uže mati pred dvema dnevoma hren ostrugala, runo skuhala in skvasila, ter še Bog ve, koliko jedij pripravila, da dokaže s tem svojo umetnost, katera je svedoštvo, da tudi njena hčer nekaj zna. — Ker je tedaj vso pripravljeno, sedejo došleci k mizi, pijo in jedo in potem se naredi 1>1 a n o celem bodočem gostovanji.
Toliko hiš se bode pozvalo, toliko mesa iu vina se bodo kupilo. Ti bodo „zovčini" (po-zavčini), ti „svatovci", ti „muzikaši", ta pa nza8tavnjaka itd. In ko je tako vse dogovorjeno, otidejo vsak na svoj dom. Od tega časa pa, ako ženin nij zelo oddaljen, skoraj vsak dan pohodi nevestino stanovanje.
(Konec pri h.)
razum za javnu stvari in eneržijo, a navdu len je za narodno svobodo. Dva brata »ta mu v boji pnl;i. Mnogo imenovani vstaški vodja Golub Babu1 mu je v rodu. Naša vlada mu je dala potni list lo za 11 dnij. Preverjen je, da je i/puš<ou za to, ker ho zmagali njegovi bratje Crnogorci in Risi, Ko bi ne bili, nuni, da bi ga tiiii obdržali „Švabi" se v varstvu. A tako je pnpiičuu, da jo „GOTČakoV pisal AudrasBYjuu, da naj naši vstuškegu vodjo Petra Babica izpustu. S.cer pa je hvaležen našemu cesarju za dobro obskrbo svojo m za i/.lečeii|o svojo rune. ()u mj mogel prehvaliti, kako lepo in brulovsko so ravnali nekateri „Slavjaiii" v Celovci z njim.
— (Slabi (-asi.) Tukajšnja prodilna tovarna (špiufabrika) je pretučeni teden odpovedala 40 delavcem in delavkam službo in delo. Tej pnej odpovedi sledilo bodo bajo šo dmge. I Urok pouiaiijšauja dela jo, da nij z izdelanim blagom užu mnogo mesecev niku-korsno kupčije. Kaj bodo počeli usmiljenja vieiJni ubogi delavci, katerih većina )e oženjena V 1'uvsud drtlgod tttdi dola m zaslužka manjka!
— (O u m r l e m p r o f, M e 1 <• e r j i) piše
njegov prjjuttdj v „siov.": Rojen je bil Melcer
Karel 27. jan. 1814 v Ljubljani. Po latinskih in licojskih šolah je dovršil bogoslovje 1. 1885 J toda premlad za mašnikovo posvećenje vstopi za veroziiiuiskega urilcljn v ledanjo trgovsko fiolo, 1. lKLtd v gimnazijo /a pomočnika ali odjunktu, I. 1888 pa se poda v Gradec v pra-voslovje, 1. 1842 so pripravlja za sodnika, in se I. 1840 res tudi izprašati da iz kazenskega in državljanskega prava. Ker ga to vendar nij veselilo, je postal že 1. 1848 slugu priročnik v knjigarni Celovški, od koder jo prišel l. lH.r>() za pisarja v knjižnico ljubljansko. L. 1HM prestopi v srednje šole gimnazijsko za učitelja, Opravi pre.skUHiijo iz zgodovinske in zemljepisne znanosti, ter postane profesor I. lHf>;t, in služi nato — podučevajo razveo omenjenih predmetov časih latinščino, nemščino, slovenščino in iiekaterikrut računstvo — do avgusta 1. 187T), kadar je moral v pokoj.
— (Nemško gledišču) ju na ukftl deželnega odbora bilo včoraj, na pogrebni dan cesarjevega očeta, /uprto.
— (Duh ovu lisko spremembo) v ljubljanskej školiji: U. Franc Brulec je bil D. t. m. za Dolmo vineščeu. Na njegovo mesto za kateheta na nunskoj dekhskej šoli v Loki pridu g. Šiineu Zupan.
— (Iz celjsku okolicu) so nam pišo: Tri našem učiteljskem društvu so su po prizadevanji g. J. narodnostno razmere /boljše vuti začele, t. j. na slovonski jezik su bode vendar enkrat pri skupščinah oziralo. Brav je tuko; vsaj bi v nasprotnem slučaji veliko narodnih učiteljev društvu hrbet obrnilo.
— (Občni zbor d r ust v a Marij i no bratovščine) so ju vršil pretečuno nuduljo ob 10. uri dopdluduu v niagistratnoj dvorani. Navzočnih ju bilo nad 100 udov. Predsednik g. Ilorak prične zbor s sledečim ugovorom: „Ko vas vso navzočnu prijazno po/.druvljam, pričnem dencH tolutni občni zbor, kateri ju mojega službovanja tretji. V našuj zudnjej cbenoj skupščini stu sklenili, da su tj. :i. naših društvenih pravil tako preiiaredi, da bO vpis-nina za novo pristopivšu udu času primerno pOVikla in sicer do '20 let na d gl., od 20 tlo 80 let na B gl , od 80 do 40 letna (i gl., od 40 do bO lut na 7 gl., iu za vsuku, to Htarost
IzdateJj in urednik Josip Jurčič.
prestopivšo leto po 1 gl. za leto plača. Tudi ste   skinuli,   da  su   lu tisti zakonski otroci, čegar sta  oče in muti uda društva, o smrti pokopljejo do I Si starostnega k ta na Itroikf bratovščino. Slednjič sle sklenili, da se vsuko leto  oii   občnega  zbora   izvoli proglodovnlol odsek 8i udov,   du pregleda  lačiinu tekoiega leta,   kakor tudi stan priiiiužeiija, kateri pri -hodnjeinu  občnemu /boru  o Um poroea. — Slavna   c. kr. deželna  vlada ju   z odlokom 2f). januarja 1878, št. n.'iO, potrditi blagovolila tu prenuretlbu društvenih pravil, Tuko ju/daj upanju, da su bodu društveno premoženju inno žilo m du bodo potrebščin'. Ildt pokritju našle, kar vam k vednosti objavljam. Prosim vus, to svojim Horodiukom in znancem blagovoljno na znaniti in tako društvu prav veliko novih udov pridobivuti.  Predstojuistvo Murijne bratovščine podaja denes zopet svoiini čestitim udom pru-glud  svojega  delovanja  zu  luto 1877. Ono kažu stan premoženja m poroča tudi o drugih dogodkih brutovšnno v Lem letu.    V zadnjem občnem /boru 25. februarju 1877 so bili go spodju: Aluin Oušpoi, Drašltr Franjo in Mucek IT Vido po aklamaciji v piedstnjništvo zopet iz-vuljuui.   Pied.stojiušlvo imelo ju pr» tek.o luto 4 redne in b i/iediiih sej. Ihio 20. marca su ju predstojnika namestnik g. Štepuneič Anton prostovoljno svojunu službovanju odpovudal m ob enem tudi izslpd iz odbora.   V  redni ud-borovi seji ti. maju vršila  su  ju volitev vodstvu.   Bili  so  po  nadpolovičiii većim glasov gospodju Ilorak Ivan,  za predsednika, Pakič Mihael, za namestnika, DraSler Franjo za blagajnika m Ilegali J os. za zapismkurju izvoljeni. Gospudju Arko A., Arziliu Val. iu Lachajnor K., kateri so bili od občnega zbora izvoljeni, da pregledajo društvene računu za leto 1877, so svojo nalogo izvršili in vam bodo o tem poročali.   V preteklem letu 1877 ju Y!> udov bratovščini pristopilo, umrlo ju 50 udov iu 23 otrok.   Vse društveno premoženje je znašalo konec luta 1877 21.018 gld. 70l/a kr., kouec leta 1870 pa 20.461 gld. lu'Va kr. Tedaj se ju premoženje to luto za 557 gld. 54 kr. pomnožilo.   Ta ilkai jusuo razodeva, da kljubu inuozih opovir, kakor:   večjega števila umrlih udov, ravno tako tudi koukuruucu zdaj v Ljub-ljuui obstoječ h podpornih   m  pogrebnih dru štuv, je to uuse leta, 1758 osnovano, tudaj uže 120 let   obstoječo društvo vrlo napredovalo in kažu duzduj  še nikdar dosežuuo pru možouju.    Doloma se to množenje premoženju opira na večjo vrednost lo/.ov, kakor tudi na v/digiiunu denarno svote od izžrebanih kiunj kih zouiljiščiiih obligacij.   Društvo šteje 411 moških, 1,'UO ženskih, tuduj vkupu 1721 uduv. Predstojniku o želi, da bi društvo su s pristopom novih udov vedno okrepčuvulo, da bi ono potom   namen   človekoljubnosti,   kur vodstvo ve .no nuvdušuju,  zuuruiii ruzširjuvuti moglo. Po prostovoljnih odpovuubah in po izžrebauji so letos mesto izstopi vših gg.: Dokuv Josipa., IIoral«. Ivana   m   Štepaučič Antona tiiju udje v društvum odbor voliti. 1/stopivši su murujo zopet vohu.   V odbor su volijo gg.: II o i -a k, P n li u t iu J. Župančič. Za pruglodovatcu računov su  izvolijo gg. :   Arzulin Val., Aiko Albin iu Lachiijiier Karel. Prošnja društva sv. Vincenciju iu društva za podporo ubogih faro sv. Jakoba v Ljubljani su ne ušliši, ker ima društvo v prvej vrsti nalog, rovežo muj svojimi društveniki podpirati.
Zahvala.
Znano je, da je 7. julija lanskega leta
(Jornjo RadgODaki okraj gro/na toča tako jako oškodovala, da se je bilo treba velike sile iu strašno lakoto bati. Pa kmalu se jo sestavil pomoćni odbor (Notstnnds Gostite*) iu hvala bOdl našemu veliraiist.voneiiiu cesarju in milosti-veiuu vtndurju Francu Jožetu za velikodušni dar — hvala štajerskemu deželnemu odboru iu mnogim privatnim hvala naglej pomoči visokosjioštovanega gosp. namestnika žl. RtU hekti — hvala gOfpodd okrajnemu glavarju vitezu PieinerAteinu, žl. gospodu grofu Wiirm-braudu m vsem drugim udom pomočnega odbora, po katerih pomoči je bilo mogoče grozno lakoto oil tega kraja odvrniti.
Oškodovanim posestnikom se nij samo mnogo semen podarilo, teinuč so jo tudi mej reveže uže trikrat moka hi sol delila; in sicer prvikrat meseca decembra, drugikrat v januarji, trotpkrat v februarji in še četi tik rat se bodo v mesecu m aren delilo.
Vrhu tega so dobilo šolo v Gornjoj Rad" goni, v Kapeli in Negovi toliko novcev, da so kupi revnim učoueom nekoliko kruhu.
Za to imenitno in žlahtno dejanju su imamo našemu najuiilostivejšemu vladarju iu veličaust. cesarju zahvaliti; hvala pa tudi vsem zgoraj imenovanim gospodom, kateri so se svojim trudom potrebne reči oskrbeli.
Ker vam z družim no moremo vašo bla-godušuosti iu truda povrniti, zato vas prosimo: Sprejmite v teh vrsticah našo srčno zahvalo 1
V Orehove!, 2(J. februarja 1878.
V imenu kmutovskega društva: France V r a č k o, pfoditdntki
TMjCl.
U. marca: Kvropm Sehliigor iz Uradca. en Mlunu i   llnimll  iz   Dunaju.  — ltotr/1 is Gradca.  — Lhiihiu |l Kthnioo. — vola \% HolopoĆi.
— Berg \% Dunaja. — MohUliol iz Trata. — Lonček ia Starega tr^a. —  Soolb  ia Truta. — Kupčić is
«Junijgrada*
1 rt Mallols Knoll ia Dunaju. — Kinder is Gradca. — Vrunloh U Trat a. — KUstnur i/, Dnnnjii.
— pl. (luninih i/. Hrastnika. — Kupovi i/, Zagorja.
JJuiiujaku DuitfU  12 milica. (Izvirno leliMfriifićtio porodilo.)
Knotni dri. dolg v bankovcih   .     «2 gld. GF> kr.
Knotni dri. dolg v arohrtl    ,   ,     66    a   '.10 „
Zlata roma........74   _ 50
1860 dr*, posojilo.....111    „86 .
Akcijo narodnu banko ....   HOD    „   — m
Krudituo akcijo......Ml    „   f>0 -
London.........118    n   i>6 ,
Napol.......... «»    m   4<>i/i n
0. kr. ci »k ini....... 6    „   b«> „
Srebro ........105   . 80 „
Državno marku......58    „   66 „
olje iz sala pomuhelje-vili (<loi\se\ i 11) jHcr
i/.viHlno v.dravi kaloVJ. BUiloo, rakltll,  biamnijo ter niijIiiilJKM čiHli kri.
v.'iaim itoklonloo i odvodom po 60 kr. prodaje
Gabriel Piccoli,
iiku) niitif, na tiu)injxLij 04šti r IJu/ifjani. N'nanjo   naročbu   livriujć   ho   lakoj a poni m m povzoljcni. (78-—8)
Lastnina in tisk .Narodno tiskarne".
„itliemiiatisiiiiis-Aether"
xm  o«l|»rn%l|Hii|«   hol<>«-lii   vaelt vritl, »li m ulit lu Uioiiioiiiii. (79—1)
'1 'u „Aoilinr" jo najbolja«, iiiijronlnojfln iu naJKolovnJHO i'/.nii'| vhdIi (lo/daj /ii.inih Htod-Mii'v proti wk m ini (trganj U po mlili), proiinn, VHiikoviNliiiin otrpnnnjmn rok ali nog, /bad-
ijajfio itd. Prav po goltom ligino Imenovana boi n/n i/./.a enkratnega uporab(|enJa popol«
nem.  — (!«>tiii  včlikoj  Hkloniri  /. navodom
i kM , malej iklonlol ■/. navodom 40 kr. Naj-manjia poilUatev po polti ju ali i vollka
nkloiiici ali muli Hklmiici. 1'ri poAt.mli |>o-»iljatvab ho računa /.iivijunjo iu ko>ok I 80 kr.
Zaloge v Kranjskoj i v Ljubljani: vikiur %. Tmkooajr, lokarnlfiar n|»ri' /.lu-tem JednoroguM| na muitnem trgu fltov. ii v
R ado I lovom :  I»oim. ltl«7,oli, lokat uioar.
wr [Vajfliicjče -»i
6727