GrosuPUe (centrala) sP 908 NOUlCflR 1995
352 C 497.4 Ivančna GoricS

• V
119950009.1
h o v i c a r
COBIS3 0
Prve novice občine Ivančna Gorica
❖
Številka 1
Februar 1995
vprašljivo proizvodnjo za nas ne bo sprejemljiv. Naša občina je turistično privlačna, prepoznavna po kulturnem in zgodovinskem izročilu, kar nas še posebej obvezuje, da bomo morali vložiti vse svoje znanje in spretnosti, da te naravne danosti v popolnosti izkoristimo.
Pred uvajanjem nove zakonodaje v vzgoji in izobraževanju se še posebej kažejo na vseh naših šolah prostorske stiske, saj je dvoizmenski pouk nujen. Šolstvu v občini je potrebno zagotoviti drugačne, boljše pogoje. Boljše pogoje za opravljanje dejavnosti nujno potrebujejo tudi vsa druga področja družbenih dejavnosti, še posebej zdravstvo, otroško varstvo, socialno skrbstvo... Za bogastvo in popolnost našega bivanja je potrebno dati čimboljše pogoje za delovanje humanitarnim asociacijam in društvom, športnim dejavnostim in ostalim, saj so nekatera, na primer gasilska društva že hvalevredno vsidrana v naš prostor. Uvajanje nove lokalne samouprave ne pomeni popolno rušenje starega. Ostajajo obveznosti do novo ustanovljenih občin pa tudi nekateri rezultati dobrega dela, ki jih novi občinski svet ne bo mogel prezreti, temveč na njihovih temeljih nadaljevati z dobrim in uspešnim delom. Vsak kraj v naši občini ima svojo prepoznavnost in tako naj tudi ostane.
Zavedam se določenih težav, ki se morajo pojaviti ob novi organiziranosti in pričetku delovanja novih struktur. Dobronamerne kritike občanov rad sprejemam, ker so mi izziv in spodbuda za še boljše delo.
Jernej Lampret
ponovno oblikuje v okviru mej krajevnih skupnosti, v katerih se nahajajo vse naše težave in tudi že številni uspehi. Tudi v bodoče bo napredek kraja odvisen od skupnosti krajanov. Naša občina je med geografsko največjimi v državi. Slaba plat se bo kazala v težavah s cestnimi povezavami, slabo vodovodno oskrbo in neurejenim kanalizacijskim omrežjem, telefonski priključki pa so v odročnejših predelih tudi še prava redkost.
Naredili bomo vse, da bomo čimveč problemov, pri rešitvi katerih nam lahko pomaga država, prenesli na višji nivo. Finančna zakonodaja nam ne obeta bogastva. Sredstva je potrebno najprej ustvariti, zato bo občina podpirala vsako produktivno dejavnost, še posebej pa kmetijstvo, drobno gospodarstvo in privatno iniciativo na vseh Sedež občine Ivančna Gorica - Foto: Studio Markelj področjih. Oddani prostor z ekološko_____
ZAZRTI NAPREJ
Spoštovani občani nove občine Ivančna Gorica,
zahvaljujem se vam za izkazano podporo ob izvolitvi za župana. Zavedam se, da je novo sprejeta obveza odgovorna, saj se sistem lokalne
S samouprave z demokratičnimi neposrednimi	volitvami
praktično vzpostavlja na novo. Vem, da ste mnogi v mojem predstavitvenem programu pogrešali konkretne obljube in neposredne aktivnosti, ki so nujne že v tem trenutku za razvoj in priključitev naše občine k razvitejšim. Potreb na najrazličnejših področjih je že sedaj veliko in preveč, da bi ob nastanku nove občine lahko bile takoj izpolnjene, realizirane bodo po našem skupnem dogovoru, veijetno ne še danes, mogoče jutri. Živeli bomo skupaj, v naši skupnosti ne želimo napetosti in slabe volje, temveč želimo dolgoročno tešiti stiske, ki so tako moje, kot vaše, so naše skupne.
Zadovoljstvo ne more biti vezano na evforijo ob trenutnem uspehu, saj bodo potrebe rasle skupaj z našim bivanjem in bile stalnica našega dela in našega prepoznavanja.
Občina Ivančna Gorica se po več kot tridesetih letih
119950009,1
Stran 2
Novičar
POGOVOR S FRANCEM KALARJEM
PONOVNO OBČINA
Čeprav Ivančni Gorici rečemo nova občina, to ni čisto res. Starejši ljudje se še spomnijo, da je občina Ivančna Gorica že obstajala pred štirimi desetletji. Zato lahko rečemo, da imamo ponovno svojo občino.
P.B. Gospod Kalar, vi se še spominjate prejšnje občine. Kako velika je bila ? Franc Kalar: Prejšnja občina Ivančna Gorica je segala na vzhodu do Radohove vasi in na zahodu do Višnje Gore, na jugu do Zagradca in Ambrusa, na severu pa do Metnaja in Debeč. To je tisti prostor, ki ga zavzema današnja občina ivančna Gorica.
P.B. Kje je imela ta občina svoj sedež ? Franc Kalar: Prejšnja občina Ivančna Gorica je imela svoj sedež kakor vse druge delovne prostore v Zadružnem domu Kmetijske zadruge Stična v Ivančni Gorici.
P.B. Kakšna je bila politična organiziranost na tem prostoru do leta 1950 ?
Franc Kalar: Na območju današnje nove občine Ivančna Gorica so bile vse do leta 1931 manjše občine v velikosti katastrskih občin. Po letu 1931 so bile te občine združene v pet večjih občin in sicer v občino Višnja Gora, Stična, Šentvid, Krka in Zagradec. Te občine so trajale vse do konca druge svetovne vojne. Med vojno je bilo redno delo občin zelo oteženo. Po osvoboditvi leta 1945 so bili ustanovljeni krajevni ljudski odbori in so opravljali vsa tista dela, ki so jih prej opravljale občine. Leta 1948 so bili ti ljudski odbori ponovno združeni v manjše občine, ki pa so trajale le krajši čas. Že leta 1950 so bile te male občine združene v občino Ivančna Gorica.
P.B. Katera gospodarska panoga je bila takrat v občini najbolj razvita ?
Franc Kalar: Občina Ivančna Gorica je imela dokaj dobro razvito gospodarstvo, predvsem kmetijstvo, obrt in gostinstvo. Imela je tudi dva večja in tri manjše industrijske obrate. Odvečna delovna sila pa je bila zaposlena v Ljubljani in drugod, kakor je še danes.
P.B. Kaj konkretno se je dogajalo na gospodarskem območju v tistem obdobju?
Franc Kalar: Na območju celotne občine se je stalno dogajalo kaj novega. Obnavljale so se stanovanjske hiše in se gradile nove. Gradili so se delovni prostori za obrtno in gostinsko dejavnost, v Zagradcu, na Krki in na Muljavi pa šole. V Ivančni Gorici se je gradil nov zdravstveni dom in nova Livarna, v Višnji Gori je tovarna Iskra iz Ljubljane zgradila nov obrat, v katerem je bila v večini zaposlena ženska delovna sila. V Stični je bila
obnovljena in razširjena mesarska in mlekarska dejavnost. V Šentvidu je v bivši Lavričevi tovarni Tovarna Zmaj iz Ljubljane začela izdelovati baterija in pri tem zaposlila večje število žensk. Zgrajena je bila tudi večja mizarska delavnica. Radohova vas, skupaj z vsemi okoliškimi vasmi, pa je že od nekdaj poznana kot srce dolenjskega kmetijstva. V tistem času je imela najtežje bike in največji hektarski donos in to na celotnem območju tega ožjega dela Dolenjske. Skratka, po celi občini je bila obnova in nova gradnja v polnem teku.
P.B. Kako razvite so bile kulturne, prosvetne in športne dejavnosti?
Franc Kalar: Tudi kulturna, prosvetna in športna dejavnost je bila zelo uspešna, saj so bili kulturni domovi in športna igrišča stalno zasedeni. P.B. Zakaj so občine ukinili?
Franc Kalar: Občina Ivančna Gorica je bila na dobri poti, vendar je država tedaj odredila, da se morajo vse manjše občine priključiti večji. Kljub temu, da se je Ivančna Gorica upirala, se je morala kot ena zadnjih občin v Sloveniji leta 1959 z bogato doto priključiti Grosupljem. P.B. Hvala za pogovor.
Petra Bohorič
ZAČETEK SKORAJ IZ NIČ
Hoteli ali ne, dobili smo svojo občino, občino Ivančna Gorica. In to kar čez noč, s 1.januarjem.
No, če je kdo mislil, da bo tudi zaživela čez noč, se je hudo zmotil. Počasi, za mnoge prepočasi, se poraja nova lokalna organiziranost. Pa še zakonodaja je zelo ohlapna, tako da se novi župani in svetniki povsod kar težko znajdejo.
Je pa v glavnem vse odvisno od njih. V njihovih rokah je, ali se bodo predvidevanja tistih, ki so zakon o novi organiziranosti izglasovali, tudi uresničila. Po njihovem naj bi se občinska uprava tako bolj približala občanu, oziroma občan upravi. To pa je, čeprav je to strašno oguljena fraza, odvisno od nas vseh, predvsem pa od izvoljenih svetnikov.
O vsem, kar bodo župan in svetniki dobrega ali slabega sklenili, vas bomo sproti obveščali na tej strani občinskega glasila.
Za začetek pa naj vam najprej te odgovorne občinske može predstavimo.
Najbrž prav vsi že veste, da je naš novi župan Jernej Lampret, ravnatelj Osnovne šole v Šentvidu. Bolj malo pa vas ve, da so svetniki izbrali za tajnika občine Vinka Blatnika, prej odgovornega za stike s krajevnimi skupnostmi pri stari občini Grosuplje. Po poklicu je višji upravni delavec. Za predsednika občinskega sveta pa so svetniki izvolili Jurija Goriška, magistra ekonomije.
Novičar
Stran 3
OBČINSKA UPRAVA
Občinska uprava, kar trenutno pomeni občinski tajnik, gospod Vinko Blatnik in občasno tudi župan, gospod Jernej Lampret, ima trenutno sedež v Rojčevi hiši v središču Ivančne Gorice. To je hiša, kjer sta Krajevni urad in Policija. Gospoda Blatnika lahko tudi pokličete na začasno telefonsko številko 777 - 367._
KRAJEVNE SKUPNOSTI
Krajevna skupnost	površina km2	štev. štev. preb.	gosp.
Ambrus	37	920	234 j
Dob	18	709	185 i
Ivančna G.	11	2038	626
Krka	19	920	287
Metnaj	17	345	104
Muljava	19	704	206
Stična	8	1076	336
Šentvid	24	2068	632
Temenica	15	538	156
i Višnja G.	33	1640	503
j Zagradec	21	998	299
Po podatkih zbranih v drugi polovici leta 1990. Niso pa upoštevana naselja okoli Sobrač, ki so doslej sodila v litijsko občino.
DOSLEJ BOLJ ZA OGREVANJE
Občinski svet se je doslej sestal dvakrat. Sprejel je le nekaj najnujnejših statutarnih sklepov: o sedežu, pečatu, itd.
Naslednjo sejo načrtujejo 24. februarja. Na njej se bodo morali spoprijeti z bistveno težjim dnevnim redom. Razpravljali bodo: o predlogu sklepa o zaključnem računu proračuna občine Grosuplje in ŽR upravnih organov občine Grosuplje za leto 1994 in o poročilu o izvršitvi proračuna občine Grosuplje ter finančnih načrtov upravnih organov za leto 1994; o predlogu sklepa o delitvi saldov ŽR prejšnje občine Grosuplje in prenosu sredstev na račune proračunov novih občin ter zaprtju ŽR prejšnje občine Grosuplje; o osnutku statuta občine Ivančna Gorica;
o predlogu sklepa financiranja političnih strank v občini Ivančna Gorica v letu 1995; ter o poročilu o poslovanju sklada stavbnih zemljišč v letu 1994.
ZA OSVEŽITEV SPOMINA
Objavljamo imena izvoljenih svetnikov občine Ivančna Gorica:
Igor Bončina, komercialist, Malo Hudo
Nikolaj Erjavec, sociolog, Stična
Franc Godeša, dipl. pravnik, Višnja Gora
Jože Glavič, kmet, Škofije
Jurij Gorišek mag.ekonomije, Stična
Pavel Groznik, viš. uprav, delavec, Višnja Gora
Anton Hrovat, stroj.tehn., Ambrus
| Janez Janežič, upokojenec, Bukovica
i i
Igor Jernejčič, mizar, Fužina
Milan Jevnikar, prof., Sp.Brezovo
Marjan Kotar, dipl. iur., Šentvid pri Stični
Lovrencu Lampret, oblikovalec, Šentvid pri Stični
Jože Mihelčič, upokojenec., Grintovec
Jože Perko, šofer, Kal
Franc Raj h, upokojenec, Sp. Draga
Janko Rošelj, dipl.ing.elek., Fužina
Nada Stepic, ekonom.teh., Šentvid pri Stični
Milena Vrhovec, ing.agron., Vir pri Stični
|
Anton Vidmar, kmet.teh., Ambrus Frančiška Vidmar, tekst, konfekc., Ambrus Andrej Vencelj, delavec, Petrušnja vas
Iz "rojstnega" lista naše nove občine IVANČNA GORICA
Površina	227 km
Število krajevnih skupnosti 11 Število naselij	137
Število prebivalcev	11956 (1994)
Stran 2
Novičar
"Ki smo zato se zbratli, ki dobro v sercu mislimo"
In zbrali smo se k svečanemu opravilu, da počastimo slovenski kulturni praznik, da se snidemo s prijatelji in delimo srečne trenutke s prejemniki Jurčičevih priznanj.
Letošnje srečanje ljubiteljev kulture je bilo na predvečer praznika v Kulturnem domu v Grosupljem. Umetnica Simona Zore je z izredno ganljivo izvedenima recitacijama dala večeru poseben čar. Spoštljiv nagovor dr. Petra Hostnika in subtilno izvajan Bachov Solo C mol priznanega slovenskega glasbenika g. Klemena Ramovša smo sprejeli kot iskreno zahvalo in nagrado za prizadevanja in dosežke na področju ljubiteljske kulture.
Zveza kulturnih organizacij Grosuplje je letos tretjič podelila Jurčičeva priznanja za izjemne uspehe in dolgoletno delo na področju gledališke, glasbene, likovne, folklorne, plesne in literarne dejavnosti ter na področju strokovnih in organizacijskih del. Letošnja Jurčičeva priznanja so za dolgoletno ustvarjalno delo na področju ljubiteljske kulture prejeli iz KD Šentvid: VALI KRIŠTOF - za dosežke na gledališke, glasbenem in folklornem področju; JANEZ KASTELIC - za uspehe na oderskih deskah in v pevskem zboru;
iz KD Muljava: MILENA JURČIČ - za bogat prispevek k izvedbi poletnih muljavskih prireditev in odlično odigrano Nežo Rožmarinko; FRANCI ILOVAR - za mojstrsko predstavljene like, zlasti Desetega brata in Domna. MILAN VRHOVEC iz KD Stična in član predsedstva ZKO Grosuplje - za uspehe na področju organizacijskih del in zvestega sodelovanja z ljubiteljsko kulturo.
Iz KD Št. Jurij: Majda in Miha Kadunc,
iz KD Šmarje Mirko Marinšek in Slavko Zaviršek, iz
KD Škocjan Andrej Adamič.
Na svečanosti v Dobrepolju smo podelili Jurčičeva priznanja Kulturnemu društvu Dobrepolje ob 100 -letnici delovanja ter Francu Zrncu in Igorju Ahačevčiču. In troje priznanj uglednim osebnostim, ki so z ljubiteljsko kulturo tesno povezane: gospej MIHAELI JARC ZAJC - pesnici in kronistki duhovne kulture starodavnega mesteca Višnje gore; gospodu TONETU KOZLEVČARJU - za izjemne dosežke na področju glasbene ustvarjalnosti in dragoceno pobudo, iz katere je zrasel Tabor slovenskih pevskih zborov ter
dr. BORISU KUHARJU za zvesto ohranjanje, oživljanje in plemenitenje kulturne dediščine v Deželi Desetega brata.
Za toliko podarjenih uric ljubiteljski kulturi je priznanj gotovo premalo. Zato vsem, ki bogatite kulturno življenje v društvih, skupinah in posamezno, še enkrat iskrena hvala.
In zato je naše življenje bogatejše, pestrejše in bolj prijazno.
Tatjana Lampret
KULTURNI KOLEDAR
marec 1995
25.2. Premierna uprizoritev komedije: Gospod
Evstahij iz Šiške - predstava gledališke skupine KD Stična v Kulturni dvorani v Stični
26.2.	in 4.3. - ponovitvi
3.3. Gostovanje gledališke skupine KD Dobrepolje z veseloigro: Ad aeta 2 v Kulturnem domu na Muljavi
4.3. Prijazno povabilo vsem, da se pridružite
planincem na Jurčičevi pešpoti od Višnje Gore do Muljave; pot je trasiralo 1994 PD Viharnik v čast 100 - letnice planinstva in 150 - letnice rojstva Josipa Jurčiča; udeležence bo na Jurčičevini pozdravil dr. Matjaž Kmecl.
10.3.	Gostovanje gledališke skupine KD Krka s komedijo M. Marinca: Poročil se bom s svojo ženo - v Kulturnem domu Grosuplje.
25.3. Premierna uprizoritev drame Levstik-Grun: Kastelka - predstava gledališke skupine KD Šentvid v Kulturnem domu v Šentvidu
24.3. in
25.3. Svečanosti ob materinskem dnevu pripravljajo KD: Ambrus, Krka, Stična in Višnja Gora.
Konec marca: premierni uprizoritvi krajših veseloiger
Randez vous in Podlaga zakonske sreče pripravljata
mladi gledališki skupini KD Višnja Gora.
RAD BI IZVEDEL
Rad bi izvedel. Rada bi vedela. Kaj je res in kaj ni? Kam spadam sedaj, kje je moje mesto v novi občini? Kam naj se obrnem, koga naj vprašam? Prve vestičke o teh begajočih vprašanjih prinašajo prav te ustanovitvene strani občinskega glasila, ki šele nastaja in mora nastati.
Zato ne glejte čudno to čudo, ki ne premore križank, kmetijskih nasvetov, osmrtnic in športnih rezultatov. Tudi mu ne zamerite (začasnega) imena in ne iščite kino sporeda ...
Vrata na vseh področjih v novi občini se šele odpirajo. Nekatera so se že tudi odprla in predvsem o teh sta pisala župan in tajnik nove občine. Za pokušino je tu še nekaj "kulturnih" novic, kaj več pa prihodnjič. Že sedaj pa vas vabimo, da sodelujete s predlogi, prispevki, opombami, pripombami, ...
In - ne pozabite: Kako bomo klicali NAŠ časopis?!
Ksenija Medved
Prvo številko so pripravili:
Jernej Lampret, Vinko Blatnik, Ksenija Medved, Petra Bahorič, Tatjana Lampret in Andrej Agnič. Foto: Studio Markelj Ivančna Gorica Oblikovanje in priprava za tisk: Uroš Lampret