Političen list za slovenski narod.
To poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 10 kr.
V administraciji prejeman veljA: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesee 1 gld. V 'Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. -0 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati! se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
^Jtev. 266.
V Ljubljani, v ponedeljek 10. novembra 1888.
Letni It XVI.
Državni zbor.
Z Dunaja, 18. novembra.
Cesaričin god.
V pričetku včerajšnje seje spominjal se je pred- i sednik g. dr. Smolka presvetle cesarice, ki jutri praznuje svoj god, Ta sicer veseli dogodek je pa letos ogrenjen po smrti očetovi. Vsegamogočni Bog, rekel je Smolka, naj prevzvišeni gospej podeli moč, da bo brez nevarnosti prestala britko zgubo ljubljenega očeta. Ob enem si je izprosil pooblastilo voščila poslaniške zbornice pripravnim potom sporočiti cesarici, ki še zmirom biva na Krtu. Od ondot se bo menda koncem tega meseca vrnila domu in se par dni baje ustavila v Miramaru. Pravijo namreč, da hoče cesar STojo štiridesetletnico 2. decembra praznovati prav na tihem in se za nekoliko dni umakniti v samoto, in da se je odločil za Mira-mar, kamor se odpelje 28. novembra in kjer se snide s cesarico. Mogoče je pa, da se odpeljeta tudi v Godollo, kjer misli cesarica ostati meseca decembra in januarija, kar bo letos tem laglje mogoče, ker zarad očetove smrti pred pustom ne bo nobene dvorne veselice.
Kmetsko dedno pravo.
Že v petih sejah obravnavala je v.bornica zakon o kmetskem dednem pravu, ne da bi bila dozdaj rešila prvi paragraf. Včeraj je prišel k besedi poslanec Lienbacher, kije prav krepko zavračal čenče dunajskega poslanca Kronavvettra, ki sam ne ve, kaj hoče. Eukrat namreč hvalisa velika posestva in trdi, da bi bila nesreča za narod, ako bi se n. pr. razbilo veliko posestvo kneza Schwarzenberga, enkrat pa zopet priporoča najtemeljitejše razkosavanje po zgledu francoskem, trdeč, da morejo tuJi pri nas ljudje živeti od prav malih posestev. V vzgled je postavljal neko mestno zemljišče blizo Dunaja, ki je bilo nekdaj čisto peščeno, pa so ga premenili v rodovitne vrtače, ki donašajo toliko sadu, da od pol-
druzega orala živi cela družina, dasi mestu plačuje po 64 do 192 gold. najemščine in še prihodninski davek! Prav dobro mu je posvetil Lienbacher, da so taki doneski morda mogoči pri velikih mestih, kjer je sočivje jako drago, da:pa kmetje svojih njiv vendar ne morejo obsejati in obdelati samo z žlahtnim in dragim sočivjem, ki bi vsled tega prišlo ob vso ceno in veljavo. Tudi to ni res, kar je Krona-vvetter tako živo opisaval, da novi zakon sodedičem jemlje pravico do dedščine, da se bo odslej kmetski bogataš napihneno šopiril po svojem dvoru, njegovi bratje pa bodo šli s trebuhom za kruhom, sestre pa, ki bi se s pošteno doto lahko pomožile, bodo morda prisiljene k nepoštenemu in sramotnemu življenju. Lienbacher je dobro omenjaj, da so take in enake trditve le puhle fraze, da bo zakon le veljal za kmetske posestnike, ki umrjo brez oporoke, da bo tudi odslej vsak kmet svoje premoženje otrokom po oporoki zapuščal, kakor bo sam hotel, da tudi po novem zakonu noben otrok ne zgubi pravice do postavnega dela, in da zlasti ni res, da bi bili bratje in sestre kmetskih posestnikov taki nevarni in sprijeni ljudje, kakor jih je slikal Kronavvetter.
Tudi poljedelski minister grof F a 1 k e n h ay n se je včeraj obrnil proti dunajskemu komunardu Kronawettru, ki ga po njegovih zadnjih govorih pač ne moremo več prištevati k demokratom. Kakor Lienbacher, ravno tako je minister dokazoval, da po sedanjih in po prihodnjih zakonih nihče ne pride ob svojo dedščino in da so bila poleg večjih posestev od nekdaj velike važnosti tudi mala, da je treba pa vendar enkrat v okom priti vednemu razkosavanju. Iz poročil francoskih kmetijskih družb je dokazoval, da mora tako razkosavanje konečno uničiti vsa kmetska posestva. Minister Falkenhayn je pa tudi odgovarjal vitezu Chlumeckemu iu se gledč pravic, ki jih novi zakon v § 17 daje deželnim zborom, skliceval na ravuanje liberalne stranke, ki je po deželnih zakonih odpravila več političnih na-redb, dasi je bilo to v nasprotji z državnimi temeljnimi zakoni.
Razven imenovanih govorila sta včeraj k 1. pa ragrafu še levičar dr. Kopp in vladni zastopnik Steinbach. Prvi se je zlasti izpodtikal nad tem, da v § 1. niso natančneje zaznamovana posestva, za katera ima veljati novi zakon. Zakon bo po njegovem mnenji prizadeval veliko sitnosti, katerim se bodo le izognili, ako se za taka posestva napravijo posebni vknjižni zapisniki. Vendar pa on tega neče predlagati, ampak naj to stori kdo drug. Sekcijski načelnik Steinbac h je povdarjal, da ima novi zakon veljati za zemljišča srednjo velikosti, da hoče le postavno vrediti, kar je bilo po priznavanju poslanca Chlumeckega med kmeti že zdaj v navadi, nikakor pa novi zakon ne namerava za kmetski stan vstvarjati nekega novega javnega reda. Ko je izgovoril, oglasi se še poslanec Fiirnkranz, ki tudi vidi v razkosavanji zemljišč glavni vir sploš-njega zla, katerega so pa mnogo krive tudi visoke plače poslov iu delavcev; potem bila je splošnja razprava o § 1. sklenena ter sta kot glavna govornika obveljala K r o n a w e 11 e r in G i o v a n e 11 i. Govoril je pa včeraj samo Kronavvetter, ki se je jako medlo zagovarjal proti Lienbacherju in poljedelskemu ministru ter se konečno izrazil, da § 1, ne more pritrditi. Ker je za njim predsednik sejo sklenil, pride poslanec Giovanelli, ki predlaga neki dodatek k § 1., še-le jutri na vrsto. Že Lienbacher in minister sta včeraj rekla, da so temu dodatku ne upirata, torej utegne res tudi obveljati.
Poslanec Steinvvender je hotel pa § 17., ki zadeva pravice deželnih zborov, na neki drug način s pota spraviti. Na koncu včerajšnje soje predlagal je namreč samostalni predlog, naj se paragrafa 16. in 17. izpustita in namesto njih sklene državni zakon, ki bi določeval, da sme posestnik, ki plačuje 600 gld. zemljiščnega davka, nova zemljiška posestva kupovati le s privolitvijo občin iu deželnega odbora. Razven tega naj bi novi zakon obsegal tudi določbe zaradi obdelovanja pašnikov. Toda predsednik ni hotel dovoliti, da bi se ta predlog obravnaval posebej , ampak je poslancu
LISTEK.
Dva dni v Benetkah.
XVI.
6. septembra.
Priplavamo do tovarne, kjer ponarejajo morske bisere in korale ter izdelujejo razno mozaičje in steklovino: svečnike, krožnike, lestence *) za cerkev itd., —■ vse jako lepo in umetno. Bogato so založeni s to robo. Kupili smo vsak nekaj malega za spomin iu drseli naprej po raznih prelivih do cerkve „S. Sobastiano."
Cerkev „S. Sebastiano" ni posebno velika, toda bogata na izvrstnih slikah. Mojster Pavel Vero-nese se je tukaj ovenčal s slavo. Na stropu in altarjih so slike izpod njegovih vajenih prstov. Umetnik sam, ki je ustvaril toliko lepega, leži tu pokopan, kakor oče sredi ljubljenih otrok. Naj počiva v miru!
*) Na Pivki je za »lestenec" (luster) v rabi beseda „kloka"-kokla. Cerkveni luster z gladkimi svečami v okrogu ima res nekaj podobnosti s kloko, katero obdajejo rumeni piščki.
Zdaj krenemo zopet na ono stran in se počasi zibljemo proti glavni točki današnjega obiskauja, proti akademiji lepih umetnosti (academia delle belle arti).
Ustanovljena je 1. 1807 in spravljena pod streho opuščenega samostana: „S. Maria della Ca-rita", ki so ga v ta namen prezidali iu razširili. V njej je svetovno sloveča zbirka slik prvih beneških umetnikov. Slik je vseh vkup okolu 700. Pa tudi bakrorezov, stavbinskih načrtov iu drugih del te vrste je obilno število, — vendar dika akademije je množina podob. — Tudi šole za posamične oddelke umetnosti imajo tukaj svoje prostore. V to hišo so hodevali mnogi naših slikarjev pod uzori slavnih starih mojstrov in navodi sedanjih učeni-kov bistrit si duhd in urit roko v zlaganju biirev in obrazovanja raznih umetniških predmetov.
Dvorane niso bile še odprte, ko smo mi stopili na suho. Zato enoglasno pritrdimo predlogu svojega vodnika: iti v bližnjo pivnico grlo splaknit. Vsi smo bili nekako potrebni tega okrepčila, razsušeni do kraja, zakaj od davi do drevi laziti od cerkve do cerkve, od palače do palače, se tudi nazadnje naveličaš in po sredi votel postaneš. Želodec pa — to je stara reč — se ne da pregovoriti in ne prevpiti. Tedaj le urno naprej!
Naš kažipot je dve leti zahajal v akademijo učit se, kako se mesijo barve, — torej bi moral v njeni okolici vendar vsako luknjo poznati, — pa kolovratih smo dolgo po raznih kotih, predno smo trčili ob ono beneško točarno. — Brž obsedemo dolgo mizo, sredi majhnega dvorišča. — Krčma je res nižje vrste, pa ne kaka temna, zakajena beznica, kjer se shaja beneška sodrga ua svoj „direndej", kakor sem se s kraja bal, — ampak prav snažna in dobra hiša je. Že domd mi je naročal prijatelj, ki je več let stregel gostom na postaji Mestre in Bog ve kolikokrat prebrel Benetke, da moram obiskati kako navadno, priprosto beneško krčmo, če hočem piti izvrstno kapljico „viu' di Ohianti-', ki jo zastonj kličeš po velikih hotelih. Prideluje se to vino blizu Florence. Tudi na posebno okusen način pripravljena jančevina — dejal je — je dobiti po tistih krčmah.
Mož je govoril resnico. Kruljevemu natakarju, ki nas pride povprašat, kaj bi radi, vsi na en glas odgovorimo; „vin" di Chianti". Hitro prišepa nazaj in postavi na sredo mize, — ne liter vina, — ampak obilno, dolenjski rbuči" podobno, s slamo opleteno in zgoraj zapečateno steklenico, s tankim, nekoliko naguenim vratom. Moška je ta, — mislim
/m
Steinvvenderju rekel, naj ta premembe nasvetuje pri dotičnih paragrafih. Ob treh popoludne je predsednik sklenil sejo, iz katere mi je še omenjati, da je poslanec Richter izročil samostalea predlog, ki vladi priporoča, naj kolikor mogoče pospešuje ustanovitev deželnih zavarovalnic zoper ogeuj in točo, kakor tudi za živino in za slučaj smrti.
Novi vojaški zakon.
Vojni odsek marljivo pretresa novi vojaški zakon ter zboruje v ta namen celo danes v nedeljo. Liberalni nemški listi se hudujejo, da je vojni odsek ogerskega zbora brez premembe sprejel dotični načrt ter se le potegnil za določbo, da bode enoletnim prostovoljcem dovoljeno izpit delati tudi v madjarskem jeziku. Vsled tega se ne bodo mogli upirati, da bi se našim slovanskim prostovoljcem ne dovoljevalo izpita delati v materinem jeziku, kar je deželno-brambovski minister res tudi že obljubil v odseku, ter v svojih listih danes točijo mačkine solze.
Srečna dežela.
Ko v Evropi države pomišljajo, kako bi mogle kak milijon na davkih več vkupe spraviti, in ko so primanjkljeji predmet odstopa ministerstev in političnih strauk — vidimo v Ameriki to ravno nasprotno. Nobena stranka in tudi vlada ni prišla doslej v zadrego, češ, da ima velik prebitek dohodkov. V zjedinjenih državah pripetil se je prebitek 100 milijonov dolarjev, kajti davki več donašajo, nego se more povsem izdati, in ta slučaj bil je povod volilnemu boju in najvažnejši vzrok zmage republikanske stranke nad demokratično. Prebitek bil je tako velik, da je vlada nameravala znižati carino, ali to je bil povod strastni agitaciji proti vladi in je provzročila tudi zmago Harrisona nad dosedanjim predsednikom Clevelandom.
Borba volilna je končana in zmaga Harisso-nova. V 6. dan novembra vršile so se po vseh državah volitve volilnih mož. Prvo sredo meseca decembra zbero se volilci v glavnih mestih svojih držav, da oddajo svoje glasove, koje dopošljejo zapečatene senatu v Washington, in sicer dvojno, eni po pošti, drugi pa po posebnih odposlancih. Drugo sredo meseca februarija zbere se senat v \Vashingtonu, da prešteje oddane glasove in naznani izid volitve. Meseca marca bode pa Harrison nastavljen za predsednika. V beli hiši, njegovem domovji v \Vashingtonu, nastala bode še večja puščoba nego doslej, kajti Harrison je „temperenclar" (zmernež), in pri njegovih pojedinah ne bode se pilo druzega nego čista voda, k večjemu sodovka. Že predsednik Hayes slul je glede svojih treznih pojedin in gostij, nov predsednik ga bo v tem še prekosil.
Prebitek 100 mil. dolarjev, s kojimi ni vedela vlada, kaj bi počela, je dokaj pomogel k obratu. K temu pridružila se je še druga agitacija. Irci, koji tvorijo znaten živelj v Ameriki, pridobljeni so bili zaradi tega za republikance, ker so slednji večji neprijatelji Angličanov nego demokrati. Vzlic temu mora priti do znižanja davkov, ker ustava ne dovoljuje, da bi država več prejemala nego potrebuje.
Na vrsto pride gotovo odprava carine na slador, koja zdaj douaša 45 milijonov dolarjev. Toda s tem odpre se pot evropske konkurence trstikastemu sla-dorju, kateri prideluje ameriški jug, in koruznemu, ki ga prideluje ali prireja sever. Poleg tega pride tudi vrsta na znižanje ali odpravo davka od špirita in tobaka. To bi bili pa učinili i demokrati.
Zopet druga stran je, katero ima zmagovalna stranka pred očmi, to so izseljenci. Demokrati bili so naklonjeni izseljencem, republikanci pa vidijo v njih opasnost za domače delo in priporočajo sredstva, s kojimi bi se zaprečilo izseljensko gibanje.
Volitve volilnih mož za predsednika imajo pa še drug pomen. Mogo veljati tudi kot merilo za razmere strank pri volitvah poslanske zbornice. V Zjedinjenih državah voli vsaka država toliko volilnih mož, kolikor broji zbornica poslancev ali senatorjev v senatu. Ker ima pa vsaka država po dva senatorja, možno si je misliti, kakošne bodo pač bodoče volitve, če se ne zgodi kaj neobičajnega.
Novi predsednik in nova zbornica bodo pa morali skrbeti, kakim načinom bi najbolj mogli zmanjšati davke in državne dohodke, da bi to ne bilo v škodo prebivalstvu. Srečna dežela I
Politični pregled.
V Ljubljani, 19. novembra. Notranje dežele.
Slovenski državni poslanci so storili potrebno korake, da razveljavi naučni minister naredbe štajerskega deželnega šolskega sveta glede pouka nemščine na slovenskih spodnještajerskih ljudskih šolah. Naučni minister se je neki izjavil, da je deloma že izdal nasprotne naredbe.
V	vojnem ministerstvu se vrše posvetovanja, ali naj se ustreže mnogostranski izraženi želji, da se dovolijo olajšave tnoletnim prostovoljcem. „N. Wr. Tgbl." pravi, da bodo smeli oni enoletni prostovoljci, ki so napravili častniški izpit, po enem letu vseučiliščnih študij delati skušnjo za dve leti.
Parlamentarni krogi pravijo, da je novi mo-ravski namestnik vitez L d b 1 izvrsten upravni uradnik, ki ni tako centrališko - birokratičen, kakor navadno dunajski centralisti. Akoravno Lobl ne zna češki, marveč le poljski in ruski, smejo biti Cehi zadovoljni ž njim, tem bolj ker je Lobi na dobrem glasu zaradi stroge objektivnosti in je moravskim Slovanom pretila nevarnost, da dobijo narodni nasprotniki mogočnega zaveznika v slučajnem namestniku AVidmannu.
V	hrvatski proračunski komisiji je predlagal pri točki „pouk" Vucsetich, naj se uvede na srednjih šolah madjarščina kot neobligaten predmet. Seveda so ta nasvet nujno priporočali Miška-tovič e tutti quanti, ostro pobijala pa sta ga doktor Amruš in dr. Vrbanic; nikdo ni zoper hrvatski jezik kot tak, pač pa zoper namero, ki tiči v tem predlogu in ki vzbuja bojazen, da se bo godilo tako, kakor leta 1790, ko je bila madjarščina najprvo neobligaten, a kmalu potem obligaten predmet. Tudi ban je govoril v tej zadevi ter rekel, ako je opozicija zoper poučevanje madjarščine, potem naj predlaga, da se izčrtajo vsi jeziki iz naučnega načrta. Vzgledna logika! Sekcijski načelnik je naznanil, da bo v kratkem izšla ministerska naredba, ki bo vre-dila neobligatni pouk jezikov. Potem se je potrdila proračunska točka „srednje šole".
si — kako bomo na tešč želodec toliko vina po-trobili ? Bilo ga je gotovo več kot 3 litre v buči. Toda komaj je bilo vino odpečateno in po kozarcih natočeno, — je bilo že po njem. Res, izvrstna tekočina ta „vin' di Chianti", žlahten sad rajske Italije. Pokličemo si še eno bučo, drugo pa galanten gospod izmed družbe kupi za na pot. Za prigrizek si privoščimo, ker jančevine slučajno ni bilo pri rokah, vsak po jedno „friltato". katero nam ročni kuhar na migljej hitro pripravi. „Frittata" je neko cvrtje, znano tudi po kranjskih kuhinjah pod pokvečenim imenom : „frtila", Okusna jed „ofrigana jetra" kažejo v imenu svojem tudi neko sorodnost z ono laško cvrtovino. Je-li pa tudi hrvatski izraz „pre-frigan" za „prebrisan" prvotno italijanskega korena, ne upam si trditi, da katere ne suupim od naših prefriganih jezikoslovcev.
Plačamo slastni predjužnik in zapustimo prijazno krčmo, kjer smo se prav po domače imeli. Kolca se mi pa še dan današnji pogostoma in bržkone tudi mojim popotnim tovarišem po onih trebušnih posodah, iz katerih smo si natakali nepozab-Ijivi rvin' di Chianti". — „Et meminisse juvat."
Vnanje države.
Srbski revizijski pododbor je sprejel sistem ene zbornice, a obdrži se državni sovet za presoje-vanje postavnih načrtov; državnemu sovetu se bo izročil tudi delokrog državnega in upravnega sodišča. — Kako se izvršuje volilna prostost, dokazuje nastopna tudi v budimpeštanskih poluuradnih listih ponatisnena brzojavka: ^Liberalci in radikalci so vložili pri vladi mnogo pritožb zaradi postopanja oblastnij pri volilnem gibanji. Vlada se je ua te pritožbe izjavila, da mora pobijati strankarski terorizem radikalcev; pri dosedanjih prvotnih volitvah je zmagalo mnogo naprednjakov, radikalci pa niso dosegli pričakovanega vspeha." Vladni belgrajski listi se jako radujejo vsled teh naprednjaških zmag; ravno ti vladni listi so sami že mnogokrat priznali, da je najmočnejša strauka v Srbiji radikalna.
V zadnjih sejah bolgarskega sobranja je skušala vladi nasprotna stranka pokazati svojo moč vladi, to posebno pri tolmačenju 107. člena ustave glede interpelacij poslancev, dobe, v kateri mora vlada odgovoriti na vložene interpelacije, in opravilnega sobranjskega reda. Ti poskusi pa so se popolnoma ponesrečili, kajti vlada je dobila vsakpot veliko večino.
Ruski finančni minister pripravlja postavo, ki nalaga ostre kazni zlobnim razširjevalcem napačnih vesti na borzi. Obsojenci bodo morali tudi povrniti vso škodo, ki so jo provzročili vsled takih poročil.
V	Nemčiji se jako hudujejo, da je Rusija dobila v Franciji posojilo ter se s tem oprostila finančne odvisnosti od Nemčije. O posojilu se poroča iz francoske prestolnice: „Pri posojilu so vde-ležene pariške, dve londonski, tri berolinske, ena amsterdamska in dve peterburški banki. Posojilo bo Rusija porabila večinoma za konvertovanja." Toda Nemci ne verujejo temu poročilu ter pravijo, da bo Rusija potrosila posojilo za oboroževalne namene. „Koln. Ztg." trdi v poluuradnem članku, da so se z novo rusko vojaško uaredbo nedvojno pomaknile kazanske in kavkaške divizije proti zapadni meji. Čudno je tudi to, da se kaj tacega očitno vrši v Rusiji, mej tem ko peterburška vlada sklepa pogodbo o posojilu za „kulturne" namene. „Post" in po njej rFremdenblatt" pa naglašata: .Jasno je, da goji Francija bojevite nakane ter da se z bolestno hitrostjo pripravlja na vojsko, s kojo bi si zopet pridobila Alzacijo-Loreno. To veljil tudi o Rusiji, koje branilne naredbe se nikakor ne morejo spraviti v zvezo z ruskim miroljubjem. S tega stališča je tudi premeščevalna naredba jako ve ike važnosti." —• Kakor že zgoraj naglašano, huduje se Nemčija na Rusijo zaradi posojila; „Fremdenblatt" pa je zado-volj no zatrobil v uemški rog, saj se bo razpravljala v državnem zboru orožna postava, ki zahteva zopet nova bremena, nov krvni davek.
V	francoski zbornici je naznanil Kiichlin Gobletu, da ga bo interpeloval zaradi Zauzibara; Goblet pa ga je prosil, naj počaka še nekaj časa, ker dotične obravnave še niso dokončane. — V Nimesu se vrši zadnje dni kazenska obravnava zoper poslanca Gillyja, ker se je, kakor znano, izjavil, da so vsi člani proračunske komisije „majhni \Vilsoni". Mnogo poslancev je bilo zaslišanih kot priče. V soboto se je ponudil Gillyjev zagovornik Peyron dokazati, da so imele železniške družbe parlament podkupljen in da so mu izplačale 14 milijonov frankov. O izidu te zanimive pravde poročali bodemo o svojem času.
Italijanski senat je v tajnem glasovanji potrdil kazenski zakonik s 101 proti 33 glasovom. — Crispi je v zbornici povodom razprave o posebnem redarstvenem nadzorovanji oseb, ki so na slabem glasu, zagovarjal to postavo ter sklenil svoj govor: Kar se tiče notranje politike, spoštujem državljansko prostost, toda zahtevam spolnovanje postav. V zunanji politiki pa mislim le na Italijo. Izzival ne bodem nikogar; nikdar pa ne bom pustil, da bi smatral kdo Italijo manj veljavno od katerekoli druge države. — Jako ponosno!
V	angleški spodnji zbornici je naznanil državni podtajnik Gorst, da so minoli četrtek vjeli Dinizuluja v Natalu in čingana v deželi Zulu-zamorcev.
Rutnunska vlada je iz državnega proračuna izčrtala dosedanjo letno podporo Ilavasovemu iz-vestju. Vladna glasila izjavljajo, da ministerstvo ne potrebuje reklame v inozemstvu. — Nemška vlada je v Galacu ustanovila generalen konzulat ter izročila njegovo vodstvo baronu Walterju-Waugenheimu.
Izvirni dopisi.
Iz Šent-Jerneja, 15. novembra. (Konec.) Drugi dan ob 5. uri je bila budnica. Okoli 10. ure zbrala se je požarna bramba z godbo ua čelu, potem pa šolska mladina. Preč. gosp. kanonik Zamejic so blagoslovili novi župnijski dvor, potem so vsi paroma šli v cerkev. V krasnem, dobro premišljenem in dovršenem govoru je prečastiti gospod dr. Jurij Sterbenec slikal plemenito življenje in delovanje našega premilega, dobrega in usmiljenega cesarja in vladarja, razložil slovesnost v proslavo 40letnice itd. Kaj krasno in veličastno je nadaljeval govor o novi zgradbi potrebnega župnijskega doma ter spretno vpletal v govor potrebne nauke. Gotovo so blage besede padle na dobro zemljo, ki bodo tudi obilen sad rodile. Po pridigi bila je slovesna sv. maša, ki so jo preč. gosp. kanonik Zamejic darovali. Naj omenim tudi še petja pri tej slovesnosti. Vse se je krasno pelo, posebno je bila lepa pesem od gosp. Hugolina Sattnerja za 401etnico zložena. K vspehu sta največ pomogla gosp. kapelnik iz Rudolfovega in gospica Aua Šmidinger. Pri posameznih delih igrala je godba. Možnarji so gromeli tako, da smo mislili, da je vojska.
Po sv. opravilu bili so vsi tukajšnji prvaki prav „knežje" pogoščeni. Povabljeni so bili: župan, občinski odborniki, predsednik krajnega šolskega sveta, ključarji in vsi delavci, ki so delali pri novi zgradbi. Vršile so se mnoge napitnice; najprvo je napil g. župan Jožef Polanc presvetlemu cesarju. Takoj za njim preč. gosp. kanonik Zamejic krasno naslikajo prelepe in blage čednosti premodrega vladarja in sploh vladarske rodbine ter pristavijo, da je bila šentjernejska župnija cesarska in so jo presvetli ce?ar podarili kapiteljnu ljubljanskemu; sploh je bila cesarska družina od nekdaj radodarna itd. Napila sta dalje preč. gosp. dekan dr. Sterbenec in gosp. \Vutscher, Slednji je povdarjal, koliko so g. župnik
z novo zgradbo dobrega storili celi fari, za kar so jim gotovo vsi hvaležni in se jih bodo še dolgo spominjali. Konečno so se gosp. župnik vsem govornikom najsrčneje zahvalili; jemali so tako rekoč slovo od župljanov ter izrazili željo, naj bi naslednik v novem dvorci delal za cerkev in na blagor občine. Pretresale so vse poslušalce ganljive besede izvrstnega govornika, mnogozaslužnega gospoda župnika. Tudi so se blagi gosp. župnik od svojih zvestih faranov poslovili ter so tudi priprostiin možem sol-zice iz oči privabili v krasnem govoru. Gosp. nad-učitelj Jan. Saje je izrazil željo, da bi Bog dal še zdravje in dolgo "življenje velecenjenemu g. župniku, da bi tudi, kakor so sedaj novi farovž dozidali, še tudi tako potrebno šolsko poslopje izgotovili in dodelali. Določeno je namreč, da se bo drugo leto zidala ljudska šola za štiri razrede. Sedanje poslopje v nobenem oziru ne zadostuje šolskim namenom.
Tako se je dvojna pomenljiva slovesnost lepo izvršila. Vsa zasluga pa je velecenjenega g. župnika Yovka, ki je mnogo daroval, mnogo skrbel in se trudil ter si tukaj postavil najlepši spomenik. Vsa čast mu in hvala.
Novi farovž je lepa v dva nadstropja zidana hiša. Ima lepe sobane, krasen razgled in lepo vnanje lice. Nekaj denarja so dali farani, mnogo prečastiti stolni kapitelj, največ pa gosp. župnik.
Konečno izrazim še željo, naj bi obe slavnosti ostali v najlepšem spominu ter vzbudili pri vseh župljanih ljubezen in udanost cerkvi in državi.
Izza Krke, 16. novembra. Mislil sem, da bodo Dolenjci, posebno oni, ki prebivajo ob glavni cesti v Rudolfovo, z burnim odobravanjem pozdravili načrt dolenjske železnice, kateri objavil je naš slavni deželni zbor pred nekim časom. Dau na dan pričakoval sem kako poročilo od „Slovenčevih" dopisnikov, da je ta ali oni občinski zbor poslal zahvalo slav. deželnemu zboru, ali pa volil tega ali onega gosp. poslanca svojim častnim občanom za zasluge, ki so si jih pridobili pri zgradbi za dolenjsko železnico „in spe", čakam ž® precej dolgo, a vse je mirno, nikdo se ne gane. Pač mrzli, nehvaležni Dolenjci!? Menda 60 že zdavnej zmrznili od dolzega čakanja. Ali pa so obupali, da se jim kdaj vresničijo že od Dežmana dane obljube.
Tem nevernim Tomažem sem se pridružil tudi jaz, akoravno vsled zanesljivih poročil že slišim drdrati železnico skozi Višnjo goro-Trebnje-Novo-inesto tje do Straže, slednjič iz usmiljenja do krške doline. Dvor, Žužemberk, koliko usmiljenja sta prov-zročila pri tistih gospodih, ki so izgotovili omenjeni načrt? Pa naj je moja domišljija še tako velika, naj še bolj napenjam svoje čute, priti le noče zaželjena železnica. Moje sicer ne merodajne misli so pa te, do preroka še nisem prišel, da najbolj gotovo bo tudi ta načit dolenjske železnice kmalu izginil v večnost pozabljivosti.
Vsakdo, ki je skusil, kako hudo je za gospoda in kmeta, kjer ui železne ceste daleč okoli, iz srca privošči Dolenjcem to največjo srečo, naj bi bila zgrajena po tej ali oni dolink Najbolj bi bilo Dolenjcem vstreženo, ako bi ona proga obiskala kolikor mogoče veliko sel, vasi, trgov, bregov in prelazov. Kjer pa bi to ne bilo mogoče, morale bi se stranske proge potegniti do najskrajnejših kmetskih sel. Na to željo oziral se je najbrž naš deželni odbor, ko je izdeloval skrbno izdelani načrt za dolenjsko železnico. Vsem Dolenjcem so hoteli vstreci. Nikjer naj bi nobeden poslanec v zadrego ne prišel, če bo dajal račun od svojega delovanja in priporočal se še nadalje. Vsem vstreči, to je res prelepa, krasna tnisel. Dopisniku in marsikomu drugemu še niso vstregli. Tega se bodo lahko odkrižali. Večje skrbi delal jim bode nekdo drug in ta ni nihče drugi, kakor Rotšild sam in njegovi drugovi. Denarni možje so prekanjeni lisjaki, ne pustijo, da bi vsak njim dlako strigel, ne dajo se na led speljati. Ti možje le tam priskočijo na pomoč, kjer se jim njih dar potem z zvrhano mero povračuje. Dvomim pa po vsi pravici, da bi se obrestovala železnica izpeljana po napo-minanem načrtu slavnega deželnega zbora. Kmet naj da, pravijo; bi že dal, ko bi kaj imel, še to naj dti, kar ima, potem bo njegova prva pot po novi železnici v Ameriko iskat si boljše domačije.
Le potem je upati, da se bo zdržala ddlenjska železnica sem«, ako se sklene z ogerskimi železnicami pri Karlovcu, in se potegne ta proga do Soluna. Od Ljubljane do Karlovca naj se pa vbere najkrajša in najpripravnejša pot. Ta pa edino je iez Grosuplje, Krko, Žužemberk, Toplice, Semič, Metliko, Karlovec. Da je to res prava naravna pot,
razvidno je iz tega, da že sedaj po njej vozijo večinoma iz Dolenjske v Ljubljano. Naši vozniki pač dobro vedo, toda drugim neče iti to v glavo.
Ko pišem že o cestah, naj dostavim še nekaj. Omenil sem, da je veliko prometa na cesti: Ru-dolfovo-Žužemberk-Grosuplje. Vozilo bi se pa še več, ako bi bila cesta v boljšem stanu, kakor je. Koliko prošenj cestnih, občinskih odborov rešenih je bilo v preteklem zasedanji našega deželnega zbora in veliko uslišanih. Naš cestni odbor je pa čisto zadovoljen s svojo cesto; nobene pomanjkljivosti ne najde pri njej. Res morajo biti v tem zboru potrpežljivi in konservativni možje. Čemu bi se klanci zniževali, čemu cesta poštam posipala, čemu raz-širjevala; če je bila do sedaj dobra, naj bo še za-naprej. Zadnji čas je že, da dežela sama prevzame v oskrbovanje to cesto. Da bi ubogi kmet ob cestah posipal cesto za vso dolenjsko stran, to je pač krivično. Koliko izda, ako se cesta enkrat na leto malo popravi, po nekaterih mestih celo večkrat. Par težkih voz gre čez, in pesek se zgubi med blatom, zato se blata na naši cesti nikdar ne manjka, posebno med Krko in Zagradcem ne, kjer se je pred par leti cesta razširila, pa ne posula in utrdila. Železnico bomo težko še kmalu videli, preskrbite nam vsaj dobre ccste.
Dnevne novice.
(Povodom iinendne presvetle cesarice Elizabete)
imeli so vsi učenci ljudskih in srednjih šol prost dan ter se v raznih cerkvah vdeležili sv. maše.
(O novem namestniku na Moravskem) piše „ Politik" : Podpredsednik gališkega namestništva Herman vitez Lobl imenovan je namestnikom moravskim. Grof Taafle nas je zopet izneuadil, ker mej mnogimi kandidati nismo čitali viteza Liibla. V politiko ni segal. Svoje uradno delovanje je pričel pri ga-liškem namestništvu. V Galiciji je njegovo ime na dobrem glasu vrlega uradnika. Že pred njim bil je nekdaj podpredsednik gališkega namestništva imenovan moravskim namestnikom, namreč baron Pos-singer-Choborski. Upajmo, da bo vitez Lobl češki večini prebivalstva bolj naklonjen od barona Pos-singerja. — Vitez Lobl je nekda izvrsten administrativen uradnik in ljubi strogo postavnost. V državno službo je vstopil 1. 1857. v Lvovu. 1. 1871. je bil okr. glavar, 1. 1873. namestniški svetovalec, 1. 1883. podpredsednik gališkega namestništva. — Kakor se poroča z Dunaja, zna Lobl poljski in ruski, a je obljubil, da se bo v kratkem naučil češkega jezika.
(Pogreb princesinje Windisch-Griitzove.) „Laib. Ztg." poroča se iz Logatca: Pogreba umrle princesinje Kamile vdeležili so se: Kneza Alfred in Hugon \Vindisch-Griitz, princa Ernest in Hugon, kneginja Windisch - Griitz - Radzivvill, grofinja Mon-cenigo-Windisch • Griitz, princesinja Helena, otroci umrle, baron AVinkler, okrajni glavar Russ, mnogo graščinskih uradnikov itd. Truplo je blagoslovil z azistencijo upravitelj župnije planinske. Na krsti bilo je mnogo vencev, posebno iz Bleda.
(Odlikovanje.) Na vabilo dunajske obrtne zbornice vdeležil se je c. kr. dvorni založnik gosp. J. Mathian v Ljubljani svetovne razstave v Barceloni na Spaujskem ter dobil edini na Kranjskem drugo odlikovanje, namreč svetinjo s srebrno krono, ki se nosi na rudeče-rumeno-rudečem traku.
(Slovensko gledališče.) Včerajšnja predstava v proslavo imendne Nj. veličanstva presvetle cesarice Elizabete privabila je mnogo občinstva v čitalnično dvorano. Svojo navzočnostjo počastili so predstavo g. deželni predsednik baron Winkler, deželnemu sodišču predsednik g. Kočevar, vladni svetnik g. Globočnik, mestni župan g. Grasselli in dr. Predstavljala se je prvikrat igra „Mesto in vas", prevod po Birch-Pfeifferjevi. Ta znana in plodovita nemška pisateljica napisala je mnogo igrokazov. Gradivo je jemala navadno iz znanih novel in romanov ter je dobro predelovala v gledališke igre, dasi večkrat presentimentaluo. „Mesto in vas" je izmed najboljših proizvodov nemške pisateljice, in gospoda prelagatelja imela sta srečo, ko sta izbrala to igro, akoravno sta se držala vsak svojih pravil. Prvi, tako se nam zdi, prelagal je bolj prosto ter upletal stavke z dobrim namenom, ki naj bi kazali poštenega, krščanskega iu konservativnega našega oratarja. Ali prepričali smo se že večkrat, da je žal i naše narodne kroge preveč oblizala nemška kultura, prevel takozvani liberalni duh, da se posmehujejo kmetu-korenjaku, pošteni deklici, ki išče tolažbo v svoji
veri, pri Bogu. To je sad nemškega gledišča, ki je večkrat smešil vero in narod. Igra je vseskozi dobra in primerna našemu gledališču, le to moramo ope-tovano povdarjati, da nekateri čudaki ne poznajo priprostega kmetskega življenja in se sramujejo kmet8, naj bo na odru ali na ulici. Kar se predstave tiče, z zadovoljstvom konstatujemo, da je bila vrlo dobra, ker je bila točna in gladka, kar ni bilo vedno v uavadi. G. Borštnik igral je vlogo slikarja Bojana vrlo dobro. Predzadnjič smo omenili, naj se igralec vživi v svojo vlogo, a Bojan je v nekem prizoru v prvem delu igre celo prekoračil mejo. G. Kocelj bil je slovenski posestnik stare korenino, igral je izborno. Isto tako smerno pohvaliti igro gdč. Zvonarje ve, ki je kaj dobro predstavljala neizpri-jeno kmetsko dekle in pošteno ženo. G. Slavko bil je kot grof Podvinski popolnoma na svojem mestu, isto tako gospici Zora in Nigrinova. Gdč. Go-stičeva predstavljala je grofico Miro s finim razumom in pravo premišljenostjo. Martovi junaki pa so še iz sedemletne vojske. Ostali predstavljalci bili so na vrvicah.
(Kanonično umeščen) je bil danes ra župnijo v Planini č. g. Ivan Podboj. Na njegovo mesto v St. Peter na Notranjskem pride č. gosp. Anton Verbajs, kapelan v Cerkljah.
(Železnica Celje-Velenje.) „Fremdenblatt" poroča, da bo v kratkem tvrdka Lap p dobila koncesijo za zgradbo 50 kilometrov dolge železnice Celje-Velenje, ki se bo najbrž podaljšala do Sp. Dravo-broda. Tudi za lokalno železnico iz Ljubljane v Kamnik bode se v kratkem dovolila koncesija, ker so poravnani pomisleki glede mostov za cestni promet.
(Ponesrečil) se je 16. t. m. v Fužinah na Gorenjskem delavec Jožef Čabušnik. Šel je mazat kolo, ki ga je zgrabilo in strlo, da je na mestu mrtev obležal. Zapustil je vdovo in sedem nepreskrbljenih otrok; najstarejši je 11 let star. Premoženja ni imel prav nič.
(Drobne novice.) Umrl je v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici g. Jos. Z a vadi al. Rodil seje I. 1845 v Klanci na Krasu, posvečen v duhovnika 1. 1871 ter služboval sprva v Biljani. R. I. P. I
—	Peter Augscheler imenovan je višjim upravnikom poštnega urada v Gorici. Mož je poštenjak.
—	Ferd. pl. Weyerthal in A. Panzera imenovana sta carinska azistenta pri finančnem ravnateljstvu v Trstu. — Vladna koncipista L. Roth vitez Rothenhorst iu K. Deperis imenovana sta začasna okrajna komisarja.
(Obletnica za Levstikom) se je, kakor se nam poroča iz Retja, slovesno izvršila v Velikih Lašičah due 16. t. m.
(Občinski svet tržaški) je imel, kakor poroča „Edinost", včeraj izredno sejo. Naročeno je bilo gospodom, naj pridejo vsi v črnih oblekah. Čemu? Na dnevnem redu je bila jedina točka: sprejem de-putacije društva „Pro patria", ki je imelo včeraj svoj občni zbor.
(Tržaški šolski svet) izročil je vodstvo ljudske šole v Barkovljah učitelju Antonu Soviču ter imenoval začasnim učiteljem Antona Germcka.
(Nov notar.) Ministerstvo je imenovalo notarjem v Trstu dr. barona Lichtensterna.
(Občina Plominj) razpisuje službo prvega občinskega zdravnika. Plače 800 gld. in vozarina. Prošnje do 30. t. m.
(Jezikoslovna drobtinica.) Z Gorenjskega se nam poroča: Ker ravno objavljate spis „Obresti v socijalnein obziru", naj pripomnim, da v našem gorenjskem kotu, posebno okrog Rateč rabi narod za „obresti" izraz „kazeu".
Raznoterosti.
—	Izvozna in uvozna trgovina v Srbiji. Po uradnem izkazu uvozili so v Srbiji od 1. januarija do 30. juuija tega leta blaga v vrednosti 13,425.664 dinarov. Od te svote odpade na Avstrijo S,898.136 dinarov. V istem časi izvozili so iz Srbije blaga v vreduosti 14,395 554 dinarov; od te svote odpade na Avstrijo 11,905.500 dinarov.
—	Z v e r i v Indiji. Po uradnem poročilu ubili so lansko leto v Indiji 245 tigrov, 646 leopardov, 600 volkov. 170 medvedov iu 31 000 kač. Zveri so raztrgale 11.983 ljudi.
—	Vestno. Žeua: „Možiček, zakaj pa ostajaš vedno do polunoči v pisarni?" Mož: „Ker hočem točno o poluuoči odtrgati s koledarja listek z datumom."
—	Pravi vzrok. Častnik v vojaški šoli: „Za-kaj ne smejo vojaki na straži kaditi?" Prostak: „Da je sovražnik ne zaduha."
— Drago pismo. Neki pariški borzijan prišel je na borzo v najboljši volji in je mnogo kupoval in prodajal. Manjši borzijanci so mu z napetostjo sledili, češ, kako prav za prav on kupuje in prodaja. Naenkrat dobi borzni velikan pismo. Odpre ga, prebere in zbledi. Pokliče služabnika in mu nekaj ua tihem reče. Ta v največji naglosti odide. Ha ! to je gotovo jako važen ukaz. Bankir pokliče še drugega služabnika in mu dd tudi skriven ukaz. Ta si vzame izvozčka ter se odpelje. Ha! kdor bi imel to-le pismo, pridobil bi si gotovo milijone! Gospod N. dene pismo v naprsni žep. Zdaj seže v žep in izvleče listnico, da si vzame bankovcev, in pri tej priliki pade mu ono pismo na tla. Neki bor-zijanec, ki je vse to videl, hitro postavi nogo na pismo. Pa njegov sosed je tudi zapazil pismo. Za-šepeče prvemu: »Videl sem vas, iu izdal vas bom, če mene ne vzamete za tovariša." Se tretji pride in sili se biti deležen. Prvi ponuja za odstopnino 1000, 3000 fr. Zdaj druga dva ponujata njemu 10.000 fr. za oismo. Ne! 20.000 fr. Prvi je pismo za 20.000 fr. dal. Ona dva sta mu jih morala precej izplačati. Kupca bereta na tihem pismo, — oj groza I V pismu stoji: »Ljubi prijatelj! Ne morem na noben način dobiti debelejšega purana, kakor oni dan. Pri Beriu, Vefouru je vse suho." Gospod N. je namreč stavil, da bo preskrbel debelejšega purana, nego je bil oni, ki ga je jedel pri svojem prijatelju. V tem pride služabnik k gospodu N. Nekaj mu povč. Ta se je razveselil in hiti k iz-vozčku. Tam leži puran kakor globus. Gospod N. vidi ona dva nesrečneža in reče jima: »Lepa žival, kaj ne? Vabim vaju na gostijo." Oba sta sprejela vabilo h gostiji, katera je vsacega veljala 10.000 fr.
Telegrami.
Dunaj, 19. novembra. Povodom cesariči-nega imendne je bila slovesna služba božja v cerkvah vseli veroizpovedanj.
Dunaj, 19. novembra. Zbornica poslancev: Taaffe naznanja, da so cesar z dopisom zahvaljuje za izraz sožalja povodom smrti vojvode Maksa. Točka 1. postave o kmetskem dednem pravu se potrdi z dostavkom Giova-nellijevim, po kojem se v njem izpuste besede ,,določita se s številkami maksim ali minim površine ali katastralnega čistega dohodka ali teh obeh." Giovanclli se izjavi, da bo glasoval za to postavo, ako se bo iž nje. izključila Tirolska, ter naznani dotični predlog. Točka 2. se potrdi brez debate.
Budimpešta, 19. novembra. Grof Banffy, podpredsednik zbornice, je umrl.
Budimpešta, 18. novembra. Orožni odsek je po dolgotrajni razpravi potrdil točke, ki poostrujejo službo enoletnih prostovoljcev.
London, 19. novembra. Veleposlanik grof Devm jo došel. — ,,Times" je izvedla dne 17. t. m. iz Tientsina: Kitajski vladi je došla vest, da se je sklenila mej Koreo in Rusijo tajna nagodba, po koji se izroča Koreo ruskemu varstvu.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
19. novembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)		81 gl.	50 kr.
Sreberna ., 5% „ 100 „ „ 16%		82 „	70 „
avstr. zlata renta, davka prosta		109 n	70 n
Papirna renta, davka prosta . . .		97 „	10 „
Akcije avstr.-ogerske banke . . .	• , .	878 „	
		304 „	30
London ..........		121 „	95 .,
Francoski napoleond.......		9 „	65 „
Cesarski cekini ........		o „	77 „
Nemške marke .......		59 „	85 „
Izvrstno sredstvo
zoper kašelj, hripavost, kakor tudi izborno hranilno sredstvo zoper tlavico, bolezni v grlu, pljučnih vejah in pljueah so	(2)
protikataraličue krogljice,
koje izdeluje lekarnar J^iccoli
R».l.f s«>:m.:3., Dunajska cesta. Njemu naj se pošiljajo tudi zunanja naročila, koja izvršuje proti povzetju izneska. Skatljica 20 kr.
Krogljice iz sladnega ekstrakta, salmijaka, eks-trakta sladkih korenine, sleznega testa, poprove mete in santonina v škatljicah po 10 kr. Pri večjem nakupu rabat.
Najfinejšo ajdovo moko . . 15 gld.
»srednjo „ „	. . 11 gld.
■ ■a «*«.«- a-.**	M«<»l
pošilja z vrečo vred	(i)
.Aurmihle"

pri
XKXXXX*XXKXXKXXXKK
S Brata EI»erl, x
#C izdelovalca oljnatih barv, flrncžcT, lakov X	in napisov.
H Pleskarska obrt za stavbe in meblje. *
J za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
TT priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ^ ^ v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot jC y znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve	S ft v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem
K lanenem oljnatem firneži najlineje navihane in boliše	tž
nego vse te vrste v prodajalnah.	Jf
^ MT Cenilce na zahtevanjo. m fi
XK*m*)mKKKXXKXKKXK
OTOMAK
iijria. 38 a.v.u
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti St. 15, (Medijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrojeno zalogo raznovrstne
politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroco po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za sveto in posvetno podobe po mogoče nizke) ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dola. Cenilnik s pociobani zastonj in franko.
(glej podobo), naj bolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Antow Obreza,
tapecirar in dekorater
v LjnT>l jmii, Šclenbnrgove ulice št.
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO grl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
jJfiT" Ceniki s podobami zastonj in f ranko na za-htevanje.
St. 11355.
V
(2)
2. dan prihodnjega meseca decembra bode prvipot oddati ustanove, katere je občinski svet deželnega stolnega mesta Ljub-bljane v trajni spomin vladarske štirideset-letnice Njega veličanstva presvetlega cesarja
Frana Josipa I.
ustanovil za mestne uboge.
Teh ustanov je dvanajst? 2 po 25 gL in 10 po 20 gl.
Namenjene pa so m e s t n i m revežem, ki no dobivajo redne podpore iz. mestno u b o ž n e z a k 1 a d e.
Prošnje za podelitev teh ustanov je
do	dne novembra
vložiti pri mestnem magistratu.
V LJUBLJANI, 15. dan novembra 1889.
Župan: Grasselli.
Tujci.
16. novembra.
Pri Matiču: Novotny, potovalec, z Dunaja. — Wohl, zasebnik, iz Gradca. — Glaser, hči vlad. sovetnika, iz Nemčije.
—	Rukel, trgovec, z Dunaja.
—	Konstein, tajnik, z Dunaja
—	Cester, uradnik, iz Norvegijo.
—	Rebitsch, Supini, Reich in Stiasny, trgovci, z Dunaja. — Kaiser in Miiller, trgovca z Dunaja.
Pri Utonit: Heimer, trgovec, iz Zagreba. — Stare, iz Mengša. — Rossi, trgovec, iz Trsta. — Nedog, uradnik, z Notranjskega. — Henkel, Fischer, Hoscho in Bienenleld, trgovci, z Dunaja. — Eiselt, zasebnik, iz Nemčije.
szszszszszszszszszsozszszszszszszszszsi
<£inlač>img 3«tr Eefteflung »o«
i! ■
Alte und Neue We!t
jnuJIricrfEis
^affjofifdjfs Jantifini&fflfl
jut
IfntcrfiaCluug und 43cCcflruuQ. 23. |nJ)rgrtH0 1889.
Ponatlidj 1 ficft uon je 80 (ijitartffiftn. a 50 fffo. obtr 60 (Efo.
Verlag von Benziger & Co.,
(Cinfubcln ('.'.rtmifii), yjalt>al|ut (PtuifcljfouS).
<§" bcjtcljcn č>ui'd): ,JCatol. llukvama" v Ijubljani,
Me zameniti z itsulgonsko, to je ^tj
_Radkorsbnrgor.
Radenska kisla voda in kopališče,
Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih goric.
KO t, ZnTfl.Vllnfl, vnrlfl Radenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleci največ ^	VUUOj. natrona in litija. Posebna njena lastnost jo, da pomaga pri
vseh boleznih, koje dobi človek vsled prevelike kisline v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledicah, ter je neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar so napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznili.
KOh TlflTTliZTlP), VOHA Vsled obilne kisline in oglenokislega natrona, prijetnega "	v UUU). okusa jn mofinega penjenja je radenska kisla voda najbolj pri-
ljubljena poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom uli s sadnim sokom in sladkorjem je močno šumeča, zejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec.
flnva.rnva.lnn 7.Č\Vfl VI In Jako razširjena je in mnogo so rabi radenska kisla voda kot y oa.LLU ZJUI a v iiu, varstvo in zdiavilo zop(!1. daviC0i škr|aliC0( mr2|ico in kolero
KODfi 1 111 ST.n.nnVflmfl Kopeli se prirejujejo iz železnate in kisle vode z raznovrstno Xi-UJJUil lil OIIOUIU VODIJO), gorkoto. Skušnja uči, da pomagajo posebno zoper: hudico,
trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cona kopeli 35 kr., cena za eno sobo 30 kr. do 1 gold.)
Ogljeno-kisli litij kot zdravilo.
to je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitkn. Kolike vrednosti je ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je' koščlie kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močno tekočine kalija, inatrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bilo protinastih snovi navzete kosti v kratkem prosto vso nesnage. To gaje napotilo, daje začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih,'kojih scavniške prevlako so postajalo vedno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, kojo so dosegli pri enačili razmerah tudi drugi zdravniki.
Cenike razpošilja zastonj in franko kopališče radenske slatine na Štajerskem.
(47) V zalogi imata kislo vodo Ferdinand Pluutz in Jlihaci Kastncr v Ljubljani.
[iH^SCii