Gozdarski vestnik Letnik 61, številka 2 Ljubljana, marec 2003 r 0017-2723 IDK630 * 1/9 Vodna bilanca Ukovega sestoj~ Pr~precevanje , škode, ki jo v l1ozdu povzroca rastlinojeda divjad 1 Racionalizacija j gozdno.gaspo­ OBVESTILO AVTORJEM PRISPEVKOV, NAMENJ,ENfll-11 OBJAVI V GOZDARSKEM VESTNIKU Pravila objave Revija Gozdarski vestnik (GV) objavlja znanstvene, strokovne in aktualne prispevke, ki obravnavajo gozd, gozdni prostor in gozdarstvo. V slovenskem ali angleškem jeziku objavljamo prispevke, ki praviloma niso daljši od eme avtorske pole (30.000 znakov) in so pripravljeni v skladu z navodili za obj'avo v GV. Potrebne prevode lahko zagotovi uredn~štvo GV, avtorji naj prispevku p'riložijo prevode pomembnejših strokovnih terminov. Vse znanstvene 1ln strokovne prispevke (v nadaljevanju vodilni prispevki) recenziramo, ostale prispevke recen.ziramo po presoji uredništva. Uredništvo si prldržuje pravico do popravkov prispevka. Avtorji lahko zahtevajo popravljen prispevek v pregled. Prispevek mora biti opremljen z ~imeni in priimki avtorjev, njihovo izobrazbo in strokovnim nazivom tertocnim naslovom ustanove, v kateri so zaposleni, oziroma njihqvega bivališca (ce niso zaposlerni). Stroške prevajanja, slovenskega in angleškega lektoriranja ter recenzij nosi uredništvo. Prispevki so lahko dostavljeni na uredništvo osebno, s priP.oroceno pošiljko ali po elektronski pošti. Vodilni prispevek je treba poslati na GV v originalu in dveh kopijah (s slikovnim gradivom vred) najmanj 60 dni pred želeno objavo. Prispevke za objavo-v rubrikah je potrebno oddati v dveh izvodlih najmanj 30 dni pred objavo. Aktualne novice sprejemamo 20 dni pred izdajo številke. Na zahtevo avtorjev po objavi vracamo diapozitive, fotografije in skice. Navodila za pripravo prispevkov Besedilo mora biti napisano z racunalnikom (Word for WINDOWS, ASCII-format) ali s pisalnim strojem, z dvojnim razmikam med vrsticami. Znanstveni prispevki morajo imeti UM~D-zgradbo (uvod, metode, rezultati, diskusija ). Vodilni prispevki mor~jo biti opremljeni s slovenskim in angleškim izvleckom (do 250 znakov)., z zgošcen im povzefkom, kljucnimi besedami ter dvojezicnim besedilom preglednic, grafikonov in shk. Pogl?vja naj bodo oštevilb;~na z arabskimi številkami dekadnega sistema do cetrtega nivoja (npr. 2.3.1.1 ). Obvezna je uporaba enot SI in dovolj,enih enot zunaj Sl . Opombe med besedil'om je treba oznaciti zaporedno in jih dodati na koncu. Latinska imena morajo biti izpi'sana ležece (Abies alba Mili., Abieti-Fagetum din. omphalodetosum (Tregubov 1957)). Vire med besedilom se navaja. po harvards:kem nacinu (BROOKS et al. 1992, GILMER 1 MOORE 1968a). Neavtorizir?tne vire med besedilom je treba vkljuciti v vsebino (npr.:' ... kot navaja Zakon o dohodnini (1990)'). Med besedilom citrrane vire in literaturo se navede na koncu prispevka v pog,lravju Viri, in sicer po abecednem redu priimkov prvih avtorjev oziroma p0 abecednem redu naslova dela, ce delo ni avtorizirana. Vire istega avtorja jre treba razvrstiti kronološko in z dodano crko, ce gre za vec del istega avtorja v istem letu. Primeri: BAGATELJ, V., 1995. Uvod v SGM~~ -~RL: http://vlado.mat.uni-lj.si/vlado/sgml/sgmluvod.htm. BROOKS, D. J. 1 GRANT, G. E. 1 JOHNSON; E. 1 TURNER, P., 1992. Forest Management.-Journal of Forestry, 43, 2, s. 21-24. GILMER, H. 1 MOORE, B., 1968a. Industrijska psihologija.-Ljubljana, Cankarjeva založba, 589 s. IGLG (Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo), 1982. Smernice za projektiranje gozdnih cest.­ y Ljubljana, Splošno združenje gozdarstva Slovenije, 63 s. ZGAJNAR, L., 1995. Sekanci-sodobna in gospodama oblika tesnega kuriva tudi za zasebna kurišca.­ V: Zbornik referatov s sl'ovensko-avstrijskega posvetovanja: Biomasa -potencialni energetski vir za Slovenijo, Jarenina, 1. 12. 1994, Agencija za prestruk.turiranje energetike, Lj,ubljana, s. 40-54 . ---, 1~996 . Enciklopedija Slovenije.-tO. zv., Ljubljana, Mladinska knjig·a, s. 133. Zakon o dohodnini.-Ur. l. RS, št. 43-2300/90. Preglednice, grafikoni, slike in fotografije morajo biti opremljeni z zaporednimi oznakami. Njihove oznake in vsebina se morajo ujemati z omembami v besedilu. Za decima'lna števila ~e uporablja deCimalno vejico. Položaj slikovnega grradiva, ki ni sestavni del tekstne datoteke, je treba v besedilu oznaciti z zaporedno številko in naslovom, priložene originale na'hrbtni strani pa s pripadajoco številko, imenom avtorja inr oznako gornjega roba. Nas'lovi preglednic morajo biti zgoraj, pri ostalem gradivu spodaj. Preglednice je treba okviriti, vsebine polj pa se ne oblikuje s presledkL Rocno izdelani grafikoni in slike morajo biti neokvirjeni ter izrisani s tlišem v velikosti formata A4. Racunalniški izpisi morajo biti tiskani na laserskem tiskalniku v merilu objave (viši ma male crke mora biti vsaj 1,5 mm). Za objavo barvne fotografije potrebujemo kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. O objavi barvne fotografije in njenem položaju med besedilom odloca urednik Uredništvo GV Gozdarski vestnik, letnik 61 • številka 2 1 Vol. 61 • No. 2 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry UVODNIK 57 ZNANSTVENE RAZPRAVE 59 STROKOVNE RAZPRAVE 69 78 89 GOZDARSTVO V CASU 95 IN PROSTORU 1 OO 102 104 DRUŠTVENE VESTI 105 IZJAVA 106 IN MEMORIAM 109 Iztok WINKLER Ntcrti so tu, kako pa naprej? Urša VILHAR Izracun vodne bilance bukovega sestoja z modelom WATBAL za leto 2001 Estimation of water fluxes through beech forest with the sim ple water bafance model WATBAL for the year 2001 Klemen ZALOKAR Primernost kontrolne vzorcne metode za spremljavo rasti in razvoja gozdov v GGE Pokljuka Suitability of the control sampling method for monitoring forest grow thand development in the case of the Pokljuka forest management unit Zdravko MIKLAŠIC Ukrepi za preprecevanje škode, ki jo v gozdu povzroca rastlinojeda parkljasta divjad Edo KOZOROG Analiza racionalizacije gozdnogospodarskega nacrtovanja v OE Tolmin v zadnjih desetletjih in po sprejetju novega pravilnika Mitja CIMPERŠEK Drobci iz bližnje in daljne preteklosti gozdarstva na Bocu Boštjan ŠKRLEP Stoletnica "Pavlnovega premza" Boris KRAS NOV Srecanje nekdanjih celjskih taksatorjev Mitja CIMPERŠEK O~aška bukev na Maclju se poslavlja Damjan JEVŠNIK Slovensko gozdarsko smucarsko prvenstvo Franc FERLIN Nevzdržni trendi proracunskega financiranja javne gozdarske službe in sofinanciranja programa vlaganj v gozdove ter perspektive Zavoda za gozdove Slovenije in gozdarstva v Sloveniji skozi prizmo Sklepov Sveta Zavoda za gozdove Slovenije in stališc predsednika Sveta Marko KMECL Tugomir Cajnko Uvodnik Nacrti so tu, kako pa naprej? Novi obmocni gozdnogospodarski nacrti so del kontinuiranega dolgorocnega nacrtovanja, ki ima v slovenskem gozdarstvu že tradicijo tudi na obmocni ravni. Zato je bilo upraviceno pricakovati nadaljnje povecevanje kakovosti nacrtovanja, ki se kaže v kakovostnejših in bogatejših izhodišcnih informacijah in bolj vsestranski obdelavi in analizi informacij. Kot prednost se je pokazala tudi povezana služba za gozdnogospodarsko nacrtovanje, ki je omogocila, da so nacrti nastajali organsko od spodaj navzgor in hkrati po enotnih usmeritvah od zgoraj navzdol, imeli pa so tudi enotno informacijsko podporo. Zato se na prvi pogled vcasih dozdeva, da so nacrti celo prevec šablonski. Toda tudi pri takem pristopu k nacrtovanju je ostalo dovolj maneverske ga prostora tudi za sprošcanje lastne iniciative sestavljal cev nacrtov in zlasti za upoštevanje specificnosti posameznih obmocij. Strokovnim delavcem Zavoda za gozdove Slovenije je treba za opravljeno delo izreci vse priznanje. Razprava o nacrtih je tudi pokazala, kje so šibke tocke in slabosti sedanjega sistema nacrtovanja, in dovolj je casa, da jih temeljito prouci mo in do obnove izpopolnimo metode in pristope k izdelavi nacrtov. Sedanji razmislek pa naj velja predvsem prihodnosti, kako bogate usmeritve iz nacrtov pretociti v prakso, v vsakodnevno življenje. Za to pa ni prevec casa, saj smo sedanje nacrte sprejemali v tretjem letu planskega desetletja in marsicesa, zapisanega v nacrtih, kljub dobri volji, tudi objektivno ne bo mogoce uresniciti. Novi obmocni nacrti so ambiciozni. Za izvajanje nijhovih usme1itev bo treba motivirati, usposobiti in povezati vse, ki delajo v gozdarstvu. Prav iz obmocnih nacrtov izhaja tesna povezanost in prepletenost posameznih aktivnosti v gozdu, zato lahko odstopanje ali zaostajanje v enem delu onemogoci ali vsaj oteži uresnicevanje tudi drugih usmeritev nacrtov. Prvi pogoj za uspešno uresnicevanje nacrtov je njihovo poznavanje. Nacrt ne sme biti odtujen dokument, ki bi zaprašen na polici cakal novo desetletje. Biti mora tudi dokument za vsakodnevno rabo. Zato bi morali zagotoviti, da se z nacrti podrobno seznanijo vsi delavci Zavoda in pri tem vidijo tudi svoje naloge in odgovornosti pri uresnicevanju. Drugi subjekt spoznavanja vsebine nacrtov pa morajo biti lastniki gozdov, saj gre vendar za nacrte gospodarjenja z njihovimi gozdovi. Zanje in drugo zainteresirana javnost bi bilo koristno izdati v razumljivejši obliki kratke predstavitve nacrtov. Uresnicevanja nacrtov mora spremljati tudi stalno osvešcanje vseh, ki lahko prispevajo k njihovemu uresnicevanju, od poslancev v Državnem zboru do strokovnjakov na fakulteti in inštitutu in tudi delavcev v Zavodu za gozdove. Uresnicevanje nacrtov bo treba redno spremljati, saj se sami po sebi ne bodo uresnicevali. Morda bi bilo koristno tudi skupno posvetovalno in usmerjevalno telo, sestavljeno iz predstavnikov vseh, ki vidUo svoje mesto tudi v procesu uresnicevanja obmocnih gozdnogospodarskih nacrtov. Pomembna opora pri tem bo lahko tudi novelirani operativni program razvoja gozdov za obdobje 2001-2010, ki ga pripravlja vlada oziroma resorno ministrstvo. Prof. dr. Iztok WINKLER Znanstvena razprava GDK: 111.7+18: 176.1 Fagus sylvatica Izracun vodne bilance bukovega sestoja z modelom WATBAL za leto 2001 Estimation ofwaterfluxes through beechforest with the simple -vvater ba/ance model WATBALfor the year 2001 Urša VILHAR1 Izvlecek: Vilhar, U.: Izracun vodne bilance bukovega sestoja z modelom WATBAL za leto 2001. Gozdarski vestnik, 6112003, št. 2. V slovenšcini, z izvleckom in povzetkom v anglešcini, ci t. lit. 20. Prevod v anglešcino: Urša Vilhar, lektura angleškega besedila: Jana Oštir. Da bi spoznali vodno bilanco gozda, smo s pomocjo modela WATBAL izracunali vodno bilanco za gospodarski bukovo­jelov gozd v Kocevskem Rogu. Analiza je bila opravljena v gozdnem sestoju in v vrzeli za leto 2001. Simulirane vrednosti dokaj dobro opisujejo letni potek vlažnostnih razmer v gozdnih tleh. Namocenost tal v sestoju in vrzeli je bila v obravnavanem vegetacijskem obdobju zadostna, vendar je v vrzeli dejanska evapotranspiracija v juliju bolj odstopa la od potencialne evapotranspiracija kot v gozdnem sestoju, iz cesar lahko sklepamo, da je bil primanjkljaj vode v tleh v vrzeli vecji kot v gozdnem sestoju. V gozdnem sestoju sta bili potencialna in dejanska evapotranspiracija precej vecji kot v vrzeli, medtem ko je bil odtok v gozdnem sestoju manjši. Naše ocene deleža dejanske evapotranspiracije glede na padavine so na prostem previsoke, odtoka pa prenizke. Morda je razlog v tem, da v obravnavo nismo vkljucili zimskih mesecev, ko je kolicina padavin precejšna, evapotranspiracija pa je minimalna. Kljucne besede: gozdna hidrologija, vodna bilanca, dinarski bukovo-jelov gozd, Kocevski Rog. model WATBAL Abstract: Vilhar, U.: Estimation of water fluxes through beech forest with the simple water balance model WATBAL for the year 2001. Gozdarski vestnik. Vol. 61/2003, No. 2. ln Slovene, with abstracl and summary in English, lit. quot. 20. Translated into English by Urša Vilhar, English language editing by Jana Oštir. Water balance was studied in the dinaric beech-fir forest in Kocevski Rog . The water balance of a forest stand and a gap for the year 2001 is presented using the model WATBAL. Reasonably good agreement was found between the simulated and measured data as regards water content. During the vegetation pe1iod the water content in the forest soil was adequate both in the stand and in the gap. Potential and actual evapotranspiration was much higher in the forest stand than in the gap, whereas runoff was much smaller in the stand. The percentage of simulated actual evapotranspiration in bulk deposit was very high and the percentage of runoff in bulk deposit was too small in comparison to literature ci ted. The reason could be that winter months, when the amount of precipitation is high and the actual evaporation is usually low, were not included in our calculation. Key words: forest hydro!ogy, water balance, dinaric beech-fir forest, Kocevski Rog, model WATBAL UVOD primetjavi z drugimi oblikami vegetacije (v tem INTRODUCTION primeru s pašniki). Razlogi za raziskovanja na podrocju gozdne MinUo je skoraj stoletje odkar so bili v Švici v hidrologije so vecinoma enaki kot pred desetletji: Emmentalu izpeljani prvi »moderni« eksperimenti reševanje problemov v zvezi s kolicino odtoka, primerjalne gozdne hidrologije, to je vede o kakovostjo voda, poplavami, erozijo, sedimentacij o, vzajemnem delovanju vode in gozdov. Obsežno itd. Pojavili so se tudi novi: globalne podnebne krcenje gozdov za kmetijske površine je konec spremembe, kakovost habitatov, biodiverziteta, devetnajstega stoletja povzrocilo zaporedje nesrec sonaravni razvoj, .. . (O'LOUGHLIN 1 DUNIN v Alpah, pri cemer so bile številne vasi poplavljene, 1993). V nasprotju s splošnim prepricanjem voda pojavili so se zemeljski plazovi, kmetijske površine ni obnovljiv ampak koncen vir, ki se kakovostno pa so unicile naplavine (MCCULLOCH 1993). Namen teh raziskav je bil poiskati odgovor na vprašanje, ali in v kakšnem smislu vpliva gozd na 1 U. V., univ. dipl. inž. gozd. Gozdarski inštitut Slovenije, vodni režim in še posebej na odtok voda v Vecna pot 2, SI-1000 Ljubljana Vilhar, U.: Izracun vodne bilance bukovega sestaja z modelom WATBAL za leto 2001 obnavlja v velikem vodnem ciklu (ANKO 1994). Z rastjo svetovnega prebivalstva se slabša kolicinsko in kakovostno stanje voda in gozdov, zato bi se morale povecati zahteve po strokovni uspo­sobljenosti upravljavcev teh naravnih virov. Slovenija predstavlja zaradi vodnega bogastva in pestrosti vodnega režima v relativno majhnem prostoru hidrološke posebnost v Evropi (BRICELJ 1994). V Bohinjskih gorah pade najvecja kolicina padavin v Alpah (cez 5.000 mm letno), v porecju Mure pa doseže komaj 800 mm/leto. Obilne in intenzivne padavine pospešujejo erozijske procese na pobocjih, ki so zaradi razgibane in pestre kameninske sestave že tako izredno labilna. Edina naravna blažilca teh ekstremov sta (BRICELJ 1994): a) kraška podlaga, ki uspe s sistemov pod­zemnega pretakanja in akumuliranja vode zadržati tudi 80 odstotkov visokovodnih konic, b) gozdna in negozdna vegetacija kot zadrže­valca odtoka vode. Gozd s svojimi gostimi krošnjami, listnim opadom ter globokimi koreninskimi sistemi odlocilno vpliva na vodo, tla ter snovne tokove v povodjih. V gozdu se s transpiracijo zmanjšajo kolicine vode, ki dosežejo maticno podlago, vecja je kapaciteta tal za zadrževanje vode in manjša hitrost površinskega odtoka ter erozija tal (CHANG 2002). Da bi spoznali vodno bilanco gozda smo na Gozdarskem Inštitut Slovenije (v nadaljevanju GIS) v sodelovanju s Katedro za gojenje gozdov na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani osnovali raziskovalno ploskev v razmeroma ohranjenem gospodarskem bukovo-jelovem gozdu v Kocevskem Rogu. Ta spada v Dinarski kras, za katerega pomeni krcenje gozdnih površin povecano nevarnost erozije tal ter spremembe hidrološkega režima (GAMS 1974). Ker se voda v kraškem hidrogeološkem sistemu zadržuje le kratek cas, obstaja za pitno vodo nevarnost onesnaženja. Dobro ohranjena tla ter vegetacijska odeja predstavljajo filter, blažilnik oziroma pufer, pretvornik ter zbiralnik za vodo, hranila ter škodljive snovi (KATZENSTEINER 2000). Ugotavljanje vodne bilance za kraški teren je povezano s celo vrsto metodoloških problemov. V optimalnih razmerah bi za tako raziskavo izlocili vec z gozdom po rašcenih eksperimentalnih povodij 1 80 (MIK OŠ 1994, MCCULLOCH 1993, CHANG 2002) ter na podlagi metjenih padavin in odtokov izracunali vodno bilanco. Poleg financne in casovne zahtevnosti je tak eksperiment nemogoc zaradi znacilnosti krasa samega, kjer se kompleksne podzemne vodne poti redko ujemajo z orografsko dolocenimi povodji (KA TZENSTEINER 2000, PETRIC 2002). Dodatno težavo predstavlja tudi izredno velika pestrost talnih razmer na majhnem prostoru, zaradi katere bi v okviru eksperimen­talnega povodja težko razložili procese, do katerih pride pri kolicinskih in kakovostnih spremembah odtoka. 1.1 Hidrološki modeli 1.1 Hydrologic models Drug nacin ugotavljanja vodne bilance gozda je na nivoju gozdnega sestoja s pomocjo modeliranja. Hidrološke modele kot tudi modele na drugih podrocij na splošno uporabljamo za (THOMPSON 1999): a) ucenje, saj prikazujejo delovanje kom­pleksnih fizikalnih sistemov; b) raziskovanje, pri cemer zamenjujejo tradicionalne terenske poizkuse z racunalniškimi poizkusi; c) za napovedovanje in predvidevanje (vremena, vodotokov, ... ). »Pomanjšani modeli« so posnetki dejanskih fizikalnih sistemov in sestojijo iz podobnih materialov kot resnicni sistemi. Tak je model sistema reke Mississippi blizu Vicksburga v ZDA, ki je podrobna reprodukcija recnega omrežja ter kontrolnih objektov, ki so bili zgrajeni na reki. Ti modeli so uporabni v primerih, ko sta delovanje in dinamika dejanskih sistemov prevec kompleksna, da bi ju lahko simulirali s pomocjo racunalnikov. Matematicni modeli simulirajo delovanje dejanskega sistema z uporabo matematicnih enacb. Medtem ko posamezne enacbe lahko rešimo sami, za hidrološke modele, ki vkljucujejo vec zaporednih enacb, ki se morda tudi ponavljajo, uporabljamo racunalniške programe. Matematicni oziroma racunalniški modeli se delijo na empiricne, deterministicne in stohasticne. Empiricni modeli so razviti na podlagi analize velikega števila podatkov in ugotovljenih statisticnih odvisnosti med vhodnimi in izhodnimi podatki (WARD 1995). Primer takega hidrološkega modela je model GLEAMS. Ker so empiricni modeli razviti na podlagi podatkov za neko geografsko regijo, je pri njihovi uporabi v drugih regijah potrebna velika GozdV 61 (2003) 2 ___ _ _ _ V_IIh_ar, U.: Izracun vodne bilance bukovega sestaja z modelom WATBAL za leto 2001 previdnost. Deterministicni modeli, vcasih imenovani tudi teoreticni modeli, matematicno opisujejo procese, kijih simuliramo. Ti niso odvisni od geografskih regij in jih zato lahko laže prenesemo v drugacno okolje, kot empiricne. Stohasticni modeli so namenjeni dolocanju sta­tisticne verjetnosti hidroloških dogodkov, na primer padavin ali poplav, ter napovedovanju verjetnosti za dani rezultat. Za podrocje gozdne hidrologije ter kroženja snovi v gozdnih ekosistemih so izdelali celo vrsto racunalniških modelov (ARP 1 YIN 1992, VAN GRINSVEN 1995). Pri njih se pojavlja vecni problem razmerja med porabo casa in energije, potrebnih za zbiranje podatkov ter za ocenjevanje parametrov, in pa tocnostjo modela. Simulirani rezultat je namrec le toliko »dober«, kolikor so »dobri« vhodni podatki in enacbe, s kate1imi naj bi model ponazoril fizikalne procese. Namen modeliral'Ua je namrec ta, da z dobrimi podatki pridobimo koristne informacije o dolocenem dejanskem sistemu, ki ga sicer zaradi njegove kompleksnosti nikakor ne bi mogli spoznavati in razumeti. 1.1.1 Kalibracija in preizkušanje modela 1.1.1 Model calibration and verification Lastnosti izbranega modela dolocajo, kakšni vhodni podatki so potrebni za njegovo delovanje. Locimo podatke potrebne za potek simulacije oziroma izracun želenih vrednosti z modelom, ter podatke, potrebne za oceno parametrov modela (THOMPSON 1999). Parametri so vrednosti, ki opisujejo fizikalne lastnosti hidrološkega sistema, dolocajo zacetne vrednosti posameznih sestavin ali predstavljajo konstante v razmerjih. Postopek dolocanja vrednosti parametrov se imenuje kalibracija modela. Sledi preverjanje ali verifikacija, to je ocena tocnosti simuliranega rezultata, ki ima lahko za posledico ponovno kalibracijo. Kalibracija in optimizacija (dolocanje optimalnih vrednosti parametrov) modela vklju­cujeta dolocitev procesnih parametrov ter pri­merjavo simuliranega rezultata z opazovanimi ali merjenimi podatki. Ko je model kalibriran in je napaka oziroma razlika med opazovanimi (mer­jenimi) in predvidenimi (simuliranimi) vrednostmi najmanjša, je potrebno model še preveriti. Verifikacijo izvedemo tako, da model zaženemo z drugimi podatki, saj dobro kalibriran model podaja GozdV 61 (2003) 2 dobre rezultate s katerim koli nizom vhodnih podatkov (THOMPSON 1999). Kompleksnejši hidrološki modeli, ki opisujejo sistem zrak-rastlina-tla, so zelo zahtevni glede vhodnih podatkov in parametrov. Ce zahtevanih podatkov ne moremo pridobiti z meritvami ali privzeti iz literature, je morda bolje uporabiti enostavnejše in manj zahtevne modele. Njihove napovedi bodo sicer manj tocne, a nas ne bodo privedle do napacnih zakljuckov. 2 METODE DELA 2 WORKING METHODS Ker zahtevnih me1itev vodno-zracnih lastnosti tal in vegetacije ter urnih vrednosti za meteorološke podatke na naših raziskovalnih ploskvah ne moremo izvajati, srno za izracun vodne bilance gozda uporabili enostaven model WATBAL. 2.1 Model za izracun vodne bilance WATBAL 2.1 Water balance model WATBAL WATBAL je enostaven model za ocenjevanje mesecne vodne bilance, vkljucno s tokovi vode v tleh, ki so ga razvili na Finskem gozdarskem inštitutu (STARR 1999, 2001). Prednost tega modela je, da zahteva podatke, ki jih je razmeroma lahko pridobiti v gozdu. Vhodni podat:Jd so mesecne vrednosti za padavine -skupna mesecna kolicina padavin, ki je padla na ploskev (na vrhove krošenj) kot dež ali sneg; oblacnost (v desetinah pokritosti neba) ter povprecna mesecna temperatura zraka. Ostali vhodni podatki so: nadmorska višina, sklep krošenj, povprecna dolgo­rocna maksimalna in minimalna dnevna temperatura v najtoplejšem mesecu Uuliju) (v naši raziskavi privzeti z meteorološke postaje v Kocevju ob upoštevanju temperarurnega gradienta --0,6 °C na 100 m n.m. (MANOHJN 1960)), poljska kapaciteta tal za vodo ter tocka venenja (doloceni za talno enoto), infiltracijski koeficient (pdvzet iz literature). Dolocili smo tudi plast tal, za katero smo simulirali vodni tok ter razporeditev korenin v tej plasti tal. Predpostavili smo, da so v sestoju tla prekoreninjena vse do maticne podlage, torej v povprecju do globine 40 cm. Na sredini sestojne odprtine, kjer je bila prvo leto po poseku prisotna le pritalna vegetacija, smo sklepali, da se vecina živih korenin nahaja v zgomjih 10 cm. 6t Vilhar, U.: Izracun vodne bilance bukovega sestaja z modelom WATBALza leto 200 1 Model se lahko uporabi za posamezne plasti tal ali za celotni koreninski prostor, kot v našem primeru. Potencialno evapotranspiracijo (to je evapotranspiracij a referencne rastline-enakomerno rašcene trave višine od 8 do 15 cm, popolnoma prekrivajoce doloceno površino tal ter optimalno preskrbJjene z vodo) racuna iz globalnega obsevanja z uporabo modificirane Jensen-Haiseve enacbe (model WATBAL 2003): potencialno evapotranspiracijo) in deficit talne vlažnosti (razlika med vsebnostjo vlage v tleh in za rastline dostopno vlago v tleh). Oba pred­stavljata merilo stresa zaradi suše in lahko pomagata pri razlagah na primer casovne varia­bilnosti pokritosti tal z vegetacijo, rasti dreves, mikrobiološke aktivnosti v tleh, idr. PET= (a x (Ta+ b) x Rs ILHv.,r) x št. dni x 10 x alfa (l) a = (38-(2 x nadmorska višina/305) + 365 /(e2-el))·1 (2) b = 2,5 + 0,14 x (e-e) +nadmorska višina/550 2 1 (3) LH'"ar = 597,3 -0,564 X Ta, (4) pri cemer je: PET potencialna evapotranspiracija a temperaturni kolicnik (°C1) b temperaturni kolicnik (°C) Ta povprecna mesecna temperatura Rs globalno soncno obsevanje na horizontalni površini (callcm2/dan) LH"P latentna toplota izparevanja (cal/g) alfa korekcijski faktor za globalno soncno obsevanje, ki izraža vpliv rastlinske odeje na izhlapevanje s tal el nasicen parni tlak pri povprecni minimalni temperaturi v najtoplejšem mesecu (mbar) e2 nasicen parni tlak pri povprecni maksimalni temperaturi v najtoplejšem mesecu (mbar) Padavine (skupaj s taljenjem snega) izhlapevajo s potencialno evapotranspiracijsko stopnjo. Ce je temperatura zraka pod 0°C, je potencial na evapotranspiracija enaka O in padavine v obliki snega se akumulirajo kot snežna odeja. Ce je potencialna evapotranspiracija vecja od kolicine padavin (skupaj s taljenjem snega), izhlapeva voda, zadržana v tleh. Odvzem vode iz tal zaradi evapotranspiracije se lahko zgodi ob potencialni evapotranspiracijski stopnji ali ob zmanjšani, dejanski evapotranspiracijski stopnji, odvisno od razmerja med vsebnostjo vlage in za rastline dostopno vlago v tleh. Le-taje rezultat zadrževalne sposobnosti tal za vodo, ki je dolocena s teksturo in globino tal. Evapotranspiracijski odvzem vlage iz tal lahko poteka le v plasti koreninjcnja. Ce kolicina padavin (skupaj s taljenjem snega) preseže potencialno evapotranspiracijo, je preko­racena tudi zadrževalna sposobnost tal za vodo in presežne padavine odtecejo (skupni odtok). Izhodni podatki modela so poleg mesecnega odtoka še: potencialna evapotranspiracija, dejanska evapotranspiracija, vsebnost vlage v tleh, evaporativni deficit (razlika med dejansko in 2.2 Opis ploskve 2.2 Research plot description Raziskovalna ploskev »Snežna jama« se nahaja v dinarskem svetu Kocevskega Roga na nadmorski višini od 880 do 890 m. Podnebje je gorsko, s povprecno 1.500 mm padavin letno. Maticna podlaga je apnenec in dolomit. Prevladujejo Ij ava pokarbonatna tla in rendzine. Fitocenoza je uvršcena v združbo dinarski jelovo -bukov gozd (Omphalodo-Fagetum). Konec leta 2000 smo s pomocjo sodelavcev KJ.·ajevne enote Cermošnjice Zavoda za gozdove Slovenije v bukovem debeljaku s primesjo jelke osnovati približno okroglo vrzel premera 40 -45 m. V marcu leta 2001 smo na raziskovalni ploskvi postavili v smeri SSZ-JJV sedem ploskvic, pravokotne na to smer pa še dve dodatni ploskvici veJi kosti 1,5 x 1,5 m. Transekt ploskvic poteka tako, da so ploskvice razporejene v gozdnem sestoju, na robu gozda ter na sredini vrzeli. Vilhar, U.: Izracun vodne bilance bukovega sestaja z modelom WATBAL za leto 2001 2.3 Opis terenskih del 2.3 Field work Na vsaki od ploskvic smo postavili po dva dežemera (opis v SIMONCIC 1996), s pomocjo katerih smo tekom vegetacijske dobe mesecno spremljali kolicino padavin, dospelih na 1,2 m višine v gozdnem sestoju. Dva dežernera sta bila postavljena tudi na najbližji jasi, kjer smo spremljali kolicino padavin na prostem in za katero smo predpostavili, da je enaka kolicini padavin, ki doseže vrhove krošenj na naši ploskvi. Talne razmere in morfološke lastnosti tal srno ugotovili s polkrožno sondo do 40 cm globoko na treh mestih vsake od ploskvic. Iz vseh treh izvrtkov tal smo za vsako ploskev naredili skupen, homogeniziran vzorec tal. Dolocili smo debeline horizontov ter skeletnost tal. Ploskvice smo razvrstili glede na dve prevladujoci taJni enoti: rendzine in 1java pokarbonatna tla. Za vsako taJno enoto je bil narejen reprezentancni profil, iz katerega so bili na razlicnih globinah (0-5, 5-10, 10-15, 15-20, 20-25, 25-30, 30-35, 35-40 cm) vzeti vzorci za analize vodno-zracnih lastnosti tal: dozdevna gostota, poljska kapaciteta za vodo, tocka venenja in rastlinam dostopna (razpoložljiva) vlaga v tleh ter izdelane pF krivulje (LUKANC 1992, SIMONCIC 1 URBANCIC 2000). Mesecno smo na treh oglišcih vsake od ploskvic s polkrožno sondo zajeli vzorce za ugotavljanje trenutne talne vlažnosti iz globin 10 cm, 20 cm in 40 cm (oziroma 30 cm, kjer so bila tla plitvejša). 3 REZULTATI 3 RESULTS Analize vzorcev reprezentancnega profila so dale naslednje rez ul tate: dozdevna gostota tal se v proucevanih plasteh giblje od 0,75 gem·' do 1,21 gcm·3, povprecje znaša 1,09 gcm·3; vrednost poljske kapacitete za vodo na globini 0-40 cm znaša 340 rnasnih o/o oziroma 133 mm H20; vrednost tocke venenja na globini 0-40 cm znaša 118 masnih o/o oziroma 42 mm H20. V povprecju skelet zavzema 28 odstotkov prostornine tal. GozdV 61 (2003) 2 3.1 Postopek kalibracije in verifikacije modela 3.1 Model calibration and verification ­procedure Kalibracijo modela za raziskovalno ploskev »Snežna jama« smo izvedli s pomocjo meritev globalnega soncnega obsevanja na EMEP postaji Iskrba (postaja za spremljanje in oceno onesna­ževanja zraka na velike razdalje v Evropi). Pri­merjali smo simulirane povprecne mesecne vrednosti za leto 2001 s povprecnim] mesecnimi vrednostmi s postaje v obdobju l997-2001. Vrednost korelacijskega koeficienta je bila 0,99. Model smo kalibrirali tudi s pomocjo povprecnih mesecnih vrednosti za potencialno evapotrans­piracijo, izracunanih iz podatkov z meteorološke postaje v Kocevju za leto 2001 (vir: ARSO, Urad za meteorologijo). Korelacijski koeficient je znašal 0,95. Rezultate modela smo preverili tako, da smo simulirane vrednosti za vsebnost vlage v tleh na koncu meseca primerjali z meritvami trenutne vlažnosti tal. Grafikona l in 2 prikazujeta simulirane in dejanske vrednosti za trenutno vlažnost tal. Vrednost korelacijskega koeficienta za gozdni sestoj je bila 0,82, za sredino vrzeli pa 0,63. Za prikaz razlik mcd merjenimi (0) in simu­liranimi vrednostmi (P) smo izracunali tudi tako imenovani »-Indeks ujernanja d« (angl. index of agreement), ki omogoca neposredno primerjavo relativne napake (THOMPSON 1999). Indeks zavzema vrednosti med O in 1. Vrednosti indeksa blizu 1 pomenijo boljše ujemanje me1jcnih in simuliranih vrednosti. Izracunamo ga po naslednji enacbi: d = t-[~, (P,-o,) 2 /~, ~P,.I+ lo;I)C5) pri cemer je in o;= o,-o Indeks ujemanja d za merjene (0) in sirnulirane vrednosti (P) za vlažnost tal na koncu posameznega meseca znaša za gozdni sestoj 0,95, za sredino vrzeli pa 0,90. Preglednica 1 prikazuje vrednosti vhodnih parametrov, ki smo jih uporabili pri simulaciji vodne bilance za gozdni sestoj in vrzel. Vilhar, U.: Izracun vodne bilance bukovega sestaja z. modelom WATBAL za leto 2001 Gozdni sestoj Trenutna vlažnosttal (mm H20) Gozdni ses1Dj Trenutna vlažnosttal(mm H20) y = 1.28x -42.60 160 R' =0.67 140 120 100 ~ 80 • 60 40 90 100 110 120 130 140 150 Grafikon 2. Simulirane vrednosti za trenutno vlažnost tal --Merjene vrednosti -------Modelirane vrednosti .. • Merjene vrednosti Modelira ne vrednosb ---Linearno (Modelira ne vrednosti) Grafi kon l. Simulirane vrednosti za trenutno vlažnost ral za gozdni sestoj v primerjavi z merjenimi Gmph l. Simulated volumetric soil water conte nt in the forest stand in comparison to mea.ntred momental soil water content za sredino vrzeli v primerjavi z merjenimi Gmph 2. Simulated volumetric soil water content in the gap in compari.\·on to measured momental soil water contenl Vrzel Vrzel Trenutna vlažnost tal (mm H20) Tlrenutna vlažnost lal (mm H20) y = 0,28x + 6.54 100 !OO R' = 0.40 -~Merjene vrednosti 80 Merjene vrednosti - Modeli­ 60 Modeli rane rane vrednosti 40 vrednosti 20 --Linearno MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT 2001 20 Povprecna mesecna vodna bilanca za gozdni sestoj 250 ----PadCJ\1~"'19 na prostem --PET I ----AET 150 ----Taha vlai:nJS! 100 ----Odlok so SEPT OKT 2001 (ModeliraM vrednosti) 60 80 100 Grafikon J. Povprecna mesecna vodna bilanca za gozdni sestoj; PET -potencialna evapotcans­piracija, AET-dejanska eva­potranspiracija Graph 3. Average monthly water ba! ance for forest stand; PET-potential evapotrans­piration, AET-actual evapo­transpiration Vi lhar, U.: I zracun vodne bilance bukovega sestaja z modelom WATBAL za leto 2001 Preglednica l: Vhodni parametri, uporabljeni za izracun vodne bilance na ploskvici v sklenjenem gozdnem sestoju ter na sredini vrzeli Ta/Jie 1: Input parameters for simulation of water ba/ance in forest scand and gap Vhodni parametri: Gozdni sestoj Sredina vrzeli Po~jska kapaciteta tal za vodo (mm) 133 28 Sklep krošenj 1 o Nadmorska višina 880 880 lnfiltracijski koeficient tal 0,37 0,37 Najvišja temperatura povprecno najtoplejšega meseca (0 C) 20,3 20,3 Najnižja temperatura povprecno najtoplejšega meseca (0 C) 7,0 7,0 Geografska širina (dec.stop.) 45,3 45,3 Delež korenin (%) 1,0 1,0 Alfa 1,2 0,9 Zacetna vsebnost vode v tleh (mm) 133 28 Tocka venenja (mm) 42 11 Posamezne elemente simulirane vodne bilance sestoju precej vecja kot v vrzeli (grafikon 5). Delež za ploskvico v gozdnem sestoju ter za ploskvico v odtoka v skupni kolicini padavin pa je za gozdni vrzeli prikazujeta grafikona 3 in 4. sestoj manjši in sicer v gozdnem sestoju znaša 27 % Deleža potencialne in dejanske evapotrans­in v vrzeli 43 %. piracije v skupni kolicini padavin sta v gozdnem Grafikon 4. Povprecna mesecna vodna bilanca za sredino vrzeli; Povprecna mesecna vodna bilanca za sredino vrzeli PET -potencialna evapotrans­piracija, AET-dejanska evapo­transpiracija Graph 4. Average monchly ---Padavine na ~tem water ba/ance for gap; PET­ --PET potencial evapotranspiration, ---AET I AET-actual evapotranspi­150 ---Taina vlalrosl ration 100 ---O enci< 50 2001 Grafikon 5. Delež odtoka, potencialne evapotranspiracije ter dejanske evapotranspiracije PET ,... v skupni kolicini padavin na -------·70 prostem za vegetacijsko obdob­je (od maja do oktobra) v letu • Ga>dn1ses101 2001 v gozdnem sestoju ter v AET CVrzel vrzeli 51 111-----·69 Gra ph 5. Percentage of runoff, potencial evapotranspiration and actual evapotranspiration Oo\ol<. JII .. llllllllllllll~v ______ _, in total bulk deposit for the vegetation period (from May to October) 2001 for forest stand oo oo and gap %vs~k~pad:;MI>na~tem Vilhar, U. : I zrac un vodne bilance bukovega sestoja z modelom WATBAL za leto 2001 4 ZAKLJUCKI IN RAZPRAVA 4 CONCLUSIONS AND DISCUSSION Primerjava simuliranih vrednosti za vsebnost vlage v tleh na koncu meseca z meritvami trenutne vlažnosti tal kaže, da simulirane vrednosti dokaj dobro opisujejo letni potek vlažnostnih razmer v gozdnih tleh. Namocenost tal v sestoju in vrzeli je bila v obravnavanem vegetacijskem obdobju zadostna, saj vsebnost vlage v gozdnih tleh tudi v mesecih z najvišjimi povprecnimi temperaturami ni padla pod tocko venenja. Vendar pa je v vrzeli dejanska evapotranspiracija v juliju bolj odstopala od potencialne evapotranspiracija kot v gozdnem sestoju, iz cesar lahko sklepamo, da je bil primanjkljaj vode v tleh v vrzeli vecji kot v gozdnem sestoju. V gozdnem sestoju sta bili potencialna in dejanska evapotranspiracija precej vecji kot v vrzeli, medtem ko je bil odtok v gozdnem sestoju manjši. Naše ocene deleža dejanske evapotranspiracije glede na padavine so na prostem previsoke. odtoka pa prenizke. Simulirane vrednosti za vsebnost vlage v tleh so dokaj blizu merjenih, kar kaže tudi visoka vrednost »indeksa ujemanja d«. Simulirane vrednosti za gozdni sestoj so razen v mesecu juliju zelo podobne merjenim. Za vrzel so simulirane vrednosti tekom cele vegetacijske dobe precej nižje, vendar lahko ugotovimo, da letno dinamiko vlažnostnih razmer v tleh dokaj dobro opisujejo. Vzrok za nižje vrednosti je vetjetno posledica nizke poljske kapacitete tal za vodo, ki je bila dolocena za reprezentancni profil, ne pa za posamezno ploskvico. Vprašljiva je tudi natancnost ocene skeletnosti tal, ki pomembno vpliva na vrednost poljske kapacitete tal za vodo ter vrednost tocke venenja. Ta odstopanja nas opozarjajo, da ugo­tovljenih vrednosti za posamezne komponente vodne bilance ne moremo upoštevati v absolutnem smislu, lahko pa analiziramo njihova medsebojna razmerja. Iz prikazanih simuliranih vrednosti za vodno bilanco bukovo-jelovega gozdnega sestaja v Kocevskem Rogu sklepamo, da je bila namocenost tal v sestoju in vrzeli v obravnavanem vegetacijskem obdobju zadostna, saj vsebnost vlage v gozdnih tleh tudi v mesecih z najvišjimi povprecnimi tempe­raturami ni padla pod tocko venenja. Vsebnost vlage v tleh je bila visoka spomladi zaradi taljenja snega in spomladanskega deževja. Kolicina padavin je zacela upadati v juniju in je bila najnižja v mesecu juliju, prav tako vsebnost vlage v tleh ter odtok. S povecano kolicino padavin v avgustu se je povecala tudi vsebnost talne vlage, ki je septembra, ko je bilo najvec padavin, zopet dosegla obmocje poljske kapacitete tal za vodo. Dejanska evapotranspiracija je bila tekom celega vegetacijskega obdobja podobna potencialni evapotranspiraciji, le v juliju so njene vrednosti nižje, ve1jetno zaradi zmanjšane vsebnosti vlage v tleh. Odtok je bil najmanjši v poletnih mesecih, ko je bila nizka tudi vsebnost vlage v tleh, najvecji paje bil v mesecu septembru, ko je bila tudi kolicina padavin najvecja. Za vrzel lahko iz prikazanih simuliranih vrednosti sklepamo, da je bila tudi tu namocen ost tal v obravnavanem vegetacijskem obdobju zadostna in da vsebnost vlage v gozdnih tleh v mesecih z najvišjimi povprecnimi temperaturami ni padla pod tocko venenja. Tako kot v gozdnem sestoju so bile vrednosti za vsebnost vlage v tleh ter odtok najnižje v mesecu juliju. V mesecu juliju je v vrzeli dejanska evapotranspjracija bolj odstopa la od potencialne evapotranspiracij a kot v gozdnem sestoju, iz cesar lahko sklepamo, da je bil primanjkljaj vode v tleh v vrzeli vecji kot v gozdnem sestoju. Ce primerjamo vrednosti posameznih elementov vodne bilance za gozdni sestoj in vrzel ugotovimo, da sta bili potencialna in dejanska evapotrans­piracija precej vecji v gozdnem sestoju, medtem ko je bil odtok v gozdnem sestoju manjši. To je najverjetneje posledica transpiracije gozdnega sestaja ter intercepcije padavin v krošnjah. Vrednosti dejanske evapotranspiracije so bile v primerjavi s podatki iz literature visoki. Tako na primer Katzensteiner (2000) za bukov sestoj v severnoavstryskih apnencastih Alpah (nemško Kalkalpen) v obdobju od 1.7.-25.10.1996 poroca o 24 -38 % deležu dejanske evapotranspiracije v skupni kolicini padavin. Skupni odtok pa je znašal 65-75 % padavin. Von Benecke (1978) je v bukovem sestoju v Sollingu ugotovil, da letno povprecje dejanske evapotranspiracije znaša približno 50 o/o padavin na prostem, in tudi odtok znaša približno 50 % padavin. Sklepamo lahko, da so naše ocene deleža dejanske evapotranspiracije glede na padavine na prostem previsoke, glede odtoka pa prenizke. Morda je razlog v tem, da v obravnavo nismo vkljucili zimskih mesecev, ko je kolicina padavin precejšna, evapotranspiracija pa je minimalna. Vilhar, U.: I zracun vodne bilance bukovega sestaja z modelom WATBALza leto 2001 Razlog za tako nizek odtok je morda tudi ta, da model ne upošteva odtoka vode v tla in podzemlje skozi makropore. 5 ZAHVALA 5 ACKNOWLEDGEMENT Zahvaljujem se Miheju Urbancicu, univ. dipl. inž. gozd., mag. Igorju Smoleju ter dr. Primožu Simoncicu, vsi GIS, za ideje, nasvete in pomoc pri delu. Zahvaljujem se tudi dr. Michaelu Starru, avtorju modela WATBAL, za njegovo pomoc in nasvete pri uporabi modela. Najlepša hvala tudi Uradu za meteorologijo (ARSO) za posredovanje meteoroloških podatkov ter delavcem Krajevne enote Cermošnjice Zavoda za gozdove Slovenije za njihovo pomoc in sodelovanje. 6 SUMMARY Estimation of water fluxes through beechforest with the si1nple water balance model WATBALfor the year 2001 Forests influence the water, the soil and the nutrient cycle with their crowns, litter and deep root systems. The forest water balance was studied in the dinaric beech-fir forest in Kocevski Rog. In 2001, monthly bulk deposit, through-fali and volumetric soil water content were measured during the vegetation period. The monthly water balances of a forest stand and a gap are presen ted using the model WATBAL. For primary model calibration data on global radiation from the weather station Iskrba and the calculated potential evapotranspiration for the weather station Kocevje were used. Model results were verified by soil water content measurements with the oven-dry method. The indexes of agre­ement d = 0.95 for the forest stand and d = 0.90 for the gap show good agreement between the simulated and measured data for water content. Potential and actual evapotranspiration are much higher in the forest stand than in the gap, whereas run off is much small er in the stand. The percentage of simulated actual evapotranspiration in bulk deposit is very high and the percentage of runoff in bulk deposit is too small in comparison to literature cited. The reason could be that winter months, when the amount of precipitation is high and the actual evaporation is usually low, were not included in our calculation. 7 VIRI 7 REFERENCES ANKO B. 1994. Gozd in voda: zbornik republiškega seminarja, Poljce, ll.-13. oktober 1994. Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za gozdarstvo. 257 s. ARP A. P., YIN X. 1992. Predicting water fluxes through forests from monthly precipitation and mean monthly air temperature records. Canadian Journal of Forest Research 22: s 864-877. BRICELJ M. 1994. Gozd in voda (Poizkus projekcije vodne bilance). Gozd iu voda: zbornik republiškega seminarja, Poljce , 11.-13. oktober 1994, Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za gozdarstvo. s. 61-76. CHANG M. 2002. Forest hydrology: an introduction to water and forests, CRC Press LLC. 392 s. GAMS I. 1974 . Kras : zgodovinski, naravoslovni in geografski oris. Ljubljana, Slovenska matica. 358 s. KATZENSTEINER K. 2000. Wasser-und Stofthauhalt von waldeokosystemen in den noerdlichen Kalkalpen. Wien, Universitaet fuer Bodenkultur. !59 s. LUKANC M. 1992. Analize tal, fo1iarne analize in ugotavljanje onesnaženosti zraka. Ljubljana, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. s. 3-15. MANOHIN. 1960. Vremenoslovje in podnebjeslovje. Ljubljana, Cankarjeva založba. 151 s. MCCULLOCH J. S. G .. ROB[NSON M. 1993. History of forest hydrology. Water issues in forests today. International Symposium of Forest hydrology, Canberra, Journal of Hydrology. s. 189-216. MIKOš M. 1994. Pomen eksperimentalnih povodij za ugotavljanje vplivov gozda na vodni režim. Gozd in voda: zbornik republiškega seminarja, Poljce, 11.-13. oktober 1994, Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za gozdarstvo. s. 61-76. O'LOUGHLIN E. M., DUNIN F. X. 1993. Water issues in forests today. International Symposium of Forest hydrology, Canberra, Journal of Hydrology. s. 5-6. PETRIC M. 2002. Characteristics of Recharge-Discharge Relations in Karst Aquifer. Postojna-Ljubljana, Založba ZRC, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU (Zbirka Carsologica). 154 s. SIMONCIC P. 1996. Odziv gozdnega ekosistema na vplive kislih odložin s poudarkom na preucevanju prehranskih razmer za smreko (Picea abies (L.) Karst.) in bukev (Fagus sylvatica L.) v vplivnem obmocju TE Šoštanj. Vilhar, U.: Izracun vodne bilance bukovega sestaja z modelom WATBAL za leto 2001 Oddelek za gozdarstvo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani: 153 s. SIMONCIC P., URBANCIC M. 2000. Vodno-zracne lastnosti 1alnih vzorcev z Gacnika pri Mariboru. Ljubljana, GIS: lO s. STARR M. 1999. WATBAL: A model for estimating monthly water balance components, including soil water fluxes. 8th Annual Report of the UN ECE Convention on Long-Range Transboundary Air Pollution in 1999, The Finnish Environment. 325 : s. 31-35. STARR M. 2001. WATBAL user-guide, Vantaa research centre -TH. 04.10.2001 13.36. THOMPSON S. A. 1999. Hydrology for water mana­gement. Rotterdam, Balkema. 476 s. VAN GRINSVEN H. J. M. 1995. Modelling Water, Carbon and Nutrienl Cycles in Forests: Application of 16 Simulation Models to a Spruce Stand at Sol!ing, Germany. Ecological Modelling 83(1-2): 302 s. VON BENECKE P., VAN DER PLOEG R. R. 1978 . Wald und Wasser. II Quantifizierung des Wasserumsatzes am beispiel eines Buchen-und eines Fichtenbestandes im Solling. s. 26-32. WARD A. D., ELLIOT W. J. 1995. Euvironmental hidrology. New York, CRC Press LLC. 462 s. Strokovne razprave GDK: 624 + 524.63 : (497.12 Pokljuka) Primernost kontrolne vzorcne metode za spremljavo rasti in razvoja gozdov v GGE Pokljuka Suitability of the control sampling rnethod for monitoring forest growth and development in the case of the Pokljuka forest management unit Klemen ZALOKAR1 Izvlecek: Zalokar, K.: Primernost kontrolne vzorcne metode za spremljavo rasti in razvoja gozdov v GGE Pokljuka. Gozdarski vestnik, 61/2003, št. 2. V slovenšcini , z izvleckom v anglešcini, cit. lit. 7. Prevod v anglešcino : Jana Oštir. Prispevek prikazuje zgodovinski in vsebinski razvoj kontrolne vzorcne metode v gozdovih Gozdnogospodarske enote Pokljuka. Poleg lesnoproizvodnih informacij se v zadnjem obdobju zbirajo informacije o ekoloških in socialnih funkcijah gozdov. V prispevku so podane metode dela in primernost in prednosti kontrolnih vzorcnih ploskev. Kljucne besede: kontrolna vzorcoa ploskev, ponovitev, prednost, Pokljuka, Gozdnogospodarsko obmocje Bled. Abstract: Zalokar, K.: Suitability of the control sampling method for monitoring forest growth and development in the case of the Pokljuka forest management unit. Gozdarski vestnik, Vol. 6112003. No. 2. In Slovene, with abstract in English, lit. quot.7. Translated into English by Jana Oštir. The paper presents the historical and technical development of the control sampling method in the forests of the Pokljuka forest management unit. Currenlly, in addition to data on wood production, information on the ecological and social functions of the forest is also being collected. The author presents the working methods and the suitability and advantages of the control sampling plots. Key words: control sampling plots, repetition, advantage, Pokljuka, the Bled Forest Management Region UVOD IN NAMEN ANALIZE INTRODUCTION AND PURPOSE OF ANALYSIS Sprva je bilo zbiranje podatkov in informacij podrejeno le proizvodni vlogi gozdov, šele v zadnjih desetletjih so po nacelih mnogonamenskega gospodarjenja v vsebino nacrtovanja in infor­macijskega sistema zajeli tudi ekološke in socialne funkcije gozdov. Ker se te pogosto navezujejo na prostorske razsežnosti in strukturo gozdnega ekosistema, je bilo treba razviti nove inventurne metode in dolociti nove vsebine razvoja, kajti z dotedanjimi statisticnimi informacijami ni bilo mogoce vec ocenjevati posledic onesnaževanja ozracja. ucinkov klimatskih sprememb, ogroženosti rastišcne in vrstne pestrosti, dostopa do gozdnih virov (HLADNIK 2000). Zaradi vseh prednosti, ki jih prinaša metoda stalnih vzorcnih ploskev, so se na obmocni enoti Bled, kot prvi v Sloveniji, odlocili za uporabo te metode tudi v praksi. Prva metjenja in ocenjevanja v okviru kontrolne vzorcne metode so bila opravljena leta 1972 na Jelovici. S ponovno izmero na istih mestih je s tem dobila tudi neposredna gozdarska operativa konkretne kazalce stanja in razvoja sestoj ev. V letu 2002 bo zakljucena tretja izmera vzorcev v celotnem blejskem gozdnogospodarskem obmocju. Metoda stalnih vzorcnih ploskev pomeni prenos klasicne zamisli kontrole z odseka na vzorcno ploskev. Prehod iz celote na delne površine sicer pomeni omejitev na izbrane ploskve, kar je povezano z vzorcno napako, na drugi strani pa tudi možnost spremljanja vsakega drevesa posebej v odvisnosti od rastišca, gozdnogospodarskih ukrepov in vplivov okolja. Neposredno je mogoce spremljati tudi ploskovne kazalce, kar je sicer mogoce le na znanstvenih raziskovalnih ploskvah . Cilji vzorcne premerbe so naslednji: • ugotoviti izhodišcno stanje gozdnih sestojev, to je pri prvi inventuri, na podlagi katerega je izdelan gozdnogospodarski nacrt, • ugotoviti stanje na koncu ureditvenega obdobja, to je pri drugi inventuri , • ugotoviti spremembe sestojnih parametrov, kot so razlika lesne zaloge, prirastek, posek, trendi zdravstvenega stanja, itd. V raziskavi bomo ovrednotiti primernost in zanesljivost podatkov pridobljenih v okviru 1 K. Z. univ. dipl. inž. gozd. Zalokar, K.: Primernost kontrolne vzorc ne metode za spremljavo rasti in razvoja gozdov v GGE Pokljuka kontrolne vzorcne metode za ocenjevanje stanja in razvoja gozdnih sestojev v gozdno gospodarski enoti (GGE) Pokljuka. 2 OBJEKT PROUCEVANJA 2 OBJECT OF RESEARCH 2.1 Objekt analize 2.1 Object of analysis Za objekt proucevanja smo izbrali gozdove gozdnogospodarske enote Pokljuka. Gospodarska enota Pokljuka obsega skupaj z neplodnimi površinami 4.630,82 ha, od tega je 4.017,76 ha gospodarskih gozdov in 364,86 ha varovalnih gozdov. Gozdovi v GGE Pokljuka _so glede na rastišcne danosti razdeljeni na sedem Gospodarskih razredov (GR) (GGN 1998). Na rastišcu jelovega bukovja sta izoblikovana dva GR: • 1 -tipicna predalpskajelova bukovja z mocno pospeševano srrrreko, • 2-predalpska jelova bukovja na boljših mešanih tleh in jelovja, Na rastišcu predalpskega snuecja dva GR: • 3-predalpska smrecja v mrazišcih na karbonatih in morenah, • 4-predalpska smrecja na karbonatih v prisojnih legah. Na rastišcu triglavskega smrekovega gozda z ozirom na višinski pas in boniteto rastišca 2 GR: • 5-alpska smrecja v osrednjih ekoloških pogojih, • 6-alpska smrecja na ekstremnih rastišcih. Vsi trajnovarovalni sestoji so izloceni v samostojne odseke in združeni v gospodarski razred: • 7 -trajnovarovalni gozdovi. Kriteriji za izlocanje razvojnih faz so praviloma starost in debelina drevja. Razvojne faze so dolocene s pomocjo fotointerpretacije letalskih posnetkov in opisa sestojev na terenu. Razvojne faze v GE Pokljuka delimo na (šifrant za popis na stalnih vzorcnih ploskvah, 1994): • mladovje; srednji sestojni premer do 9 cm, • mlajši drogovnjak; srednji sestojni premer od lO do 19 cm, • starejši drogovnjak; srednji sestojni premer od 20 do 29 cm, • mlajši debeljak; srednji sestojni premer od 30 do 39 cm, • starejši debeljak 1; srednji sestojni premer od 40 do 49 cm, • starejši debeljak 2; srednji sestoj ni premer vecji od 50 cm, • malopovršinsko raznodoben gozd, • varovalen gozd, • neproduktivno. V naši raziskavi smo obravnavali razvojne faze, ki so bile dolocene pli merjenjih in ocenjevanjih na stalnih vzorcnih ploskvah. Na stalnih vzorcnih ploskvah ocenjujemo tudi mešanost drevesnih vrst in sklep. Tako za vsak sestoj na stalnih vzorcnih ploskvah dobimo trimestno šifro, ki zajema razvojno fazo, mešanost in sklep. Na podlagi šifer sestojev na stalnih vzorcnih ploskvah lahko izlocimo tudi pomlajence. 3 METODE DELA 3 WORKING METHODS 3.1 Opis metode stalnih vzorcnih ploskev in izvedba analize 3.1 Description of the control sampling method and analysis procedure V GGE Pokljuka, so postavili mrežo vzorcnih ploskev, ki so medsebojno oddaljene v smeJi V-Z 200 metrov, v smeri S-J pa 100 metrov. Stalne vzorcne ploskve imajo površino 4 are. Enkrat dolocena vzorcna mreža in snemalna tehnika je stalna in jo le izjemoma spreminjamo. Lega stalnih vzorcnih ploskev je v gozdu tocno dolocena in primerno oznacena. Mesto vzorcne ploskve na terenu mora biti opredeljeno tako, da operativno osebje ne more ugotoviti lege vzm·cnih ploskev. To je pomembna zahteva, ki zagotavlja enak nacin gozdnogospodarskega ukrepanja na vzorcnih in preostalih površinah. Vsako drevo na vzorcni ploskvi je prostorsko tocno opredeljeno z razdaljo od središca ploskve in azimutom. Opisani nacin prostorskega lociranja vzorcnih dreves omogoca, da merimo jn petiodicno snemamo na istih vzm·cnih ploskvah ista drevesa. Obdelali smo podatke, ki so jih v treh merjenjih v okviru kontrolne vzorcne metode pridobili v GGE Pokljuka. Prvo me1jenjeje bilo opravljeno leta 1974, nato pa sta si dve kontrolni me1jenji sledili v desetletnem razmaku. Kart no gradi vo in podatke iz merjenj in Zalokar. K.: Primernost kontrolne vzorcne metode za spremljavo rasti in razvoja gozdov v GGE Pokljuka ocenjevanj na stalnih vzorcnih ploskvah v okviru kontrolne vzorcne metode v GGE Pokljuka smo dobili na Zavodu za gozdove, OE Bled. Pred obdelavo me1jenj in ocenjevanj na stalnih vzorcnih ploskvah smo digitalizirali mejo GGE Pokljuka, meje oddelkov in odsekov, fitocenološko karto, ter karto stalnih vzorcnih ploskev. Dolocili smo tudi koordinate x in y stalnih vzorcnih ploskev v Gauss -Kruegerjevem koordinatnem sistemu. Podatke merjenj in ocenjevanj je bilo potrebno pred nadaljnjo obdelavo urediti, kar smo storili s pomocjo logicnih testov. 3.2 Oblikovanje stratumov 3.2 Forming the s trata S stratificiranjem heterogenih populacij želimo oblikovati vec delnih homogenih populacij. Ce dosežemo, da je variabilnost v posameznih stratumih majhna, razlike med stratumi pa cim vecje, potem je njihovo oblikovanje uspešno (HLADNIK, HOCEVAR 1989). V naši nalogi smo stratume oblikovali glede na rastišcno pripadnost in razvojno fazo, v kateri se nahajajo vzorcne ploskve. Gozdne združbe smo zato med seboj združili na osnovi podobnih rastišcnih pogojev. Pri združevanju posameznih gozdnih združb in oblikovanju stratumov smo se oprli na GR v GGE Pokljuka. Razvojno fazo posameznih sestojev smo razbrali iz podatkov merjenj in ocenjevanj na stalnih vzorcnih ploskvah v GGE Pokljuka. 4 REZULTATI 4 RESULTS 4.1 Izracun prsnih premerov d13 napacno izmerjenih in pozabljenih dreves 4.1 CalcuJation of tree diameters dbh, incorrectly measured and left out trees Vsa pravilno izmerjena drevesa smo glede na pripadajoco gozdno združbo in razvojno fazo uvrstili v pripadajoce stratume. Napacno izmer­jenim drevesom in drevesom, katerih prsni premer ni bil izmerjen, smo izracunali popravljen prsni premer. Regresijske krivulje odvisnosti debelin­skega prirastka od debeline drevesa v prsni višini smo izracunali za vsak stratum posebej in za vsako obdobje posebej. Za neodvisno spremenljivko smo vzeli prsni premer, za odvisno spremenljivko pa tekoci letni debelinski prirastek izracunan iz razlike med dvema zaporednima merjenjima. Pri izracunavanju premerov napacno izmerjenih in pozabljenih dreves smo se odlocili za linearno regresijsko odvisnost, ker ta dovolj nazorno prikaže narašcanje debelinskega prirastka v odvisnosti od debeline drevesa. V naši raziskavi smo ugotovili, da je v mlajših sestojih korelacija med debelinskim prirastkom in debelina drevja v prsni višini vecja, kot v starejših sestojih. Determinacijski koeficient v vecini stratumov dosega vrednosti med 0,200 in 0,300, kar pomeni, da je le 20 % do 30 % od skupne variabilnosti debelinskega prirastka pojasnjenega z debelina drevja v prsni višini. 4.2 Število izmerjenih in ocenjevanih dreves po posameznih merjenjih in ocenjevanjih na stalnih vzorcnih ploskvah v GGE Pokljuka 4.2 Number of trees measured and estimated on permanent sampling plats in the Pokljuka management unit Prve meritve in ocenjevanja v okviru kontrolne vzorcne metode v GGE Pokljuka so opravili leta 1974, nato pa sta si dve kontrolni merjenji sledili v desetletnem razmaku. Pri prvem me1jenju leta 1974 so izmerili in ocenili 47.968 dreves na 2.008 vzorcnih ploskvah. Na podlagi šifriranih sprememb posameznih dreves smo ugotovili, da so leta 1974 pravilno izmerili 80,6 % dreves. Kot pravilno izmetjena drevesa smatramo tista drevesa, ki so bila pri merjenju leta 1984 evidentirana kot drevesa brez sprememb, posekana, suha ali izpadla drevesa. Pri prvem kontrolnem merjenju leta 1984 so izmerili 56.195 dreves na 2.061 vzorcnih ploskvah. Delež pravilno izmerjenih dreves leta 1984 je znašal 76,98 %. Pri tretjem metjenju leta 1994 je bilo izmerjenih 52.855 dreves na 2.057 vzorcnih ploskvah. Kakšen bo delež pravilno izmerjenih dreves pri merjenju na stalnih vzorcnih ploskvah leta 1994, bomo videli po naslednjem kontrolnem merjenju, ki bo opravljeno leta 2004. Delež nepravilno izmerjenih dreves je okrog 20 %. K nepravilno izmerjejenim drevesom štejemo Zalokar, K .. Primernost kontrolne vzorcne metode za spremljavo rasti in razvoja gozdov v GGE Pokljuka Preglednica 1 : Podatki o izme1jenih drevesih Table 1: Data on measured trees SPREMEMBA Merjenje leta 1974 Merjenje leta l984 Met:ienje leta 1994 Število dreves o/o števila dreves Število dreves % števila dreves Število dreves 35.384 %števila dreves Ni sprememb o O% 31.101 55 ,3% 66,8% Posekana drevo o 0% 6.901 12,3% 6.964 13,2% Suho, izpadlo drevo o O% 669 1,2% 909 1,7% Vraslo drevo o 0% 5.875 10,5% 5.743 10,9% Prej pozabljeno drevo o O% 2.197 3,9% 775 1,5 % Drevo ni v vzorcni ploskvi o O% 1.853 3,3% 152 0,3% Napacna izmera debeline o O% 7.500 13,3% 2.545 4,8% Napacna drevesna vrsta o O% 97 0,2% 38 0,1% Prva izmera vzorcne ploskve 47.968 100% 1 0% 189 0,4% Opušcena vzorcna ploskev o 0 % 1 O% 156 0,3% Skupaj 47.968 100% 56.195 100% 52.855 100% vsa drevesa, katerih prsni premer je bil izmerjen previsoko ali prenizko na drevesu, drevesa katerih dre vesna vrsta je bila napacno dolocena in drevesa za katera so pri enem izmed kontrolnih merjenj ugotovili, da so jih pri prejšnjem me1jenju pozabili posneti, ali pa se nahajajo izven vzorcne ploskve in so bila vseeno posneta. Najvec napak pri merjenju in ocenjevanju na stalnih vzorcnih ploskvah je storjenih pri izmeri debeline drevja. Delež pravilno izmerjenih dreves se giblje okrog 80 %. Ob vecji doslednosti in natancnosti pri delu na stalnih vzorcnih ploskvah in ob izbiri kadrov z ustreznejšo strokovno izobrazbo bi se delež pravilno izmerjenih dreves in s tem uporabnost pridobljenih podatkov povecala. Število in deleže izmetjenih in ocenjevanih dreves po posameznih merjenjih in spremembah prikazuje preglednica 1. Pri izdelavi gozdnogospodarskih nacrtov v blejskem gozdnogospodarskem obmocju pri izracunavanju tekocega prirastka stanje na koncu ureditvenega obdobja primerjajo s korigiranim stanjem na zacetku ureditvenega obdobja. Na ta nacin pri izracunih ne upoštevajo podatkov merjenj in ocenjevanj za drevesa, za katera so pri enem izmed kontrolnih merjenj ugotovili, da so bila nepravilno izmetjena. 4.3 Število dreves po razvojnih fazah pri merjenjih in ocenjevanjih na stalnih vzor cnih ploskvah v GG E Pokljuka 4.3 Number of measured and estimated trees by developmental phases on permanent sampling plots in the Pokljuka management unit Število dreves v sestoju je odvisno od starosti in od gostote sestaja. Na gostoto sestaja vphvajo razni biotski in abiotski dejavniki. Razvoj števila dreves v sestoju je odvisen od procesov izlocanja dreves iz sestaja, ki poteka tekom razvoja sestaja. Osebki, ki podležejo v borbi za svetlobo in prostor, preidejo v nižje socialne položaje in odmirajo. V procesu izlocanja imajo v zacetku glavno vlogo biotski in abiotski faktorji okolja, ko pa sestoj preide v razvojno fazo gošce, pa je glavni izlocitveni faktor konkurenca med osebki, ki se nahajajo v sestoju (HOCEVAR 1995). Število dreves/ha po razvojnih fazah po posa­meznih me1jenjih v GGE Pokljuka prikazuje grafikon l. Najvecje je število dreves v razvojni fazi mlajšega drogovnjaka. Povecanje števila dreves med posameznimi merjenji v mlajših razvojnih fazah je posledica vrasti dreves. V starejših sestojih z redcenji vplivamo na zmanjšanje števila dreves v sestoju. Število dreves/ha je najvecje v razvojni fazi mlajšega drogovnjaka. V razvojni fazi starejšega drogovnjaka število dreves/ha pade zaradi propa­danja šibkejših osebkov med razvojem sestaja. V razvojni fazi mlajšega de beljaka opazimo povecanje števila dreves/ha. V tej razvojni fazi opazimo, da Zalokar, K.: Primernost kontrolne vzorcne metode za spremljavo rasti in razvoja gozdov v GGE Pokljuka Grafikon l : Število dreves po razvojnih fazah v GGE Pokljuka Gmph l : Number of trees by developmental phases in the Pokljuka manngement unit EJšl. drev. 1974 •št. drev. 1984 O št. drev. 1994 malop raz.g . star.deb.2 <:11 N .!!! star cleb 1 ni 1: ·o > m_deo_ ~ star drog_ rrl.drog. o se poleg nadraslih in soraslih dreves v sestoju nahaja tudi velik delež podraslih dreves, ki so sicer slabo vitalna, vendar so še vedno živa in jih zato evidentiramo. Nato se število dreves vse do razvojne faze starejšega debeJjaka 2 zmanjšuje. Zmanjše­vanje števila dreves v sestoju z narašcajoco razvojno fazo pripisujemo odmiranju dreves, ki so v boju za ugodne življenjske razmere zaradi razlicnih vzrokov zaostali. Tudi v okviru gospodarjenja z gozdom t.j. z redcenji, clovek s svojimi ukrepanji pripomore k zmanjševanju števila dreves v sestoju. Število dreves je v malopovršinsko raznodobnem gozdu vecje, kot v debeljaku zaradi vecje izpolnitve razpoložljivega rastnega prostora. Tu najdemo drevesa razlicnih debelin in višin. 4.4 Tekoci letni prirastek 4.4 Current annual increment Za gospodarjenje z gozdom je poleg poznavanja trenutnega stanja o vrednostih znakov posameznega drevja in sestojev pomembno tudi poznavanje sprememb dendometrijskih elementov tekom razvoja sestaja. S starostjo dreves narašcajo tudi vrednosti znakov dreves. Tako imajo drevesa pri vecjih starostih vecji premer, temeljnico, volumen in vrednost. Razvoj teh vrednosti v toku življenjske dobe drevesa oziroma sestaja imenujemo rast, njihovo spremembo v dolocenem obdobju pa prirastek. Pomembni elementi za opis prirastka so višina spremembe opazovanega znaka in dolžina casovne dobe prirašcanja. Prirastek izražamo vedno glede na dobo prirašcanja, ki je lahko dan , vegetacijska perioda, leto ali daljše obdobje. O tekocem prirastku govorimo takrat, kadar plirastek 200 400 600 BOO 1000 štev. drcv./ ha izražamo na doloceno casovno obdobje. Glede na dendrometrijski znak, ki ga preucujemo razli­kujemo debelinski, višinski, temelj nicni, ob likovni, volumenski, kakovostni in vrednostni prirastek drevesa. Nas v prvi vrsti zanimata debelinski in temeljnicni prirastek posameznega drevesa in sestoja (HOCEVAR 1990). 4.4.1 Debelinski prirastek dreves 4.4.1 Diameter increment Debelinski prirastek je v veliki odvisnosti od klimatskih in prehrambenih pogojev tekocega leta, razpoložljive rastne površine dreves in starosti dreves. Ce merimo premer periodicno vedno na istem mestu drevesa, je mogoce iz razlik dolociti tudi tekoci letni debelinski prirastek (HOCEVAR 1990): id : debelinski prirastek drevesa [cm/leto] d 1 : debelina drevesa v prsni višini du na zacetku obdobja [cm] d2 : debelina drevesa v prsni višini du na koncu obdobja [cm] a : dolžina obdobja [letal Iz grafikona 2 je razvidno, da se je tekoci debelinski prirastek v vseh razvojnih fazah v drugem inventurnem obdobju v primerjavi s prvim inventurnim obdobjem zmanjšal . Zmanjšanje debelinskega prirastka je posledica povecanja temeljnice na stalnih vzorcnih ploskvah oz. vecje gostote znotraj iste razvojne faze. Delno k zmanjšanju debelinskega prirastka prispeva tudi onesnaženost oz. ostale motnje. Zalokar. K.: Primernost kontrolne vzorcne metode za spremljavo rasti in razvoja gozdov v GGE Pokljuka Grafikon 2: Ocene tekocega debelinskega prirastka in inrervali zaupanja pri 5 % 1veganju po razvojnih fazah v GE Pokljuka Gmph 2: Current increment of diameter and confidence intervals at 5 % risk by \'arious developmental phases in the Pokljuka management unit lrn;zd1974-1984 [cln' eto]lilz d 1 98~~~ (cmlle1o) .l .~ .... 0.. ~ 'O .::;. ~ 0 s_~_r_d_ro_~ __ rr_l_d_G_b_ ------m-.d-r-og_. __ . --s-' a_r_d_e_b. _1--s-ta-r._d_a_b_2--ma-lo_p_. ___ razvojna faza l..... V obeh inventurnih obdobjih je tekoci debelinski prirastek najvecji v razvojni fazi mlajšega dro­govnjaka. Tekoci debelinski prirastek nato z narašcanjem srednje debeline oz. starosti sestaja do razvojne faze starejšega debeljaka pada. Vecji tekoci debelinski prirastek v razvojni fazi starejšega debeljaka 2, kot v razvojni fazi starejšega de beljaka 1 pripisujemo reagiranju posameznih dreves na izboljšane svetlobne pogoje, ki so nastali po redcenjih v sestojih, 1d jih uvajamo v obnovo. V malopovršinsko raznodobnem gozdu je tekoci debelinski prirastek podoben tekocemu debelin­skemu prirastku v debeljaku. 4.4.2 Temeljnicni prirastek dreves 4.4.2 Basal area increment Temeljnicni prirastek je definiran kot razlika temeljnic med posameznimi me1jenji, deljena z obdobjem (številom let) med posameznima merjenj ema. raznod g. j' V raziskavi smo ocenjevali stanje in gibanje tekocega temeljnicnega prirastka z vrastjo po nemškem avtorju Michaelu Kohlu ( 1994 ). Za prikaz tekocega temeljnicnega bruto prirastka z vrastjo smo se odlocili zato, ker zajema veliko parametrov, ki opisujejo stanje in dinamiko gozdnih sestojev. V tekocem temeljnicnern bruto prirastku je vkljucena temeljnica na zacetku inventurnega obdobja, temeljnica na koncu inventurnega obdobja in temeljnica dreves, ki so bila v vmesnem inven­turnem obdobju odstranjena z redcenji, so vrasla, ali pa so odmrla. Temelj nica na zacetku periode je vsota temeljnic vseh dreves pri prvem merjenju na vzorcni ploskvi, preracunana na hektar, temeljni ca na koncu periode pa vsota temeljnic vseh dreves pri drugem me1jenju na vzorcni ploskvi, preracunana na hektar. Temeljni ca dreves, ki je bila odstranjena z redcenji, pa je vsota temeljnic posekanih dreves. Kot vrast razumemo vsoto temeljnic tistih dreves, ki so v inventurnem obdobju prerasla meritveni prag. K odmrlim drevesom štejemo tista drevesa, ki so v inventurnem obdobju izpadla zaradi naravnih dejavnikov, kot so starost, veter, sneg, bolezni, insekti in medsebojna konkurenca za rastni prostor. iB,\ : temeljnicni prirastek [m2/ ha, leto] Pri jzracunu neto povecanja temeljnice upošte­ BA: temeljnica pri prvem merjenju [m2/ha] 1 vamo samo temeljnico na zacetku in koncu BA'-: terneljnica pri drugem merjenju (m2/ha] meritvene periode. Pri neto prirastku zacetne a dolžina periode [leto] temeljnice upoštevamo tudi temeljnico dreves, ki je bila izlocena z redcenji, pri neto prirastku Zalokar, K.: Primernost kontrolne vzorcne metode za spremljavo rasti in razvoja gozdov v GGE Pokljuka Grafikon 3: Ocene temeljnicnega bruto prirastka in intervali zaupanja pri 5 % tveganju po razvojnih fazah v GE Pokljuka Graph 3: Dimne/er basal area increment and confidence interval at 5 % risk by various developmental phases in the Pokljuka management unit O.z.g1974-1984 [rn"cfll~kov s cepki Zašcita s \1Ši ckov txed oojedanjem spremazi 'Z.a9::ita s PVC lr>poskusni zajcek«. To je le nekaj zanimivosti iz bližnje zgodovine celjske taksacije, ki je poskušala biti vedno med prvimi v uvajanju strokovnih novosti. Do danes se je nabralo že lepo število elaboratov. Oblika in formati so se menjavaH. Prvi so imeli grozovit format A2 (420x594 mm) in težo, ki so jo obvladovali le najkrepkejši operativci. V takšne elaborate smo stlacili vse: opisni in tabelarni del, gozdnogospodarske karte in razne priloge. Format se je kasneje zmanjšal na A , imel je tudi vec 4 sestavnih delov. Napravili smo celo poskusni elaborat po vzoru norveške taksacije v obliki locenih listov, ki se po želji in potrebi vzamejo iz njega -princip >>letecih listov« ali >>fliegende Bletter« kot pravimo. Še bi lahko našteval zanimivosti in veliko anekdot iz življenja taksatOJjev, vendar bi to že preseglo okvir tega prispevka. Ugotavljali smo, da so se casi in razmere v gozdarstvu od takrat, ko smo priceli službovati, do danes bistveno spremenili, žal po naši oceni na slabše. Sklenili smo, da to srecanje ne bo zadnje, ostalim taksatorskim kolegom v Sloveniji pa priporocamo, da si omislijo kaj podobnega. Boris KRASNOV univ. dipl. inž. gozdarstva OBC IESKI LJUDSKl ODBOR Odeck za go'iJdarstvo o••········· ... ,dne ........... . Poziv· v smisJ.u razpisa Okrajnega ljudskega odbora -Uprave za go­z(ia:cs~vo v Lj~_.bJ.jNi št. 7cn/l z dne 3o.XII.l955 Vn.s poz.j_vp_mo o •••••••••••••••••••••••• , da se dne ............ j_nvite v Vaši p8.l~cel.:i. ete~.r •.••••••••••••••••• krajevno ime.,.,. "'••••··········~··•••••k".o.., •.•• ., .••.•••••••••• Gre za obele~9,m, nje--VP.Še ]_Xj.rcele, ker se bo v letu 1959 vrši­la tnksacija gcz.-:iov~Ako v danem roku ne bo zaznamovana V2.ša parccla, se bo :proti V:1.m u-:roD.el postopek, o'bf:mem izgubite rrra­vico do so'5n~ga dc1roljo::'1.j3. za dobo 5 let, :po1cg tego: se vrclje za vse ncr!'az,;nej•:mc PJYCP,lG s:::llPXW gospodarctvoz •ra~:Lm.i mejaši, s katerimi mcjG n:.so n~o·scnrl~ic:ne in 0Zl18.0:cne. ----· Po.=: ;.::v', '.!1.. Z '·:'~ZA za kma!.; 1<;uto in go.z.da!'st;;o LJUBLJANA 11 S takšnimi pozivi smo v petdesetih letih 20. stol. vabili (pozivali) lastnike gozdov na obeleževanje parcelnih mej. Takrat se je polna premerba še opravljala po posameznih parcelah. (arhiv Perko) GozdV 61 (2003) 2 Gozdarstvo v casu in prostoru Orjaška bukev na Maclju se poslavlja Med vsemi razlicnimi bitji, s katerimi je Narava ozaljšala planet, nobeden ne razvnema naše simpatije in domišljije tako mocno kot castitiljivo mjaško drevo. Drevo je naravni fenomen s plidihom skrivnostnosti, simbol življenja in najcudovitejše živo bitje na Zemlji, ki v mnogih ozirih prekaša vse ostale. Vsako drevo združuje v sebi vrsto miticnih in simbolicnih sestavin, odsevajo pa tudi delcek zgodovine gozdov. Drevesni orjaki pona­zatjajo vecni krogotok življenja, od rojstva, razvoja in rasti, do zrelosti ter smrti. Pogorje prostranega Maclja (716 m), kjer izvira mejna reka Sotla, porašcajo gozdovi, ki se zaradi panonskega vpliva in pešcene kamnine razlikujejo od znanih submontanskih združb. Izstopajo bukovi gozdovi z gorsko bilnico (Festuco dryn-zejo), ki so prepoznavni s svojim prevladujocim travnatirn izgledom. Zaradi sušnega kontinentalnega pod­nebja so debla brez alg, mahov in lišajev in zato blešcece srebrnobela. Posebno pozornost vzbujajo osebki izjemnih dimenzij, ki se odlikujejo tudi z dolgoživostjo in velikimi prirastki. Izdelovalci furnitja in pohištva že od nekdaj cenijo maceljsko bukovino, ki po mehkobi in enakomernem barvnem tonu ne zaostaja za najboljšo slavonsko ali bosansko. V ned1jih pogmja so se ohranile manjše pragozdne celice in vec bukovih mjakov, najlepši sestoj na Jurjevcu (odd. 305) pa so že prva leta po vojni izlocili iz rednega gospodmjenja in namenili raziskovanju, najprej gozdarskemu inštitutu, kasneje pa gozdarski fakulteti (nosilca: dr. Martin Cokl in dr. Marjan Kotar) . Med orjaki na Maclju zavzema najvec spošto­vanja -»maceljska kraljica« v odd. 308 (foto­grafija na naslovnici). Orjak ima obseg 525 cm, premer 167 cm in višino 38,7 m. Ne vemo koliko lesa drži drevo pokonci, a zagotovo ga ne bi spravili na tri troosne kamione. Že nekaj let trohni v korenicniku in že davno prej je zamenjal gladko srebrnosivo lubje z nagubano in razpo­kano starikavo skorjo. Drevesne celice rastnih delov fiziološko nikoli ne zastarijo ali izgubijo na vitalnosti. V tem je velikanska razlika med rastlinskim in živalskim svetom. Zaradi nezadostnega osmotskega pritiska se zacnejo sušiti najvišji deli krošnje, ki so od korenin najbolj oddaljeni. Pri naši bukvi pa gre vetjetno za gnilobo (Phytophtora cambivora), ki se širi iz korenin in se je vzpela že do višine dveh metrov. Zunanji del obrše odmira, krošnja postaja vedno bolj prosojna, s tem pa izginja tudi razkošna arhitektura drevesa. Urniranje traja navadno vec let in ko nekega dne drevo ne bo vec ozelenela, ga bomo morda pogrešali. Malokdo bo žaloval za njim, morda le kakšen tenkocuten gozdar, ki zna prisluhniti skrivnostni govorici narave. Nikoli ne bomo izvedeli za datum rojstva, kako se je prebijala skozi mladostna leta in nikoli ne bomo ugotovili, koliko let je drevo doživelo. Najvecja in najstarejša bitja našega planeta umirajo nemo in pokoncno. Njihovo življenje poteka skrivnostno v njihovi notranjosti in skladno z naravnimi ritmi nenehnega obnavljanja. Smrt povzroci novo rojstvo, zato je mrtvaški ples nenehen življenjski krog. Drevesni ocaki so naravni in kultmni spomeniki neprecenljive vrednosti. Slovenski gozdarji bi orjaška. redka in nenavadno oblikovana drevesa lahko uporabili za promocijo gozdarstva. S tem bi pridobili ljubitelje narave in prijatelje gozdov ter istocasno povecali turisticno ponudbo posameznih krajev. Pred vec desetletji je Pionirski list razpisal anketo o orjaških drevesih v Sloveniji. Otroci so takrat zbrali nepopoln seznam mjakov, ki ga do danes nismo uspeli povzeti, izpopolniti in ažurirati ter posredovati javnosti. V Nemciji že od leta 1952 praznujejo »dan drevesa«, v zadnjih desetih letih pa v vseh medijih propagirajo izbor za »drevo leta«, pri katerem sodelujejo poleg gozdarskih organizacij tudi mnoga naravovarstvena društva ter ugledni posamezniki -že vec kot miljon ljudi . Mi praznujemo ves teden, toda naše praznovanje je komaj opazno; zato ne preseneca, ce mnogi ne vidijo dreves. mag. M. CIMPERŠEK Društvene vesti Slovensko gozdarsko smucarsko prvenstvo Uporaba zašcitne celade tudi ob podiranju fižolovk ne more škoditi V organizaciji Savinjskega gozdarskega društva Nazarje je potekalo v soboto 16. februarja 2003 v Logarski dolini Slovensko gozdarsko smucarsko prvenstvo. Udeleženci so se pomerili v dveh dis­ciplinah: veleslalom in smucarski teki, razvršceni so bili v osem kategorij. Kot organizatorji smo bili prijetno preseneceni nad udeležbo, saj se je tekmovanja udeležilo kar 114 tekmovalcev iz 14 ekip. Zmagala je ekipa Gozdarskega društva Postojna, drugo mesto je zasedla najštevilcnejša ekipa Koroškega gozdarskega društva in tretje ekipa Kranjskega gozdarskega društva. Tekmovanje je minilo brez vecjih zapletov v prijetnem vzdušju, saj nas je s svojimi komentarji zabaval domaci moderator Franci. Na tem mestu se tudi zahvaljujemo vsem, ki so prireditev financno podprli, vsem gozdarjem pa želimo cimvec podobnih "cehovskih" druženj. Damjan JEVŠNIK Izjava Nevzdržni trendi proracwtSkega fmanciranja javne gozdarske službe in sormanciranja programa vlaganj v gozdove ter perspektive Zavoda za gozdove Slovenije in gozdarstva v Sloveniji skozi prizmo Sklepov Sveta Zavoda za gozdove Slovenije in stališc predsednika Sveta Na tiskovni konferenci Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) z dne 25. 3. 2003, katere glavni poudarek je bil namenjen nevzdržnim trendom proracunskega financiranja javne gozdarske službe ter sofinan­ciranja vlaganj v gozdove, sem kot predsednik Sveta ZGS, na podlagi razprave, ugotovitev in sklepov Sveta ZGS (z dne 7. 3. 2003), v imenu Sveta ZGS ter svojem imenu, slovenski javnosti sporocil naslednje: »Novi Svet Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), ki je bil konstituiran dne 7. 3. 2003, je že na svoji prvi seji imel izjemno obsežen dnevni red. Obravnaval je koncno Porocilo o delu ter Financno porocilo ZGS za leto 2002 ter se seznanil s Porocilom o stanju gozdov za leto 2002. V povezavi z oceno stanja se je Svet seznanil tudi s protestno izjavo obmocnega Sveta ZGS Brežice na podrocju financiranja javne gozdarske službe in vlaganj v gozdove. Svet se je nadalje seznanil s Programom del in vlaganj v gozdove za leto 2003 ter obravnaval Program dela ter Financni nacrt ZGS za leto 2003. Slednja sta bila v preliminarni obliki sprejeta že v decembru 2002 (na zadnji seji Sveta v stari sestavi). Navedene dokumente -porocila za leto 2002 ter program dela in financni nacrt za leto 2003 je Svet tudi sprejel. S porociloma je seznanil Vlado Republike Slovenije, program dela ZGS in financni nacrt za leto 2003 pa je s svojimi dodatnimi sklepi posredoval Vladi Republike Slovenije v obravnavo in soglasje. Ob porocilu o delu in financnem porocilu Svet ugotavlja, da je bilo delo ZGS v letu 2002 dobro in da so bile zastavljene naloge po obsegu vecinoma uresnicene, kljub izjemnim težavam pri zagotavljanju financnih sredstev. Financno se je leto 2002 na koncu le nekako izteklo, in sicer tako, da je bila poraba okrog polovice enomesecnih financnih sredstev prenesena v leto 2003 (porabljena torej že vnaprej). Glede višine zagotovljenih financnih sredstev je bilo znacilno, da je kar 81% proracunskih sredstev moralo biti porabljenih za place, za materialne stroške in investicijsko vzdrževanje pa jih je ostalo le 19% . Delež tovrstnih sredstev se sicer zmanjšuje že od leta 2000 (v optimalnem modelu je bilo v letu 1995 za materialne stroške predvidenih okrog 40% sredstev). Place delavcev ZGS so v letu 2002 kar za 20 -30% zaostajale, in seveda še vedno zaostajajo, za placami primerljivih služb v javnem sektorju (npr. v okviru MKGP). ZGS je bil sicer v zadnjih treh letih, zaradi nezadostnega financiranja s strani proracuna RS, prisiljen tudi zmanjševati število delavcev (1 % letno od leta 1999). Iz porocila ZGS izhaja, daje po obsegu-zaradi nezadostnega financiranja materialnega dela -zaostajala zlasti izvedba tistih nacrtovanih aktivnosti javne gozdarske službe, ki so materialno­stroškovno zahtevnejše. To so zlasti nekatera gozdno-ureditvena dela, površinski obseg gozdnogospodarskega nacrtovanja (glede na obseg pred letom 1998), število izdanih odlocb lastnikom gozdov, obseg drugih oblik izobraževanja lastnikov gozdov ter obseg v zvezi z zagotavljanjem izvajanja reduciranega programa vlaganj v gozdove, posebej gozdnogojitvenih del). V nasprotju z navedenim pa se je kolicina drevja, s strani ZGS izbranega za posek, in s tem obseg secenj, nadalje nekoliko povecala. Iz porocila o stanju gozdov in vlaganj v gozdove pa izhaja, da je za kakovost, stabilnost in sonaravni razvoj gozdov zelo zaskrbljujoce zmanjševanje višine proracunskih sredstev za sofinanciranje vlaganj v gozdove, zlasti gozdnogojitvenih, od katerih zavisi dejanski obseg teh del in ukrepov (v zasebnih gozdovih). Glede na sprejeta proracunska sredstva naj bi se takšni nevzdržni trendi ocitno nadaljevali tudi v letu 2003. * * * Oceno skupnih proracunskih trendov v gozdarstvu, tako na podrocju financiranja javne gozdarske službe in drugih nalog (npr. razvojno­raziskovalne dejavnosti) kot tudi vlaganj v gozdove je sicer potrebno nasloniti na dolocbe nacionalnega Programa razvoja gozdov v Sloveniji (NPRG, 1996), sprejetega v državnem zboru, ki je dolocil Izjava sredstva za trajno optimalno delovanje javne gozdarske službe in sofinanciranje vlaganj v gozdove, skladno s sprejetim sistemom v gozdar­stvu (v zakonu o gozdovih in podzakonskih aktih) . V njem je bilo za javno gozdarsko službo in sofinanciranje vlaganje v gozdove predvidenih kar 0.9 o/o sredstev takrat sprejetega skupnega proracuna RS ali 32% proracunaMKGP(optimalni program). Ta obseg financiranja bi se moral, po dolocbi NPRG, zagotoviti najkasneje v letu 2000. Skupna NPRG sredstva bi v letu 2000 tako dosegala O. 7 o/o proracuna RS ali 18% proracuna MKGP; za leto 2003 znašajo ustrezne vrednosti 0.6 o/o proracuna RS oziroma 14 o/o proracuna MKGP. Gozdarstvo se tako že po NPRG dolgorocno zelo ocitno pridružuje zmanjševanju deleža proracunske 1 javne porabe v državi (glejte tudi graf 1 in 2). Stanje dejanske javne porabe v gozdarstvu paje v pogledu zmanjševanja javne porabe še bistveno ugodnejše, prispevek gozdarstva k zategovanju »pasu javne porabe« pa tako žal še dosti vecji (glejte tudi graf l in 2). Dejansko stanje in trendi financiranja v gozdar­stvu so namrec dalec pod predvideno ravnijo v NPRG. V letu 2000 je bHo tako zagotovljenih le 63% sredstev NPRG, 82% za javno gozdarsko službo in 35% za vlaganja v gozdove. V letu 2002 so te vrednosti upadle na 55% višine NPRG, 77% za javno gozdarsko službo in le 25% za vlaganja Graf 1: Relativni delež sredstev za gozdarstvo glede na proracun Republike Slovenije v obdobju 1995 -2002 (2003), dolocenih s Programom razvoja gozdov v Sloveniji (1996) ter delež dejansko reahziranih sredstev v okviru letnih proracunov. > ~ ~ Ul -;,e. (glejte tudi graf 3). S predvidenimi sredstvi v proracunu za leto 2003 pa se ti deleži še dodatno zmanjšujejo. Nominalno je tako proracun za gozdarstvo v letu 2003 le za 2. 7% višji od leta 2002, ob tem pa je proracun celotnega MKGP v letu 2003 kar 20% višji (od leta 2002). Po letu 1999, v primeru vlaganj v gozdove pa že po letu 1998 so torej dejanski trendi zagotavljanja Graf 2: Relativni delež sredstev za gozdarstvo glede na proracun Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v obdobju 1995 -2002 (2003), dolocenih s Programom razvoja gozdov v Sloveniji (1996) ter delež dejansko realiziranih sredstev v okviru letnih proracunov. ·· i 35 -----------------=---=----=1 > 25 -----· ---------·-··---· -~ «V ~20 :;; 15 . . -----­ " 1: 1------=~ -------­ 1997 1999 2001 2C03 -<>-NPRG glede ~ f:loa:l.Jn M