Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. V. V. — sekcije ssa dravsko banovino v Ljubljani M Mesečna priloga »Prosveta« i
Uredništvo in uprava l Ljubljana, Franliikanska a lica 6/1. Rokopisov nt vralamo. Ntfrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak letrtek. Naroinina letno 60 Din za inoztmstvo 80 Din. Člani stkcijt J.U.U. platoja list s llanarlno. Oglasi po cenika in dogovora, davek posebe. Polt. lek. rai. 11.153. Ttlefon3112
Moralno vprašanje
Poleg neštevilnih »vprašanj«, ki odpirajo kot stoglava kača svoja strupena žrela po sodobnem človeštvu, stoji moralno vprašanje v ospredju zanimanja vseh, ki pazno motre današnje življenje. Ni je teme, o kateri bi se toliko razpravljalo in to kjerkoli se znanci snidejo na slučajen ali organiziran sestanek, kakor je prav vprašanje morale v današnji, družbi. Lahko se mnenja glede vzrokov tega nezdravega družabnega pojava delijo, prav tako se lahko križajo predlogi o možnostih ozdravljenja, dejstva samega ne zanika nihče, ker ga enostavno zanikati ne more.
Nahajamo se na prelomu dveh dob: stare vrednote propadajo, nove so še v embrional-nem stanju; razkrajanje napreduje hitreje kot nastopanje novih vrednot. Zato je občutek razpadanja vse dosedanje moralne zgradbe težji in neposrcdnejši kot slutnja novega nastajanja.
Vprašanje naše javne, družinske in zasebne morale postaja tako predmet splošnega zanimanja, neprestanega razpravljanja, postaja kamen spotike vsakogar in vsak čas.
A to ne zadošča!
Propadanju morale sledi za petami propad družbe. S samim ugotavljanjem in z več ali manj duhovito pesimističnim grmenjem pri sporadičnih sestankih se zlo ne bo preprečilo; nasprotno, zdi se, da se mu s tem še pripisuje neka neizbežnost, mu daje značaj nuje, proti kateri ni sredstev, niti možnosti odpora.
Ko gre za vprašanja eksistenčne važnosti, je fatalistično razpoloženje najslabša taktika. Rešitev leži samo v aktiviziranju vseh zdravih sil v narodu. Upri se zlu, sicer te bo preplavilo!
Slovenci imamo v tem pogledu še več vzrokov kot drugi večji narodi, da se postavimo po robu nevarnosti, ki ograža naše narodno zdravje.
Naša zgodovina je zgodovina hlapčevanja in hlapčevstva. Dolga stoletja narodne nesa-mostojnosti so zapustila na našem značaju težke sledove suženjske miselnosti. Zato je bil naš krik po samostojnosti glas težkega moralnega bolnika, ki vpije po zdravju, ki hrepeni iz moralne manjvrednosti v žarko svetlobo polnovrednega nravnega organizma. Kajti nravni slabič je vreden večjega pomilovanja od telesnega slabiča.
Hlapčevska miselnost! Kako bi radi, da bi mogli z zravnano glavo mimo take ugotovitve, češ: nas ne doseza! »Hlapci smo in hlapci ostanemo,« ugotavljajo pesimisti. »To je naša dedna obremenjenost, sad stoletnega suženjstva, ki nam je skrivilo hrbtenico in razkrojilo kri.«
Tudi optimisti priznavajo našo demorali-zacijo, a upajo od nove svobode po zedinje-nju mogočen preokret na bolje, ker so bili z osvobojenjem izločeni vzroki, ki so zastrupljali v preteklosti naš narodni značaj. Če ni še opaziti izboljšanja, gre to na rovaš splošne kulturne krize, ki sovpada z našim političnim vstajenjem in paralizira njegov sanacijski vpliv. Bodisi glede možnosti sanacije kakorkoli, niti eni niti drugi si ne delajo iluzij o dejanskem stanju. To žalostno dejstvo pada toliko težje na tehtnico naše usode, ker se dobro zavedamo resnice, da morajo številčno in materialno šibki narodi postaviti v mednarodno areno močnejše moralne kvalitete, ako naj pred seboj in drugimi opravičijo svojo eksistenco in utemelje svoje mednarodno poslanstvo.
Zato in prav zato postaja moralna vzgoja našega naroda najvažnejše narodno vprašanje, postaja slovensko vprašanje kat' exohen.
Mi moramo iz te mlakuže, če se nočemo v njej zadušiti! Če nočemo izgubiti še ono trohico samospoštovanja, ki nas še priklepa na življenje. Nikakor ne smemo še nadalje prenašata ali si celo sami lučati v obraz očitke o narodu hlapcev, denunciantov, zavist-nežev. klečeplazcev in stremuhov ter se v leni pasivnosti masohistično opajati nad moralnim samobičanjem.
Slovenci potrebujemo poleg mnogih drugih front predvsem enotno »moralno fronto«, ki naj bi brez vseh romantičnih sentimentalnosti izžigala gnojne rane naše moralne bolezni. Vse organizacije trpe na teh žalostnih pojavih, zato so vse zainteresirane, da izločijo gnilobo iz vrst, če nočejo svojega dokončnega razkroja zaradi nastopajoče sepse.
In če obrnemo pogled na teren, ki nosi naše moralno vprašanje, torej na moralo našega stanu in naše organizacije, se moramo prav tako vprašati: »Ali je v nas samih dovolj poguma, da nehamo< biti hlapci, da zravnamo lastne hrbtenice, da se solidarno upremo zlu, ki nas zastruplja od znotraj, da vzajemno prestrežemo udarce, ki nam jih slovenska morala zadaja od zunaj?
Denunciramo se sami, denuncirajo nas drugi; pri svojih političnih prijateljih iščemo »zaščite«, da gazimo tovariše ter po njihovih in njihovih družin hrbtih plezamo na boljša mesta; od organizacije zahtevamo, da molči k našim grehom, sramotno zapuščamo stanovske tovariše, ki trpe krivico, a se istočasno
solidariziramo s »prijatelji«, ki zanašajo gnilobo v naše vrste; »ponosno« preziramo stanovske tovariše v dobah politične konjunkture ter klavrno pritiskamo kljuke po njenem zatonu: to je naša dedna obremenjenost iz
časov suženjstva in hlapčevanja. To je naše moralno vprašanje, ki »enakopravno« uvršča v pestro poglavje slovenske morale sploh.
Ali smo še sposobni, da ga rešimo sami? Besedo imajo delegatje naše skupščine!
VSEBINA:
Moralno vprašanje.
»Naš rod« in knjige Mladinske matice.
Izvenšolsko nadzorstvo mladine.
Obisk v zagorskih katakombah.
t Josip Mazi.
Varčevanje.
LISTEK: O jugoslovanski vasi.
Splošne vesti. — Mladinska matica. — Listi o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU. — Naša gospodarska organizacija. — Učiteljski! pevski zbor JUU. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu.
Obisk v zagorskih katakombah
Vsa papirna teorija ne more odtehtati enega samega resničnega doživetja. Zato mora pred vsem učiteljstvo, ki mu je bolj kot kakemu drugemu stanu potrebna široka razgledanost, izkoristiti vsako priliko, da zajame ob živem vrelu življenja. Taka prilika se je nudila pretekli torek dobri desetorici upraviteljev litijskega sreza, ki so na ljubeznivo povabilo ravnatelja TPD inž. g. Vitolda Bis-kupskega prihiteli z jutranjim vlakom pod vodstvom predsednika litijskega učiteljskega društva JUU Jožeta Zupančiča, da si ogledajo zagorski rudnik. Skoro dve uri je trajalo uvodno predavanje ravnatelja Biskupskega, ki je znan in uvaževan znanstvenik na rudarskem področju, posebej pa še radi njegove zbirke rudnin, kakršne nima noben privatnik v naši državi in je nepreplačljiva. Pogled nanjo mora zadiviti tudi lajika. Iz omenjenega predavanja naj omenim le najbolj otipljive zanimivosti.
Zasavje v ožjem smislu tvori tipičen prehod med alpskim in ravninskim svetom ter je produkt stičišč dveh ogromnih pritiskov Dinarske in Alpske gmote, ki sta se na področju nagubali, mnogotero prelomili ter osta-vili vsej pokrajini svoj tipičen obraz. Panonsko morje je tu glodalo svoja obrežja, po njegovem prelivu pa je ostavilo sledove rastlinstva in živalstva v glini in škriljevcu, ki je sčasoma prekril osušeno morsko dno. Radi premikanja gmote so nastale tri velike razpoke, ki jih lahko zasledujemo na podlagi vrste toplih vrelcev v smeri Ljubljana—Zagorje (Moravče, Izlake, Toplice pri Zagorju, Čatež, Sv. Helena pri Somboru, Krapina), dalje proti Celju (Rimske Toplice, Laško) in proti Dolenjskem (Šmarjeta, Dolenjske Toplice). Vse te linije so obenem tudi na področju seizmičnih pojavov, katerih epicenter je pri Cerkljah. Prav zanimiva je bogata flora. Tu najdemo poleg čisto alpskih rastlin tudi ravninske, samo da so se sčasoma prilagodile. Tako najdemo rododendron skoro čisto ob Savi, je pa višji, dolgolisten ter obledele rdeče barve. V Šklendrovcu nad Zagorjem pa cvrči v poletni vročini škržat, ki je sicer doma ob morju — samo en primer iz bogate favne. Številna najdišča rud antimona, svinca in živega srebra samo zaokrožujejo to pestro sliko. V mlajši formaciji pa je črni dijamant — premog.
G. ravnatelj je na podlagi raznih načrtov obrazložil položaj premogovih skladov ter način izkoriščanja. Zagorski rudnik se deli na dva obrata in sicer Kisovec in Kotredež. v prvem je premog skoro docela izčrpan. Ko-tredežu pa se obeta v nekoliko letih še prav lepa bodočnost. Tu se namreč nahaja prvovrsten premog takozvan »Augenkohle«. Ugotovili so 20 do 25 metrov debele sklade. Svoje čase so izpraznjenim slojem razstrelili podpore, strop se je sesedel, kar je sčasoma povzročilo razne zemeljske spremembe. Danes izpraznjene sloje zasipavajo z naplavljanjem zdrobljenega gramoza s pomočjo vodnega pritiska. Ta voda odteka v podzemske bazene, odkoder jo črpajo sesalke na dan. Mnogo stroškov povročajo juvenilne podzemske vode. to so izdanjske vode, ki še niso videle dneva, a neprestano silijo kvišku. Mestoma leže sloji 200 in več metrov pod morsko gladino. Največja ugotovljena ležišča premoga v Kotredeškem rovu pa segajo v globino 440 metrov. Tu predstavljajo posebno opasnost treskavi plini, a tudi sam metan povzroča s premogovim prahom pomešan silne eksplozije. V omenjenem rovu je tudi vroč izvir 33 stopinj, ki je bojda zdravilen posebno za oči.
Po ogledu edinstvene zbirke, ki je poseben ponos g. ravnatelja sta ""dva vozova odpeljala udeležence v Kisovški rov. Vodil jih je obratovodja inž. g. Železnik Jože. Treba se je bilo vreči v knapovske obleke in to vam je bil pogled za bogove: v onegavih hlačah in škornjih in čudovitih pokrivalih — smo se seveda fotografirali. Iz globine 123 metrov, kamor nas je nekoliko hudomušni g. obratovodja peljal po silno ozkih in strmih lestvah — do prvega horizonta v globino 86 metrov nas je nesel lift — smo se vrnili na dan bledi, umazani, prepolni pa nepozabnih vtisov.
„Na$ rod" In knjige Mladinske matice
Razlogi, ki govore za jesensko izdajo rednih publikacij.
Še vsem nam je v živem spominu živahna borba okrog »Našega roda«. Takrat se je večina izrekla, naj se usmeri časopis Mladinske matice tako, da bo služil učitelju pri njegovem šolskem delu, to je: naj postane sodoben razredni pripomoček. Danes pa spet načenjamo novo vprašanje. »Naš rod« se naj loči v dve vsebinski enoti. Prva izdaja naj bo namenjena duševnemu obzorju in potrebam šolarčka v osnovni šoli to je nekako do 11 1., druga izdaja »Našega roda« pa naj bo pisana v duhu potreb višje narodne šole. Pohvale je vredno to venomerno razglabljanje, kako izboljšati časopis, ki ga izdaja slovensko, učiteljstvo in s tem prevzema tudi odgovornost, da bo dobil naš šolar v roke vedno dobro tiskano besedo, ki bo ustrezala vsem sodobnim pedagoškim pa tudi literarnim zahtevam. Ne trdim preveč, če rečem, da je to dejstvo kompliment našemu učiteljstvu, ki išče vedno novih potov za dvig našega šolstva.
V tem primeru smo na važni preokret-nici, ker posegamo tudi na gospodarsko polje. Ustanavljanje nove izdaje odnosno delitev »Našega roda« za nižjo in višjo skupino je pereče z denarnega pogleda. Število naročnikov bo morda ostalo isto, a s tem bo treba poravnati stroške za dve izdaji. Kakor kažejo sedanji načrti, se obseg lista in književnih prilog niti ne bo preveč reduciral.
Da bi Mladinska matica zmanjšala režijo, iznašam naslednji predlog. Ni nov, saj smo o njem razpravljali že tudi na naših sreskih skupščinah, pa je bilo nekaj sreskih edinic proti predlogu, zato tudi ni zmagal na ba-novinski skupščini.
Knjige Mladinske matice, ki so redna iz-danja, naj bi izhajale namesto koncem šolskega leta raje v početku naslednjega leta. Po izidu 8. številke »Našega roda«, ki izide koncem maja, pridejo v tisk knjige Mladinske Matice. Z delom v tiskarni je treba hiteti, saj gre število vseh knjig skoro v bajno število 100.000 izvodov. Ko knjige dospo koncem junija v roke naših mladih naročnikov je v razredu preobilo dela z zaključnimi klasifikacijami, s statistikami in vsem ostalim, kar prinaša bližajoči se konec šolskega leta in priprave za Vidovdansko proslavo itd. —
Knjig »Mladinske matice« ne predelamo v šoli, kakor bi to sicer zaslužile. Deca hlasta v njih brez strokovnega nasveta, zato se izgubi ob taki priliki mnogo zrno, ki bi sicer lahko rodilo vse drugačen sad.
Nato pridejo vmes šolske počitnice in šolarji listajo po njih sami dva meseca. Ob novem šolskem letu zanje ni več tistega zanimanja, da bi vpeljali knjige za razredno šti-vo. Le sempatja jih še porabljamo za priložnostni pouk, kadar obravnavamo snov, ki nam je v edicijah za slučajno oporo pri našem pouku.
Vse drugače pa bi bilo, ko bi ob početku novega šolskega leta prejeli v roke dar Mladinske matice. Spočiti bi jih prejeli v roke naši mladi naročniki in v razred bi prinesle svežino in obilo snovi za šolske razgovore.
Pa še drug razlog govori za jesensko iz-danje knjig Mladinske matice. S tiskom v juniju je treba precej hiteti. Tiskarna mora delati tudi nadure kar delo precej podraži. Tekom julija in avgusta pa je v tiskarnah tako zvana mrtva sezona in knjige Mladinske matice bi se tiskale v tem času, kjer bi jim tudi grafično lahko posvetili več časa in pozornosti kakor v junijskem vrvežu.
Nekateri bodo proti izidu knjig ob začetku šolskega leta v jeseni. Izgovor: nimajo več v razredu vseh lanskih naročnikov. Teh pa je tako malo, da bi z dobro voljo prav vsi lahko prejeli knjige v redu in točno. Tisti učenci, ki bi medtem zapustili šolo za zmeraj bi spet prišli na obisk k svojemu bivšemu učitelju in pri priliki naročili M. M. tudi za naprej. Tistim učencem, ki so se medtem preselili na druge šole, pa bi jih dostavili po pošti na njih novo šolo.
Premislite in mi boste dali prav.
Apeliram na delegate za banov, skupščino, ki se zanimajo za našo Mladinsko matico in njen napredek, da o tej zadevi razmišljajo in zaprosijo, da se jih dodeli v tiskovni odsek banovinske skupščine.
Tam naj pripravijo ta predlog tako, da ga bo sprejela potem tudi celokupna letošnja banovinska skupščina.
Jože Župančič, Litija.
IzvenSolsko nadzorstvo mladine
Da so predpisi tudi za izvenšolsko življenje mladine potrebni, ni mogoče ugovarjati. Ako že za telesne nevarnosti nočemo poslušati Rousseauja, <ki pušča otroka k razbeljeni peči, da sam spozna posledice opekline, tem manj moremo pustiti otroka, da bi se duševno sam vzgajal kar na slepo po lastnih »izkušnjah«. Sam pouk zadošča pač v zrelejših letih, ko postane človek že razsodnejši. Priznati pa je vendar treba, da se s prepovedmi mladina opozarja na stvari, za katere bi se sicer ne zanimala tako močno, vsaj tako vabljive bi ne bile, keT pač prepovedan sad že od nekdaj najbolj diši. Potrebni bi torej bili predpisi, ki bi urejali vse izvenšolsko življenje mladine in se ne omejevali zgolj na tistih malo primerov, ko prihaja mladina v do-tiko z javnostjo. Disciplinski predpisi za izvenšolsko življenje dijaka so izvršljivi, v kolikor jih podpirajo tudi starši, proti njihovi volji pa so predpisi skoraj brez pomena. Saj je znano, da nekateri starši otrokom vse dovolijo, jim brez obotavljanja podpišejo največje neresnice in se z dijakom vred vesele, kadar so »osleparili« šolo. Ker šola razen v nekaj docela malenkostnih primerih ne more vršiti kontrole, je kršitev predpisov večje zlo, kakor če bi predpisov ne bilo. V večjih mestih z raznovrstnimi zavodi je šolski oblasti popolna, smotrna kontrola stvarno nemogoča. V sedanjih časih se vozi skoraj polovica dija-štva domov izven šolskega kraja, kjer je sploh izven kotrole.
Temeljno vprašanje je, če so disciplinski predpisi za vzgojo uspešni. Kaj kažejo izkušnje? Ko so profesorji naravnost zasledovali tobakarje, se je nikotin med mladino katastrofalno širil; odkar pa ni več takih progo-nov, je kajenje med dijaštvom skoraj popolnoma ponehalo, kajti tisti, ki bi še kadil, ni več »junak« med svojimi tovariši... V kino hodi mladina zaradi prepovedi pač bolj previdno. Pri sedanjih prilikah prave kontrole ni; isto velja za gledališče. Plesne zabave so prepovedane; kdo pa kontrolira tiste plesne
veselice po predmestnih krčmah, ki so stokrat nevarnejše od vseh elitnih plesov, ki se jih udeležujejo starši in učitelji...
Če so torej disciplinski predpisi izvršljivi mladini v korist le tedaj, kadar jih smatrajo starši za svoje predpise, potem je treba izročiti staršem tudi to oblast. Po sedanjem si lasti šola vse pravice v šoli in izven nje, pa vendar vzgojno ne zmore mnogo brez odločilne podpore iz očetove hiše.
Pa je tudi čisto prirodno, da je vzgoja, če ne more biti v celoti šolska, očetova. Kdo pa je na nepokvarjenosti otrokovi, na njegovem pravilnem telesnem in duševnem razvoju bolj interesiran, starši ali učitelji? Šola malopridneža kratkomalo izključi, očetu pa ostane. da ga spravlja z zavožene poti... Kako skrb bo imel oče za svojega sina, ako bi ta hodil po nepravih poteh: v svoji očetovski ljubezni ga bo poiskal in, če treba, tudi kaznoval z vso strogostjo. A učitelja smatra mladina in celo odrasli za ovaduha, ako mora poseči kdaj v izvenšolsko dijakovo življenje. To ga mladini odtuji, vzgoja pa trpi še bolj, ker šola nima tistega zadnjega vpogleda in sredstev za vsakega gojenca posebej, kakor zmorejo to starši.
Disciplinski predpisi v dosedanji obliki so produkt preteklega razvoja, ko se starši za svojega študenta niso mogli zadostno brigati in so ga prepuščali le samemu sebi v vseh ozirih. Kakor se je marsikaj izpremenilo, bi bilo izpremeniti tudi disciplinske predpise v toliko, da se omejijo zgolj na šolske zadeve in na odnošaje učencev do šole in učiteljev, za življenje izven šole pa naj zahtevajo predpisi za šolsko oblast le toliko, kolikor more šola res stvarno izvrševati vzgojno nalogo. Ni dvoma, da se šola in dom skušata podpis rati tudi brez predpisov, ali glavno vzgojo izven šole imajo na svojih ramenih itak starši, naj jim puste predpisi tudi pravice, ne-le dolžnosti. (»Misel in delo«, socialna in kulturna revija št. 6.)	Dr. P. Strmšek.
Doživeli smo približno sliko delovnega dne, bolje noči — našega knapa, ki se do pasu gol upira v sveder na stisnjeni zrak, udriha s »piko« predse v črno steno, potiska pred seboj težki »hunt« in si v potu, v vlažnem in težkem ozračju, vedno v mrtvaško srajco oblečen, stisnjenih usten služi svoj trdi kruh.
Na skupnem kosilu v rudniški restavraciji, ki se ga je poleg ravnatelja in kisovškega obratov odje udeležil tudi (obratovodja Ko-tedeškega rova inž. g. Mastnak. je bilo izmenjanih več napitnic. Ravnatelj je posebej
poudaril pomen učitelja za narodno prosveto in vzgojo značajev na podlagi praktičnega izpopolnjevanja, h koncu pa je obljubil nadaljnjo naklonjenost. Po prisrčnem razmenku in toplem slovesu so se udeleženci odpeljali na svoja mesta. Naj na tem mestu še enkrat izrečemo iskreno zahvalo ravnatelju rudniškega obrata inž. g. Vitoldu Biskupskemu za nepričakovano ljubezniv sprejem in nepozabne vtise, ki smo jih bili po njegovi naklonjenosti deležni. Srečno!
Splošne vesti
—mi—
t Josip Mazi
Pretekli teden so položili k večnemu počitku direktorja I. državne realne gimnazije v Ljubljani gosp. Josipa Mazija.
Učiteljstvo dravske banovine se ga spominja kot prosvetnega načelnika, ki je vodil strogo objektivno in nepristransko prosvetni oddelek v Ljubljani od julija 1931. do septembra 1933.
Blagopokojni Josip Mazi se je rodil 24. januarja 1872. v Žireh in je po dovršenih študijah na realki v Ljubljani in univerzi, prišel kot profesor 1. 1901. na isti zavod, kjer je do-dovršil srednjo šolo. Tu je ostal z malo prekinitvijo do svoje smrti.
Pokojnik je bil markantna osebnost in izboren šolnik, ki je bil prav zaradi svojih velikih sposobnosti pozvan 1. 1931. na mesto prosvetnega načelnika. In prav na tem mestu ga je spoznalo učiteljstvo kot nadvse pravičnega predstojnika, a obenem najboljšega njegovega prijatelja in prijatelja narodne šole.
Kot načelnik prosvetnega oddelka je bil odločen zagovornik učiteljske stalnosti na službenem mestu. Poudarjal je neštetokrat, da more le oni učitelj, ki je delj časa na svojem službenem mestu in ki je tudi pravno popolnoma zaščiten, vršiti z vso vnemo in požrtvovalnostjo svojo službo. To načelo je zagovarjal vedno in proti vsakomur, a držal se ga tudi sam in se prav s tem izkazoval najboljšega prijatelja učiteljstva.
Z učiteljsko organizacijo je bil v stalnih stikih. Prav rad je sprejemal njene predstavnike in je skušal vedno s polno uvidevnostjo ustreči upravičenim njenim prošnjam in predlogom.
Ko je na lastno prošnjo odhajal z banske uprave, da je ponovno prevzel vodstvo zavoda, ki mu je postal direktor že prej, je občutilo učiteljstvo, da je šel z vodilnega mesta prosvete človek, ki je poznal učiteljske težnje in potrebe, ki je bil objektiven in pravičen predstojnik, a istočasno iskren prijatelj.
Še je ostal v stiku z osnovno šolo, kajti kot prosvetni načelnik je bil imenovan za člana višjega prosvetnega sveta in ostal njegov član do smrti. Dasi ni mogel več odločilno vplivati na slovensko osnovno šolo in učiteljstvo, vendar se je stalno zanimal za naša stanovska vprašanja in za težke borbe organizacije.
Umrl ni samo direktor I. državne realne gimnazije in bivši prosvetni šef — umrl je tudi iskren prijatelj narodne šole, učiteljstva in njegove organizacije.
Spoštovali smo ga kot svojega predstojnika — klanjamo se njegovemu spominu.
Varčevanje
Varčevanje ni nikak abstrakten pojem, temveč poseben način gospodarjenja, ni osebna zadeva posameznika, ampak vedno bolj se kaže vez med njim in splošnim napredkom narodnega gospodarstva. Varčevanje dobiva socialen pomen, ker nima od njega koristi le varčevalec, ampak celokupno narodno gospodarstvo. Vsak posamezen varčevalec soustvarja kapital, ki ga potrebujemo za ustvarjanje novih dobrin s produktivnimi investicijami, za dvig kmetijstva, obrti, industrije in trgovine. Od razmaha domačega gospodarstva, od porasta domačega kapitala pa ima v prvi vrsti korist narod, posamezni član naroda, ki si je kapital ustvaril. Ne pomaga gonja proti tujemu kapitalu, dokler nimamo svojega lastnega.
Varčevanje samo pa še ni vse. Res je predpogoj štednje, da se ne trosi nesmotrno
in po nepotrebnem. Ni pa to edini pogoj. Dobrine in vrednote, ki so ostale nepotroše-ne, se morajo v prid splošnosti razumno izkoristiti. S tem pa je tudi že povedano, da ne hrani oni, ki doma denar desavuira. Ravno to desavuiranje denarja je eden glavnih faktorjev, ki so povzročili današnje pomanjkanje gotovine. Vzrok naše gospodarske krize ni toliko zunanji, kakor predvsem notranji in ena glavnih težav obstoji v tem, da denarna sredstva niso osredotočena v denarnih zavodih. Če odstranimo ta vzrok, denarno krizo, bo sam od sebe odpadel velik del gospodarskih težav. Le če se denar redno steka in odteka v denarnih zavodih, lahko ti regulirajo gospodarsko življenje, dvigajo s tem življenjski standart, dvigajo dohodke posameznikov in zbirajo prihranke — kapital.
VI. BANOVINSKA SKUPŠČINA JUU SEKCIJE ZA DRAVSKO BANOVINO V LJUBLJANI.
Dnevni red banovinske skupščine dopolnjujemo z novo točko: »Eventualne volitve, ako bodo odobrena nova pravila.« Ta točka je kot 4. na dnevnem redu skupščine dne 11. julija. Sledi ji 5. Proračun za leto 1936./37. in 6. Resolucija.
JUU — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani. Ivan Dimnik, s. r.,	Metod Kumelj, s. r.,
predsednik.	tajnik.
ZAZNAMEK POČITNIŠKIH TEČAJEV ZA UČITELJSTVO.
I.
Merkantilni tečaj za izobrazbo učiteljev na strokovnih šolah v Ljubljani, od 6. VII. do 1. VIII. 1936. (Kr. banska uprava dravske ban. v Ljubljani, gl. U. T., št. 37.)
II.
Učit. počitniški tečaj v Novem Vinodolu v Hrv. Primorju. 20. VII,—15. VIII. 1936. (Zagrebška sekcija JUU, gl. U. T., št. 41.)
III.
Počitniški tečaj delovne šole v Crikve-nici, 7. VII,—14. VIII. 1936. (Banovinski odbor P. R. K. v Zagrebu, gl. U.T., št. 41.)
IV.
Gospodinjsko-kuharski tečaj za učiteljice v Ljubljani, 2,—30. VII. 1936. (Višja gospodinjska šola dr. Krekova v Ljubljani, gl. U. T., št. 42.)
V.
Pedagoški tečaj v Ljubljani, 17.—22. VIII.
1936. (Pedagoško društvo v Ljubljani, gl. U. T., št. 43.)
VI.
Uvodni in metodični tečaj za učiteljice gosp.-nadaljevalnih šol v Mariboru. (Dekl. zavod »Vesna« v Mariboru; 3.—14. VIII. 1936., gl. odlok kr. ban. uprave III, No. 3992/1.)
VII.
Počitniški tečaj delovne šole na Rabu,
7. VIL—14. VIII. 1936. (Banov, odbor P. R. K. v Zagrebu.)
VIII.
Počitniški tečaj za ročna dela v Zagrebu in na Korčuli. Prvi 3,—30. VII., drugi 20. VII. do 15. VIII. 1936. (Prijave: Marjan Markovac, Zagreb, Srebrenjak 19.
—	Tečaj za izdelovanje geografskih reliefov namerava prirediti JUU — sekcija za dravsko banovino. Tečaj se bo vršil med ba-novinsko in glavno skupščino in bo trajal 14 dni. Prijavnina znaša do 20 udeležencev 120 Din, ako pa jih bo 30 ali več pa 100 Din. Za udeležence je preskrbljena prehrana in prenočišče po nizki ceni. Prijave je treba poslati na JUU — sekcija za dravsko banovino. — Iz delovnega programa je razvidno sledeče: Pouk se bo vršil dopoldne 3 ure, popoldne pa 2 uri. Obravnavalo se bo v začetku čitanje kart, orientacijo, kako nastane karta, primerjava karte s pokrajino, zgodovina slov. kartografije, podajanje terena v karti in slednjič izdelovanje terenskih plastičnih slik.
—	Popravek. V zadnji številki »Učiteljskega tovariša« je na 3. strani 4. kolone zgoraj spremenil tiskarski škrat v 7. vrsti v JRZ kratico JUZ kar pomenja, JUU.
0 jugoslovanski vasi
Jugoslavija je agrarna država štiri petine njenega prebivalstva žive na vasi. Gospodarski, socialni in kulturni položaj kmečkega stanu je zato odločilen za stanje države sploh. Če se to čuti že v normalnih časih, postaja v kritičnih dobah, kakor je to sedanjost, še jasneje. Pozna se to zlasti po močnejšem interesu, ki ga kaže javnost za vas in njene razmere ter po povečani literaturi politične, gospodarske, sociološke, socialnohigi-jenske, ideološke in dr. vsebine. Vse to je jasen dokaz za prizadevanje, spoznati resničnost, s pomočjo pridobljenih spoznanj pomagati, kjer je potreba ter ohraniti vire narodnega življenja in jih krepiti. Prav tako kakor drugod ne predstavlja vas v Jugoslaviji ni-kakega paradiža. Zgodovinski razvoj je povzročil, da ne kaže več enotne slike, marveč se predstavlja, različno po pokrajinah, v različnih obrazih in problemih, ki jih je treba proučevati od primera do primera. V tem je tudi regionalizem opravičen. Akoprav je celotni kompleks problemov, ki prihajajo tu v poštev, predvsem političnega, gospodarskega in socialnega pomena, mora vendarle vsak kulturni opazovalec priznati, da predstavlja vse to eno samo komponento celokupne strukture nacionalnega kolektiva. S tega gledišča naj torej, brez pretenzij kake popolnosti, navedemo nekoliko publikacij, vrednih pozornosti vsakega čitatelja, ki bi hotel dobiti glo-bočji vpogled v osrednjo problematiko jugoslovanskega narodnega življenja.
Kakor povsod, se skušajo tudi tukaj osvetliti stvari najprej od zgodovinske strani. O tem priča prvi poizkus nekake zgodovine hrvatskega kmeta, ki jo je Josip Predavac objavil najprej v zagrebškem »Obzoru« in ki je izšla po njegovi smrti v knjigi »Selo i se-Ijaci«. Napisao ing. agr. Josip Predavac. Pri-redio za štampu dr. Božidar Murgič. (Zagreb 1934.) Poleg zgodovinskega dela, ki tvori jedro knjige, obsega delo tudi odstavek, ki skuša pokazati žive ljudske sile sedanjosti. Vsa
knjiga hoče prispevati k agrarni ideologiji, ki jo je zgradil dr. Anton Radič.
Od posebnih zgodovinskih tem stoji še vedno v središču interesa veliki hrvatski upor od 1573 kakor kaže serija člankov, ki jih je priobčil Milan Durman v levičarsko-radikalni zagrebški reviji »Književnik« (letnik IX.) pod naslovom »Hrvatska seljačka buna 1573«.
Kot obsežno enciklopedijo tega vprašanja je treba smatrati zbirko študij, katero je izdal Miloslav Stojadinovič pod naslovom »Naše selo« (Beograd 1930). Ta zbirka obsega 109 razprav zgodovinske, pravne, družboslovne, narodopisne, gospodarske, zemljepisne in kulturelne vsebine, ki osvetljujejo to vprašanje od vseh strani.
Specialno in obenem tudi splošno razpravlja o družabnih vprašanjih marljivi reformni borec Ž. Vidakovič v svoji knjigi »Naši socialni problemi« (Beograd 1935), kjer prinaša mnogo konkretnih predlogov za korenito družabno politiko.
Družabne probleme obravnava tudi Rast-ko Purič v knjigi »Naličje« (Skoplje 1934). To je zbirka člankov, ki so bili priobčeni v reviji »Vardar«.
Znanstvenega značaja je dalje važno delo Dragoljuba Jovanoviča »Agrarna politika« (Beograd 1930). Programatično je zasnoval tudi Oto Frangeš svojo »Agrarno reformo v Jugoslaviji« (Zagreb 1935). Z vprašanji zadružništva se pečata dva spisa T. Krajinčanca in sicer »Problem zadrugarstva« (Skoplje 1931) in »Cilj i razvoj zadrugarstva« (Skoplje 1931). Vprašanje vaške razdolžitve skušata rešiti J. M. Komadinič »Problem seljačkih dugova« (Beograd 1934) in Milan Ivšič »Seljačko raz-duženje« (Zagreb 1936).
Vprašanja vaške socialne higiene obravnava več publikacij, ki jih izdaja centralni higijenski zavod v Beogradu pod naslovom »Zbornik zdravstvenih proučavanja i ¡spitiva-nja sela i narodnih živeta«. Tu so izšla odlična dela A. Petroviča »Raspored radnog vremena u jednoj seoskoj porodici u Rušnju« (1934), »Male Pčelice. Tuberkuloza. Narodna
medicina — Studenica. Ishrana seljaka. Ekonomsko stanje. Lična higijena. O religioznom osečanju.« (1934), ter knjiga »Privreda i iz-državanje jedne seoske porodice« od St. Z. Ivanoviča. (1934.)
Od že imeno\ anega Slobodana Ž. Vida-koviča bi bilo tu imenovati še delo »Tuberkuloza i sifilis sa gledišta socijalne politike« (Beograd 1932).
Dragocene podatke je zbral Petar Ž. Petrovič v zbirki »Priloži psihologiji seoskih mladiča« (Beograd 1936), ki vsebujejo zlasti prispevke o oblikah in nagibih družabnosti in združevanja mladine. Poleg predgovora, ki ga je napisal izdajatelj Petrovič slede v tej zbirki sledeči prispevki: Slobodan Popovič (»Prilog psihologiji mladog ispithača«), Lj. Bajič (»O druženju seoskih dečaka i mladiča« ter »Polni nagon i težnja za isticanjem kod seoskih mladiča«), B. Dordevič (»DruCarske veze seoskih mladiča« in »Osečanje stida kod seoske mla-deži«), T. Kostič (»O društvenom osečanju kod seoske mladeži«) in končno M. Dunjič (»Ka psihologiji šale i vica kod seoskih mladiča«). Ta lepa zbirka je izšla v »Etnološki knjižnici« iz založbe »Knjižarnica Drag. Pet-koviča, Beograd.
Vtiske sugestivne sile je oblikoval Louis Adamič v svoji sijajni knjigi »The Native's Return« (New York 1934). Zlasti poglavja o neki slovenski svatbi in o smrti nekega slovenskega kmeta so mojstrovine oživljajoče umetnosti. Plastično nič manj učinkoviti nista tudi poglavji »A Village of Lonely Women« in »Doctor Hercules«.
Končno naj še opozorimo, da pripravljata dr. VI. Maček in Rudolf Herceg izdajo zbranih spisov dr. Antona Radiča in sicer v založbi Seljačke sloge v Zagrebu, StrossmayeTov trg 12. Predvidenih je 20 zvezkov, ki stanejo v subskripciji 500 Din. (Mgr.)
Zgornji obris priobčujemo iz »Prager Presse« od 14. junija t. 1., ker mislimo, da smo ustregli s tem marsikateremu tovarišu, ki skuša svoje naloge na vasi vsestransko osvetliti in razumeti. (Op. uredn.)
—	»Učiteljski tovariš« bo izhajal med počitnicami le vsak drugi teden. Prihodnja številka izide torej 16. julija. Redno tedensko začne izhajati »Učiteljski tovariš« zopet meseca septembra.
—	Proslava 100 letnice rojstva Josipa Stritarja bo 4. in 5. julija 1936. v Velikih Laščah in Podsmreki s sledečim sporedom: dne 4. julija ob 8. uri zvečer: 1. Godba otvori uvod v proslavo. 2. Deklamacija: »Turki na Slevici«. 3. Mladinski zbor iz Vel. Lašč zapoje: »Mlade vojake«, »Predice«, »Koklo«. 4. Govor (g. ban-ski inšpektor Ivan Dolenec). 5. Mlad. zbor iz Ribnice zapoje: »Oba junaka«. 6. Mladinski zbor iz Ribnice zapoje: »Žabjo svatbo«. 7. Recitacija iz »Zorina«, iz »Spominov«, »Pikin Jo-žek«. 8. Duet: »Izgubljeni sin«. 9. Duet: »Spomladi v gozdu«. 10. Igra: »Oderuh«. 11. Prizor: »Na senožeti«, »Pikin Jožek«. 12. Mešani zbor iz Velikih Lašč zapoje: »Pozimi iz šole«, »Večerno«. 13. Godba zaključi večerno proslavo. — V nedeljo, dne 5. julija: 1. Ob 4. uri zjutraj budnica. 2. Sprejem gostov po prihodu vlakov in odhod v Podsmreko. 3. Služba božja ob 10,30 v Podsmreki. 4. Govor (Franc Terse-glav) in odkritje spominske plošče. 5. Petje: »Molitev za slovanski rod«. 6. Govori zastopnikov društev in korporacij. 7. Deklamacija: »Doma«. 8. »Bože pravde« (godba). — Po proslavi povratek v Velike Lašče na veselico s pestrim programom.
—	Na drž. učiteljski šoli v Ljubljani so se vršili učiteljski diplomski izpiti pod predsedstvom namestnika direktorja prof. dr. Josipa Šmajdka od 13. do 25. junija. Diplomo o diplomskem učiteljskem izpitu so prejeli ti-le kandidati (-inje): Bencina Silvija, Brada-ška Hubertina, Cenčič Tatjana. Dekanič Fra-nica, Dequal Amalija, Erjavec Eva, Gerk Stanislava, Gliha Marija, Jaklič Silvestra, Kokalj Marijana, Kovač Stanislava, Koželj Vanda, Kračman Marija, Lamprct Božena, Lesar Neža, Mastnak Marija, Metelko Antonija, Močnik Marija, Orel Vlasta, Pčeljnikov Nina, Potočnik Frančiška, Poženel Draga, Presen Olga, Prijatelj Danijela, Prijatelj Olga, Pusto-slemšek Marija, Recelj Karolina, Ribičič Marija. Rigler Milena, Rožič Marija, Samec Danijela, Samec Marija, Sešek Kristina, Slapšak Božidara, Snoj Marija, Thuma Miroslava, Tomšič Zofija, Topolovec Terezinka, Veber Zorislava, Vrhovnik Milena, Zagorc Marija, Zevnik Marija, Zupanič Hilda, Žerjav Helena, Belčič Franc, Bergant Janez, Demšar Miroslav, Gorjup Friderik, Grimšič Ivan, Jug Feliks, Južina Franc, Karič Josip, Kek Drago, Lenassi Viljem, Mazi Rudolf, Mizerit Klaro, Peče Oskar, Perko Anton, Pevc Anton, Pir-nat Anton. Posinek Maks, Pustoslemšek Ra-stoslav, štefančič Stanko, Tič Feliks, Triller Rudolf, Vrhovec Ivan, Zemljak Vitomir in Žitnik Ludovik. — Uverenje o dopolnilnem diplomskem izpitu sta prejeli Kragelj Terezija in Medvešček Milena. Popravni izpit (konec avgusta) imajo 3 kandidati in 6 kan-didatinj.
—	Državna moška obrtna šola za pletar-stvo v Ptuju ima značaj nepopolne srednje šole z nižjim završnim izpitom. Učna doba traja tri šolska leta. Šolsko leto prične dne 1. septembra. V prvi razred se sprejemajo učenci obojega spola, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali meščanske šole ali šest razredov (letnikov) osnovne šole in imajo najmanje 12 let starosti. Prijave, kolkovane s kolkom za 5 Din, je vposlati vključno do 3. septembra t. 1. Vsebovati morajo: 1. krstni list; 2. zadnje šolsko izpričevalo; 3. izjavo staršev (varuha), s katero se zavezujejo, da bodo vzdrževali učenca za časa učne dobe in plačali vse stroške, ki bi nastali vsled neopravičenega predčasnega izstopa; 4. potrdilo davčne uprave o višini neposrednih davkov roditeljev.
—	4. letnik iz 1.1901. moškega in ženskega učiteljišča v Ljubljani ima svoj sestanek v soboto, dne 4. julija 1926. ob 19. uri y hotelu »Štrukelj« v Ljubljani.
Mladinska.
matica
RAZPIS KNJIŽEVNIH NAGRAD.
Mladinska matica razpisuje za svoje redne publikacije dve književni nagradi, in sicer:
1.	Nagrado v znesku 2500 Din za najboljši izvirni umetniški in vzgojni spis, ki bi bil primeren za mladino od 10. do 14. leta. Obseg ca. 5 tiskanih pol.
2.	Nagrado prav tako v znesku 2500 Din za spis, namenjen otrokom od 6. do 9. leta. Snov poljubna. Obseg ca. 4 tiskane pole.
Nagrajena bodo samo dela, ki so zrela in primerna za tisk. Ta dela dobe tudi običajni honorar.
Sprejemajo se le tipkani rokopisi, poslani po pošti, ki nai se dopošljejo pod psevdonimom. Isti psevdonim naj nosi tudi zaprta kuverta, katera pa naj vsebuje le kontrolno številko brez imena in naslova avtorja.
Naslove in imena sporočijo tajništvu Mladinske matice tekmovalci šele po presoji, ki bo objavljena v »Učiteljskem tovarišu«, da se jim lahko vrnejo rokopisi, oziroma izplača nagrada. Zaradi identifikacije naj navedejo tedaj konkurenti še psevdonim in kontrolno številko.
Rokopise sprejema do 1. januarja 1937. tajništvo Mladinske matice v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6, kjer se dobijo tudi podrobnejše informacije.
Za odbor Mladinske matice:
o uciieljsivu, šoli, prosveti in JUU
—1 Jugoslovenski književni jezik. »Mariborski večernik« prinaša članek, ki ima tudi tale pasus: Bilo bi nujno potrebno, naj bi tudi naša vlada učenje in rabo esperanta v naši državi prepovedala ter učiteljstvo narodnih, srednjih in visokih šol, duhovništvo, uradni-štvo ter druge razumnike s primernim načinom navajala na proučavanje naših narečij, potem pa naj razpiše nagrade za dobre in najboljše razprave v dosego ujedinjenja naših narečij (tudi bolgarskega) v skupen jugoslo-venski književni jezik.
Na komentar glede zahtev krščanske šole, ki je izšel v »Narodni prosveti«, kjer pravi pisec, da ni slučaja, kjer bi se učitelj pri svojem javnem delu zavzel proti katerikoli veri, da pa učitelju tudi možno ni, da bi bil pristaš te ali one veroizpovedi, h kateri se prištevajo otroci, ker imamo mnogo šol, kjer so v razredu otroci različnih veroizpovedi, — piše »Slovenec« od 25. VI. takole: Brezprimerna drznost strokovnega glasila J. U. U. je, da se meša v področje slovenskih katoliških staršev, ki so s svojimi žulji postavili slovenske šole, ter imajo pravico zahtevati od šole in učiteljev, da jim s svojim napram verstvu brezbrižnim stališčem ne odtujujejo otrok Cerkvi in veri!
—1 Nepismenih je v Jugoslaviji po ljudskem štetju od 1932. leta 5,418.000 ljudi. — (»Stara pravda« 4. VI.)
—1 Nova vzgoja nemške mladine. Člani hitlerjeve mladine nosijo bodalo z napisom »Kri in čast«. (»Stara pravda« 11. VI.)
—1 Šolski otroci, ki niso imeli dovolj hrane. V 1. 1934./35. je po statističnih podatkih stradalo v Mariboru 15% otrok, v Ptuju 6%, v Ljubljani 6%, v Beogradu 30%, v Skoplju 14%, v Vinkovcih 15,6%. (»Mariborer Zei-tung« 18. VI.)
—1 Premestitve učiteljstva se bodo izvršile — kot poročajo listi — med počitnicami. Premeščanja se bodo vršila v temle pravcu: Učitelji z otroki, zrelimi za srednje šole, naj pridejo po možnosti v kraje, kjer jim bo šolanje omogočeno z manjšimi stroški. Bolehni učitelji — v zdrave kraje. Neoženjeni v mestih naj napravijo prostor v mestih učiteljem z otroki Nadšteviini učitelji, pojdejo s šol, kjer niso potrebni, na šole, kjer je premalo učiteljstva. (»Jutro« 24. VI.)
—1 Na vseh šolah od najnižjih do najvišjih vlada duh, ki je tuj slovenskemu življenju. Ta duh nas odtujuje samemu sebi in kulturni Evropi. Prvi pogoj za zboljšanje razmer je to, da smo v svoji hiši svoji gospodarji. (»Slovenija« 19. VI.)
—1 Posvetovanje o poklicu bi se moralo začeti že v šolski dobi po šolskem zdravniku in po učitelju. Zdravnik bi s stalnim opazovanjem mogel ob zaključku osnovne šole povedati vsaj to, za katere poklice nekdo ni sposoben. Učitelj pa bi mogel dati bolj pozitivne smernice, ker pozna otrokove sposobnosti. (Vestnik prvega del. kons. društva v Ljubljani št. 6.)
—1 Deško vzgajališče v Ponovičah se preseli jeseni v žrebčarno v Moste. (»Domoljub« 24. VI.)
—1 Učitelji defektne dece bodo udeleženi po deputaciji na proslavi najstarejšega slovenskega zavoda za gluhonemo deco v Pragi na Smichovu. (»Jutro« 25. VI.)
—1 Udeležba katehetov na sejah učiteljskih svetov. Po odredbi ministrstva prosvete imajo honorarni veroučitelji v smislu točke 9. § 78. zak. o narodnih šolah pravico in dolžnost prisostvovati vsem sejam učiteljskih svetov, v kolikor niso službeno zadržani po nujnih poslih svoje dušebrižniške službe. Glede na to jih je treba vabiti k vsem sejam učiteljskih svetov. (»Ljubljanski škofijski list« od 20. VI.)
—1 Novo šolo bodo zidali v Retečah. Šola bo veljala okoli 400.000 Din. (»Jutro« 24. VI.)
—1 Glede redukcije uradništva, o katerem govorijo navodila proračunskega oddelka finančnega ministrstva, piše »Trgovski list« od 23. VI.: Ni vsako varčevanje v resnici tudi varčevanje, in napačno varčevanje more državne izdatke še povečati. Če bo n. pr. s prihodnjim proračunom 10% državnih nameščencev. zlasti nižjih, brez službe, potem s tem ne bo nikomur pomagano in niti državni blagajni, ker bo večina vendarle padla na javno breme, le s to razliko, da sedaj vsaj nekai delajo, kasneje pa ne bodo delali nič.
—1 O rezultatih na srednjih šolah piše »Mariborer Zeitung« od 27. VI.. da niso takšni kot nekoč. Mladina se ne uči več z vnemo. Krivo pa ni samo pomanjkanje volje pri mladini, ampak predvsem tudi povojne gospodarske razmere.
—1 Ljubljana dobi pod Rožnikom zoološki vrt. (»Slovenec« 30. VI.)
—1 O uspehih na srednjih, meščanskih fin. osnovnih šolah \ Mariboru piše »Mariborski večernik« od 27. VI. Iz statističnih tabel je razvidno, da je izdelalo na srednjih šolah povprečno 74'69 %, na meščanskih šolah 61'13 % in na osnovnih 88'62 %. List dodaja, da so uspehi razveseljivi in so veren dokaz, da je naša mladina pridna in mnogo obetajoča.
—1 Definitiven razpust »Kulturbunda«, in
sicer podružnic v Ljubljani, v Marenbergu in v Stari Cerkvi. Razpust je definitivno potr-
—1 O dokladah za upokojence. Državnim upokojencem se izjemno prizna pravica samo do 75% osebnih doklad, to je tistim, ki se jim pokojnina odreja po prejemkih po zakonih, ki so stopili v veljavo pred 1. IX. 1923. in ki niso upokojeni z več kot 25 leti efektivne državne službe, oziroma niso dopolnili 60 let svoje starosti. Zato ti upokojenci nimajo pravice do 25% ne osebne doklade, ne do rodbinske doklade, če imajo od svojega imetja ali od osebnega dela kakršnekoli vrste večji dohodek, kakor ga dopušča I. odst. čl. 25. uredbe o osebn. in rodb. dokladah drž. upokojencev. (»Slovenec« 27. VI.)
—1 Preosnova ministrstva za telesno vzgojo. Ustanovljena bosta 2 oddelka s 7 odseki. Na banovinah bodo postavljeni posebni referenti za telesno vzgojo. V Beogradu bo ustanovljena visoka šola za telesno vzgojo. Vsa športna društva bodo morala biti včlanjena v pristojnih zvezah in prijavljena ministrstvu. (»Slovenec« 27. VI.)
Naša gospodarska organizacija
VABILO
na IV. občni zbor Društva za zgradbo učiteljskega doma v Omišlju — sedež v Ljubljani, ki bo v petek, dne 10. julija 1936. v prostorih JUU v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1.
Začetek ob pol 8. uri.
Dnevni red:
1.	Otvoritev po predsedniku.
2.	Tajnikovo poročilo.
3.	Blagajnikovo poročilo.
4.	Pregled računskega zaključka za 1. 1935. po nadzorstvu.
5.	Volitve.
6.	Slučajnosti.
Opomba : Ako bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo vršil čez pol ure drug občni zbor v zgoraj omenjenem prostoru in z navedenim dnevnim redom, ki sklepa v smislu § 9., odst. 3., brez ozira na število zastopanih članov.
Društvo za zgradbo učiteljskega doma v Omišlju — sedež v Ljubljani,
dne 30. junija 1936. Rado Grum, s. t.,	Ivan Kocijančič, s r.,
predsednik.	član uprave.
—g Zadružnikom Učiteljske samopomoči.
Zadnja redna seja je bila 30. junija 1936. Načelstvo je rešilo 10 prošenj za podpore iz podpornega sklada. Prosilci, katerih prošnje so bile rešene, dobe pismeno obvestilo. Vse nerešene prošnje — okrog 20 — bo rešilo načelstvo v prihodnjih sejah. Prva prihodnja seja bo v septembru t. 1. — Nekateri prejemniki podpor zelo neredno vračajo dogovorjene obroke. Kako naj rešuje načelstvo prejete prošnje, če ni denarja? Privoščite to pomoč v potrebi, kakor ste jo prejeli vi, tudi drugim potrebnim zadružnikom. Bodite pravi tovariši! — Prošnje za podpore vlagajo prosilci, ki imajo odtegljaje na plačah, nekateri neredno nakazujejo članske prispevke ali imajo večje zaostanke. Kako naj se takemu prosilcu podeli še podpora, ko pa še rednih prispevkov ne poravnava! Prošenj naj ne vlagajo oni člani, ki še prve podpore niso poravnali ali pa prav pred kratkim. Načelstvo ne dovoli za eno vračevalno dobo prav nika-kih novih podpor. Prošenj od novih članov je vedno dosti.
—g Zadružnikom Učit. samopomoči. V
drugem četrtletju 1. 1936. (april, maj, junij) so umrli sledeči zadružniki: Zavrl Valentin, Ljubljana; Čeh Egidij, Ljubljana; Berce Vinko, Št. Janž in Klemenčič - Novak Ivana, Celje. Označba: 378. do 381. smrtni primer. — Od 24. dne dalje v mesecu vrši zadružna uprava ekspedicijo položnic, opominov in drugih terjatev za članske prispevke, kar vse traja 4 do 5 dni. Zato prosimo vse zadružnike, da nam v teh dneh ne pošiljajo nakazil. Zgodi se, da se zadružnikovo nakazilo že na pošti sreča z našo novo in staro terjatvijo (za tekoči mesec in prejšnji zaostanek). Seveda se zdi zadružniku, da je terjatev previsoka. Na to slede reklamacije, pritožbe in očitanja. Prosimo: Članske prispevke nakazujte v prvi polovici meseca, najkasneje do 24. dne v mesecu; od tega dne dalje počakajte nove položnice. Pomnite: Zadnja položnica vam pokaže ves znesek, katerega imate poravnati; vse prejšnje položnice de-nite ad aeta!
jen. (»Slovenec« 27. VI.)
Učiteljski pevski zbor JUU
—pev Pevski tečaj. Članstvo ponovno opozarjamo, da se bo vršil prihodnji pevski tečaj 6., 7., 8. in 9. t. m. Pričetek bo prvega dne ob 10. uri v Glasbeni Matici. Potrebni notni material za študiranje na tečaju bo do tega časa že razmnožen. K zboru se je priglasilo že več novih članov. Večina teh so tenoristi. Zboru so nujno potrebni tudi bari-tonisti in basisti. Prenočišča so preskrbljena.
Stanovska organizacija JUU Iz izvršnega odbora
—iz Gospodinu Ivanu Dimniku, pretsed-niku Jug. učiteljskog udruženja — Beograd. Kostajnica 25 VI 1936 g. — Sa svoje redovne skupštine, održane 21 juna o. g. u Kostajnici učiteljstvo sreza kostajničkog pozdravlja Vas i članove centralne uprave udruženja, kao nesebične energične borce, u obrani interesa učitelja i škole. — Vaš rad u celosti odobravamo, samo napred istom borbenošču u obrani naših prava, podrška Vam je celokupno juigoslovensko učiteljstvo. — Pretsednik Rlič. Sekretar Jasič.
—iz G. Ivanu Dimniku, pretsedniku JUU
—	Beograd. — Kastav 23 VI 1936 g. — Učiteljstvo sreza kastavskog sa svoje proljetne skupštine održane u Sarsoni pozdravlja Vas i članove centralne uprave kao energične borce u obrani osnovnih i vitalnih prava učiteljskog staleža. — Pretsednik Piletič.
—iz G. Ivana Dimniku, pretsedniku Ju-goslovenskog učiteljskog udruženja — Beograd. — Metkovič 23 VI 1936 g. — Učiteljstvo sreza Metkovič sa svoje skupštine odaje priznanje Vašem požrtvovanom radu na korist i ponos učiteljstva. Osuduje zlonamerne napade na Izvršni odbor. — Pretsednik Durič.
—iz G. Ivanu Dimniku, pretsedniku Jugoslovenskog učiteljskog udruženja — Beograd. — Titel 23 VI 1936 g. — Učitelji i učiteljice titelskog sreza sa svoje današnje skupštine toplo pozdravljaju svoga vodu i izraža-vaju puno poverenje za odlučan rad. — Pretsednik Živko Nikolič.
—iz Gospodinu Ivanu Dimniku, pretsedniku JUU — Beograd. — Zagreb 23 VI 1936.
—	Imajuči puno povjerenje u pretsjedništvo našeg staleškog udruženja, sa svoje redovite proljetne skupštine šaljemo iskreni pozdrav.
—	Pretsednik Jugovič Filip.
—iz Glavnom odboru Jugoslovenskog učiteljskog udruženja — Beograd. — Milna 23 juna 1936. — Sa glavne godišnje skupštine sreza bračkog pozdravljamo agilnog pretsed-nika i cijeli Glavni odbor. — Pretsednik Tre-botič.
—iz G. Ivanu Dimniku, pretsedniku Jugoslovenskog učiteljskog udruženja — Beograd. — Sukošan 23 VI 1936. — Nesebičnom borcu učiteljstvo sreza biogradskog izražava puno poverenje. — Pretsednik Peroš.
—iz G. Ivanu Dimniku, pretsedniku Jug. učiteljskog udružena — Beograd. — Šid 23 juna 1936. — Učitelji i učiteljice sreza šid-skog svesni našeg teškog i napornog rada u borbi za zaštitu naših prava i interesa odaju Vam veliko priznanje na spremi i odlučnosti kojom ovu borbu zajedno sa članovima Glavne uprave vodite. Imajte uverenje da smo i mi s Vama. — Pretsednik Nikola Oreščanin. Sekretar Ljuba Šumanovič.
—iz Gospodinu Ivanu Dimniku, pretsedniku Jug. učiteljskog udruženja — Beograd.
—	Čakovec 23 VI 1936. — Učiteljstvo srezova varaždi-nskog, ivanečkog, preloškog i čakove-čkog, okupljenog na zajedničkom zborovanju u Čakovcu, pozdravlja Vas kao odličnog pret-stavnika učiteljstva i neustrašivog borca za staleška pTava. — Pretsednik Šimunčič.
—iz G. Ivanu Dimniku, pretsedniku Jugoslovenskog učiteljskog udruženja — Beograd. — Bačka Topola 23 VI 1936. — Učitelji sreza Bačko Topolskog pozdravljaju svoga pretsednika, želeči uspeh u radu na sredi-vaniu staleških pitanja. — Pretsednik Ljub. Čosič.
Iz društev
Poročila
4- JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MESTO je zborovalo v soboto 30. maja t. 1. dopoldne, v telovadnici II. deške osnovne šole na Grabnu. Udeležba 53%.
Predsednik, tov. Mlekuž in tajnik tov. Mihelič sta podala pregledno situacijsko poročilo. Poročilu je sledila podrobna razprava, med katero so bili sprejeti naslednji predlogi:
1.	»Naš rod« in redne publikacije Mladinske matice naj izdaja odbor v dveh ločenih skupinah, ker se bo s tem dvignilo število naročnikov in tudi nudilo vsaki skupini več uporabne snovi.
2.	»Roditeljski glasnik«, ki naj bi ga začela sekcija izdajati s prihodnjim šolskim letom, je z ozirom na različne vzgojne težkoče in vzpostavljanja stikov med šolo in| domom neobhodno potreben, ni pa izgleda, da bi list v današnjih časih uspeval, zato se predlog upravnega in nadzornega odbora sekcije JUU z večino glasov odkloni.
3.	Vodstvo sekcije naj z odobrenjem ba-novinske skupščine uvede za zaščito članstva stalni mesečni prispevek 1 Din, ker je ta fond življenjske važnosti za organizacijo.
4.	Društvo pristopi kot redni član k društvu »Akcija za razširitev ljubljanske bolnice« s prispevkom 35 Din letno.
Predsednik opozori dalje na mrtev kapital 90.000 Din, ki leži v neporavnanih dolgovih za »Popotnika« ter apelira na navzoče upravitelje in ostalo članstvo, da poskrbe na svojih šolah, da bo dolg čimprej poravnan.
Sledilo je predavanje g. dr. Fr. Misa, ki je iz zdravniškega vidika obravnaval sodobna vzgojna načela in vzgojna sredstva, kolikor prihajajo v poštev pri domači in šolski vzgoji. Zanimivemu predavanju je sledil razgovor, med katerim je podal predavatelj dodatna pojasnila. Predavanje je bilo sprejeto z velikim zadovoljstvom in odobravanjem.
Po 10 minutnem odmoru so sledile volitve delegatov. Soglasno so bili izvoljeni:
1.	Za banovinsko skupščino: tov. Alojzij Hreščak, tov. Josipina Mihelič in tov. Vikto-rina Flere; namestniki: tov. Tit Grčar, tov. Miroslav Zor in tov. Roža Krapševa.
2.	Za državno skupščino: tov. Andrej Se-žun, tov. Marija Polakova in tov. Roza Ribi-čičeva; namestniki: tov. Martina Zupančič, tov. Ivan Tavčar in tov. Viktor Engelsberger.
Sledilo je predavanje o vzgojnem delu v poizkusnih razredih v Zlinu na Češkoslovaškem. Da je bilo predavanje v češkem jeziku bolj razumljivo, je tov. Stanislav Vrana iz Brna pojasnjeval svoja izvajanja s predvajanjem filma. Kljub pozni uri, je članstvo vztrajalo do konca in priredilo predavatelju prisrčne ovacije.
Predsednik se je zahvalil predavatelju za zanimivo poročilo in ker ni bilo drugih predlogov je zaključil lepo uspelo zborovanje. Vekoslav Mlekuž, preds. Josip Mihelič, ta j.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO ŽUŽEMBERK je zborovalo 16. maja v Ambru-su. Vkljub jako slabemu vremenu se je zbralo mnogo učiteljstva.
Predsednik tov. Mervar je otvoril zborovanje ter pozdravil med drugimi zlasti gospo Vido Zalokarjevo, voditeljico gospodinjskega tečaja v Ambrusu.
Nato je sledilo predavanje g. Zalokar-jeve o pomenu gospodinjskih tečajev in pouku v njih. Poudarila je zlasti velik pomen takih tečajev za naše podeželje. Saj ni vzrok krize samo današnji težki gospodarski položaj, ampak v mnogem tudi zanikrnost in nevednost. Pouk v teh tečajih je deloma teoretičen deloma praktičen. Z dekleti je treba biti sicer dober toda tudi strogo dosleden in kar moč individualen. Osnovna šola pa naj v tem oziru stori zlasti to, da zbudi pri deklicah zanimanje za gospodinjski pouk, da se bodo pozneje, ko nekoliko odrasejo, rade udeleževale takih tečajev. Praktično pa nam je gospa predavateljica pokazala svoje delo s tem, da je priredila zborovalcem s svojimi gojenkami prav okusno kosilo. Stregle so nam gojenke z veliko skrbjo in požrtvovalnostjo. Vsem skupaj, zlasti pa še gospe voditeljici za trud in ljubeznivo postrežbo najlepša hvala!
Zatem se je vršil razgovor o raznih stanovskih zadevah, obravnavalo se je zlasti vprašanje monopolskih knjig in zvezkov, vprašanje napredovanj, kuluka i. t. d.
Da bi se »Naš rod» cepil v dve reviji bi bilo odsvetovati pri današnjem težkem fin. položaju. Malo je verjetno, da bi si ohranil še v bodoče dovolj naročnikov in bi bilo škoda (naročnikov) za list, ki sedaj tako lepo uspeva, ako bi začel propadati.
Tudi list za rodbinsko vzgojo bi bil zelo aktualen, toda pereča je zopet finančna stran, saj je le malo verjetno, da bi imel dovolj naročnikov in bi mogel uspevati.
Prihodnje zborovanje bo meseca junija v Šmihelu pri Žužemberku.	«
France Mervar,	Rafaela Hrovatova,
t. č. predsednik.	t. č. tajnica.
+ JUU ZA SREZA ČRNOMELJ IN METLIKA sta zborovali dne 9. maja t. 1. v Črnomlju po predhodno najavljenem dnevnem redu. Novost je bila, da se je pričelo zborovanje ob 8.30 uri, da je bilo viharno vreme ter da še nismo prejeli plač. Članstvu na čast pa veljaj, da se jih je vkljub tem trem »nevšečnostim« udeležilo točno 50% ter da prve »nevšečnosti« sploh ni, pač pa želja članstva, da se vrše naša zborovanja celodnevno. Kar se pa tiče ostalih dveh »nevšečnosti«, pa bodi Bogu potoženo!
Od onih dveh točk. ki sta odpadli na tem zborovanju, namreč predavanje tov. Kravosa in g. Starca iz Metlike, pa veljaj, dla se izvrši to v Metliki dne 20. junija, kajti naše zaključno toletno zborovanje se vrši tega dne na drž. nar. šoli v Metliki z začetkom ob 8.30. uri.
Dnevni red tega zborovanja pa bo jav-Ijen še naknadno v »Učit. tov.« in po okrožnicah na posamezne šole!
Na svidenje torej 20. junija v Metliki! Ljubic Matko, preds. Vilfan Maksimiljan, taj.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO ORMOŽ
je zborovalo 13. junija t. 1. v Ormožu.
Od 62 članov je bilo navzočih 32, t. j. 51 odstotkov. Po otvoritvi zborovanja in pozdravu navzočih članov, predstavi tov. predsednik L j ude vit Belšak odposlanca sreskega načelstva.
V situacijskem poročilu nas je tov. predsednik seznanil s predvideno reorganizacijo udruženja ter z našimi zahtevami in problemi, ki so v novejšem času v ospredju.
Ko se je prečital in odobril zapisnik, so se obravnavali dopisi.
Glede izdaje revije za rodbinsko vzgojo se je razvila živahna debata in je bil končno sprejet naslednji sklep: Smo v načelu za izdajo take revije. K sodelovanju pa je pritegniti vse prizadete organizacije, tako da bi bila revija skupno glasilo vseb organizacij, ki se pečajo z vzgojnimi problemi. Pred izdajo naj se zagotovi odlok prosvetne oblasti, ki bo predpisoval obvezno naročitev vsaj 10 izvodov za vsako šolo.
O preureditvi publikacij »Mladinske matice«, posebno pa »Našega roda«, je poročal tov. Klemenčič in se je na njegov predlog sprejel naslednji sklep:
Pri bodoči ureditvi »Našega roda« naj se upošteva zlasti sledeče: »Pri obeh izdajah — za višjo kakor za nižjo stopnjo oziroma skupino — naj ima »Naš rod« v glavnem tri oddelke:
Prvi oddelek, namenjen leposlovju, naj obravnava v literarni obliki vso življenjsko realnost današnje dobe. Zato naj leposlovje ne vzgaja samo v umetniškem, ampak v višjem, človečanskem smislu.


Drugi oddelek naj vsebuje sestavke, ki naj se obravnavajo, oslanjajoč se na učni načrt, s posebnim ozirom na zgodovino in poznavanje prirode. Ti sestavki naj bodo kratke, živahne slike, oziroma povestice ter naj neposredno dopolnjujejo pouk.
Tretji oddelek naj ima pregled vseh važnejših dogodkov meseca iz raznih področij gospodarstva, kulture, tehnike, politike itd. kakor tudi prispevke otrok.
Pri urejevanju takega lista naj bosta pedagoški in mladinoslovni vidik odločilna.
Tovariš predsednik je podal izčrpno poročilo o predsedniškem zboru v Rogaški Slatini.
Pri slučajnostih je tov. predsednik pred-očil velik pomen Slovenske šolske matice. Na predlog tov. Pinteriča se nato sklene, da bo vsi člani društva tudi člani SŠM. Članarina se poravna meseca julija in avgusta v dveh enakih obrokih.
Sprejeti so bili še naslednji predlogi:
1.	Predlagamo, da se uvede z upravnim letom 1936./37. pri vseh učiteljskih društvih plačevanje članarine v 10. mesečnih obrokih. Ta naj se plačuje ob prejemu plač upravitelju ali za to določenemu poverjeniku, ki jo mesečno nakazuje društvenemu blagajniku, ta pa skupno za celo društvo sekciji. Ta določba naj se vnese v društvena pravila med obveznosti članstva. (Tov. Pinterič.)
2.	Prosimo sekcijo, da posreduje pri ravnateljih učiteljišč, naj razpišejo letos termin za usposobljenostni izpit z začetkom 1. novembru 1936. Tako bi se lahko prijavile v jesenskem roku tudi tiste številne tovarišice in tovariši, ki so bili nameščeni z dnem 1. novembra 1934. (Tov. Pinterič.)
Burno pozdravljen je povzel besedo požrtvovalni tov. A. Debenak od Sv. Marjete, ki je predaval o svojih vtisih iz češkoslovaških poizkusnih šol, posebno iz Zlina. Podal nam je verno in vsestransko sliko teh šol glede njihove ureditve, o glavnih smeTeh, ki se preizkušajo, o zdravstveni oskrbi otrok ter o vsem drugem. Res zanimivo predavanje, ki nam da mnogo misliti. Tov. predavatelj nam je pokazal razne učbenike, šolske liste in pedagoške revije ter nam nazadnje v kino-dvorani pokazal razne slike.
Na koncu se je razvila živahna debata o globalni metodi in je tov. predavatelj svetoval, naj jo preizkusimo. Belšak Ljudevit,	Bitenc Rado,
t. č. predsednik.	t. č. tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO SV. LENART V SLOV. GORICAH je imelo četrto in zadnje letošnje zborovanje pri Mariji Snežni v Slov. goricah dne 6. junija t. 1. Udeležilo se je zborovanja 36 članov(-ic) t. j. 61% in 1 gost.
Tovariš podpredsednik je pozdravil vse navzoče, posebej še 2 nova člana. Izvolil se je še 1 zapisnikar in 2 overovatelja zapisnika. Nato je tov. podpredsednik podal kratko situacijsko poročilo o pravilih JUU, o monopolu učnih knjig, o stanarini učit. pripravnikom, o napredovanjih, o reaktivacijah, O postavitvah novincev, o kontraktualnih učiteljih, o učiteljicah žen. ročnih del, o zaščiti članstva, o tožbi sekcije proti Slovencu, o kuluku in nekaterih drugih važnejših zadevah. Prečitali so se tudi vsi važnejši dopisi sekcije.
Ker je medtem dospel na zborovanje sre-ski načelnik za sres Maribor levi breg g. Pero Popovič, ga je v imenu vseh navzočih pozdravil tov. predsednik.
Nadalje se je soglasno ugotovilo, da se »Rodbinski glasnik« med tukajšnjim podeželskim ljudstvom, ki trpi radi gospodarskih neprilik, ne bo razširil. Predlog o zaščiti članstva je bil soglasno sprejet.
Posebej se je razpravljalo o Mladinski matici. Razvila se je živahna debata. Končno se je soglasno sklenilo, da se pošlje sekciji za banovinsko skupščino sledeči predlog: List »Naš rod« in knjige Mladinske matice naj ostanejo v isti obliki in obsegu kakor do slej in sicer iz sledečih razlogov: 1. Iz okoliša našega sreskega društva znaša skupno število naročnikov iz 1., 2. in 3. šol. leta komaj 20% vseh naročnikov. 2. Ce bi se obseg publikacij skrčil za polovico Po zunanjem obsegu, bi tudi število naročnikov iz višjih razredov padlo za najmanj 2/3, posebno, če ostane naročnina ista.
Pač pa se predlaga, da se izda za nižje razrede kaka posebna priloga, recimo po 50 para. Ta pa naj bi se plačevala ločeno od »Našega roda«. Obdržimo, kar se je doslej obneslo.
Prečitalo se je predavanje o »Domu učiteljic« v Ljubljani. Na koncu pa je tov. podpredsednik prečital poslovilne besede predsednika tov. Štuheca Jakoba. S tem je bilo zborovanje zaključeno.
Košenina, podpreds.	Porenta, tajnik
+ JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA - OKOLICA VZH. DEL je imelo svoje IV. redno zborovanje dne 6. junija t. 1. v sejni dvorani mestne hiše v Ljubljani. Navzočih 65 članov izmed 93. Tajnik Vouk Ivan je poročal o dopisih in predlogih sekcije. Po kratkih debatah so zborovalci odobrili sledeče predloge sekcije: 1. preuredba publikacij Mladinske matice; 2. Izdajanje revije za rodbinsko vzgojo; 3) Stalni prispevek za zaščito članstva. Dalje je bil sprejet sklep, da pristopi društvo v Akcijo za razširitev ljubljanske bolnice kot redni član.
Soglasno so bili nato sprejeti trije predlogi za banov, skupščino, in sicer 1. Učiteljsko društvo se izreka za stalnost učiteljstva na učnem mestu; 2. Organizacija naj uporabi vsa sredstva v zaščito učiteljstva pred pavšalnimi napadi v časopisju: 3. Pri prošnjah za napredovanje v višjo skupino naj bi se upoštevali prvenstveno oni učitelji(-ice), ki so zaradi vojne in drugih neprilik zaostali v napredovanju za več let, tako, da so jih mnogi mlajši prehiteli.
Nato so zborovalci izvolili za delegata za banov, in drž. skupščino tov. Lulika Avgusta.
»Aktualni pedagoški problemi pri nas in v Čehoslovaški.«
Predavatelj je uvodoma omenil dvoje pedagoških struj, ki vsaka zase novo preusmeritev šole pretiravata. Prva stopnja izhaja iz filozofskega načela, da so današnje gospodarske in druge stiske posledica zablod človeškega duha. Druga struja zastopa baš obratno načelo. Šola je odmev vsakokratnega stanja gospodarskih razmer.
Predavatelj je nato grafično predočil razne oblike človeške družbe s psihološko znanostjo in poukom. Srednjeveškemu fevdalizmu (izolacija), je sledil po francoski revoluciji 1789 gospodarski liberalizem (individu-alizacija), po vojni pa smo prišli v dobo socialnega razgiba, katerega predstavniki so razni socializmi (socialisti, krščanski soc., nnc. soc.). Ti stremijo h kolektivu (socializacija).
Za časa Herbarta je v šoli prevladoval predmetni pouk, t. j. snov določa in podaja učitelj. Kerschensteiner in Gaudig sta na prelomnici. Snov iščejo učenci in učitelj. Torej predmetni in delovni pouk. Po vojni prehajamo v koncentracijski in nazadnje v strnjeni pouk, pri katerem so učitelj in učenci v neki povezanosti, pouk je življenjski.
Nato je predavatelj govoril o ekskurziji na Češko.
Končno je predavatelj predočil zboro-valcem, kako delajo na nekaterih mariborskih šolah v duhu dinamičnega gledanja na šolski pouk. Učenci z učiteljem sestavijo skupno načrt za teden. Vodilna ideja je kakšen doživljaj, v višjih razredih tudi kak predmet. Učitelj nariše to na risalni papir, ki ga obesi na steno, tako da je s stene razvidno vse delo v šolskem letu. Učenci pišejo in rišejo v delovno knjigo, t. j. debel zvezek za vse leto.
Sklep: Za preusmeritev v novo pot je treba proučevati pedagoške knjige. Vedno je treba imeti pred očmi celoto in se izogibati sistematike. Pouk bodi torej strnjen.
Zborovalci so z zanimanjem sledili pre-davateljevim izvajanjem in izrazili svoje priznanje s ploskanjem.
Nato se je razvila debata, v katero so posegli tov. Kosin, Likarjeva, Vrane, Lulik, Hreščak. Iz te debate posnemam sledeče zaključke:
1.	Vadnice naših učiteljišč niso vzor moderne šole, ker so v glavnem pripravnice za srednje šole.
2.	Na Češkoslovaškem prihajajo pobude za moderno šolo od zgoraj navzdol, t. j. država sama skrbi za novodobno šolstvo. Pri nas pa je od zgoraj oviranje.
3.	Moderna šola se ne da improvizirati. Predvsem je treba študija, teoretične na-obrazbe. Poznati je treba moderno sociologi-
KNJIGARNA
»UČITELJSKE TISKARNE«
raglilrovsn« zadruga z omtj. zavesa
LJubljana
Frančiškanska u!!ca it. 6
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročila za knjige iz inozemstva, za vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik. Cene solidne I Postrežba točnal
PODRUŽNICA MARIBOR, palaia bancvlnske hranilnic«
Izdeluje diazo - amoniak - papir „ J A S N I T " , za kopiranje načrtov, ki je edini 100 °/o domač izdelek te vrste v državi!
jo, psihologijo, mladinoslovje. Brez te podlage in nekega prepričanja v stvar je uspeh izključen.
4.	Največja ovira je v slabem' gmotnem stanju otrok in učiteljev in v pomanjkanju učnih sredstev.
5.	Potreben je kader posameznikov, mlajših moči, ki bodo nekakšni pionirji na potu v novo šolo.
6.	Vkljub vsemu pa so nekatere stvari, ki se dajo prenesti v vsako šolo in jo morejo vsaj za nekoliko približati sodobnim pedagoškim in didaktičnim zahtevam.
Predsednik Kosin Mirko se je zahvalil predavatelju v imenu zborovalcev in ga prosil, naj bi se še odzval, ko bomo potrebovali njegovih izkušenj.
S tem je bilo zborovanje zaključeno. Kosin Mirko, preds. Vouk Ivan, tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR LEVI BREG je zborovalo dne 13. junija 1936. na Pesnici. Od vpisanih 95 članov je bilo navzočih 53 t. j. 56%, odsotnih 42.
Tov. predsednik otvori zborovanje, predstavi zastopnika oblasti in uvodoma oriše nacionalno vlogo Pesnice pred in po vojni ter nato poda istuacijsko poročilo in prečita važnejše dopise. Sklepi:
a)	Poverjenik za Vodnikovo družbo in kmetijsko družbo bo tov. Puhr iz Kamilice.
b)	Reorganizacija mladinske matice naj se izvede.
c)	Pozdravi se izdajanje pedagoške roditeljske revije, vendar eventualni deficit ne zadene članstva.
d)	Sprejme se predlog sekcije o stalnem fondu za zaščito članstva pri sekciji. Član plačuje 10 Din letno. Članarina se ne zviša.
e)	Društvo pristopa kot redni član s 37 Din letno k akciji za razširitev ljubljanske bolnice. Članstvu se priporoča pristop.
Delegata za banovinsko in državno skupščino sta: tov. predsednik, namestnik: tov. Cvetko Franc, tov. Erženjak Franc, namestnica: tov. Rečnik Iva.
Mesto zadržanega tov. Žerjava, učit. meščanske šole v Mariboru, ki naj bi govori! o ekskurziji učiteljstva pedagoške centrale v Mariboru na Češkoslovaško predava tov. Sar-doč o Učiteljski samopomoči. Tov. predsednik radi pomanjkanja časa opusti nadaljevanje svojega referata o vaški šoli.
Tov. predsednik stavi predloge za banovinsko skupščino.
1.	Učni načrti.
2.	Država naj izda za šoli odraslo mladino (do vojaškega vpoklica) splošni državno-vzgojni zakon.
3.	Izvenšolsko delo pri začetniku naj bo neobvezno do dovršenega usposobijenostne-ga izpita. Poglobi naj se rajši v šolsko delo.
4.	Vrnejo naj se popravljeni in s psihološko ter z zdravstveno popisnico izpopolnjeni matični listi, dijaška knjižica naj bo skupna za leta v osnovni in leta v viš. nar. šoli, sedanji nepraktični zdrav. listi naj se odpravijo, uradne knjige združijo.
5.	Uvedejo naj se delovna letna poročila učiteljev, važna za nadzorovanje in ocenjevanje učiteljstva in kot kriterij pri (reformiranih) prakt. učit. izpitih, skrčijo pa številne statistike.
6.	Izvršitev kazni šol. zamud naj vrši sresko načelstvo.
7.	V vasi naj se osnuje nekak vaški gospodarski svet.
8.	Opozori se sekcijo na nelogičnost letne ocene in pogojev napredovanja učencev.
Pri slučajnostih omenja tov. Sardoč ukinitev nemškega manjšinskega razreda na tamkajšnji šoli. — Po zborovanju je učitelj-stvo še vztrajalo precej časa v družbi in se nato razšlo.
Vauda Mirko, preds.	Kodrič Rudi, ta j.
■
Avgust Agnola
LJUB L J AN A
TTRŠEVA CESTA ŠT. 10 Teletom 2478.
Zalog» »tekla, porcelan«, kameaine, zrcal ia iip. Kompletne opreme tu re-•Urracije, hotele, goitilne, kavarne in bare ter u splošno goepodinj«tro. Lnkinmi predmeti.
Novosti na knjižnem trgu
_—k Gradovi in graščine v narodnem izročilu. I. Gradovi in graščine ob Savinji, Sotli in Savi. Priredil Janko Orožen. Celje 1936. Strani 268. Cena 50 Din. Samozaložba. Avtor knjige je zbral zanimivo in za domoznanski pouk nujno potrebno gradivo, ki bo prav dobro služilo učiteljstvu narodnih šol pri zem-ljepisju. V drugem zvezku namerava obdelati gradove in graščine ob Dravi in Muri. Na žalost so razmere sedaj take, da je moral avtor izdati delo v samozaložbi. Izdaja drugega dela je v mnogem odvisna od uspeha prvega dela. Knjigo priporočamo v nakup šolam in učiteljstvu, ki bo v njej našlo zelo mnogo izčrpno in pregledno obdelanega gradiva za domoznanski pouk.
—ik Dr. Robert Neubauer: TBC jetika, zdravim v pouk, bolnim v pogum. Izdala in založila Protituberkulozna zveza v Ljubljani, Čopova ulica 1. Cena Din 5'—. S to knjižico, ki obsega 84 strani, smo dobili prepotrebna navodila za borbo proti morilki jetiki. Ako pomislimo, da odpade v Jugoslaviji 23 smrtnih žrtev izmed 10.000 na jetiki. Med evropskimi državami nosi Jugoslavija rekord v umrljivosti za j etiko. Prav zaradi tega dejstva si moramo učitelji še posebej šteti v svojo dolžnost in nalogo, delati z vsemi močmi proti razširjenju te bolezni. Najlepša navodila, najboljše podatke za to svoje delo dobimo prav v omenjeni knjigi. Nizka cena omogoča vsakomur nabavo prepotrebne knjige, predvsem pa ne bo smela biti brez nje nobena šola.
—k Philips E. Oppenheim »Igra za prostost«. Izdala založba »Evalit« v svoji rodbinski zbirki. V tem romanu, ki je nedvomno njegov najboljši, popisuje avtor pustolovščine ameriškega milijonarja, ki je s svojo hčerko zbežal pred ženo v London. Razen te knjige je izšla v letošnjem programu zbirke druga polovica Sienkiewiczevega romana »Mali vitez«, v kratkem pa izide Gagernova povest »Beg iz pekla« (Der Marterpfahl) kot prvi slovenski prevod tega našega rojaka, ki uživa kot nemški pisatelj svetovno slavo. Nadalje izide letos še prelepa povest Gottfrieda Kel-lerja »Romeo in Julija na vasi«, roman »Dnevnik malopridnega Jurčka« in prvi del »Treh mušketirjev«, mojstrovine nesmrtnega Du-masja — očeta. Ves ta program stane vse leto z revijo »Prijatelj« vred za broširane knjige samo 99 dinarjev ali 9 dinarjev na mesec.
Mali oglasi
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par Najmanjši znesek Din 5__
FR. P. ZAJEC
izprašan optik Ljubljana, Star i trg 9
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre,.. toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine-in srebrnine. Ceniki brezplačno.
Lep, dobro ohranjen
KLAVIR
(,Stutzflügel') zelo ugodno naprodaj. V obračun se vzame tudi knjižica Mestne hranilnice Maribor. Naslov pri upravi.
Moderne tkanine
svilene bombažaste I a n e n e in volnene
za damske obleke, kostume in plašče, nudi v veliki izbiri in poceni
MANUFAKTURNA IN MODNA TRGOVINA
MILOŠ PŠENIČNIK - CELJE
Zahtevajte vzorce! — — Blago se pošilja tudi s pošto!
#	Napredek države, dežele in posameznika je mogoč le s
pomočjo novih posojil naših domačih denarnih zavodov, ki zbirajo brezposeln denar in ga stavijo na razpolago delavnemu, pridobitnemu gospodarstvu, omogočujejo s tem gospodarsko delovanje sploh in pobijajo brezposelnost.
Vlagajte v naš največji denarni zavod
MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO,
ki obrestuje nove vloge, vložene po 1. januarju 1933 po 4 — 5% in jih izplačuje neomejeno na zahtevo.