Učiteljski tovariš Stanovsko politično glasilo J. V. V. — sekcije ssa dravsko banovino v Ljubljani M Mesečna priloga »Prosveta« i Uredništvo in uprava l Ljubljana, Franliikanska a lica 6/1. Rokopisov nt vralamo. Ntfrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak letrtek. Naroinina letno 60 Din za inoztmstvo 80 Din. Člani stkcijt J.U.U. platoja list s llanarlno. Oglasi po cenika in dogovora, davek posebe. Polt. lek. rai. 11.153. Ttlefon3112 Moralno vprašanje Poleg neštevilnih »vprašanj«, ki odpirajo kot stoglava kača svoja strupena žrela po sodobnem človeštvu, stoji moralno vprašanje v ospredju zanimanja vseh, ki pazno motre današnje življenje. Ni je teme, o kateri bi se toliko razpravljalo in to kjerkoli se znanci snidejo na slučajen ali organiziran sestanek, kakor je prav vprašanje morale v današnji, družbi. Lahko se mnenja glede vzrokov tega nezdravega družabnega pojava delijo, prav tako se lahko križajo predlogi o možnostih ozdravljenja, dejstva samega ne zanika nihče, ker ga enostavno zanikati ne more. Nahajamo se na prelomu dveh dob: stare vrednote propadajo, nove so še v embrional-nem stanju; razkrajanje napreduje hitreje kot nastopanje novih vrednot. Zato je občutek razpadanja vse dosedanje moralne zgradbe težji in neposrcdnejši kot slutnja novega nastajanja. Vprašanje naše javne, družinske in zasebne morale postaja tako predmet splošnega zanimanja, neprestanega razpravljanja, postaja kamen spotike vsakogar in vsak čas. A to ne zadošča! Propadanju morale sledi za petami propad družbe. S samim ugotavljanjem in z več ali manj duhovito pesimističnim grmenjem pri sporadičnih sestankih se zlo ne bo preprečilo; nasprotno, zdi se, da se mu s tem še pripisuje neka neizbežnost, mu daje značaj nuje, proti kateri ni sredstev, niti možnosti odpora. Ko gre za vprašanja eksistenčne važnosti, je fatalistično razpoloženje najslabša taktika. Rešitev leži samo v aktiviziranju vseh zdravih sil v narodu. Upri se zlu, sicer te bo preplavilo! Slovenci imamo v tem pogledu še več vzrokov kot drugi večji narodi, da se postavimo po robu nevarnosti, ki ograža naše narodno zdravje. Naša zgodovina je zgodovina hlapčevanja in hlapčevstva. Dolga stoletja narodne nesa-mostojnosti so zapustila na našem značaju težke sledove suženjske miselnosti. Zato je bil naš krik po samostojnosti glas težkega moralnega bolnika, ki vpije po zdravju, ki hrepeni iz moralne manjvrednosti v žarko svetlobo polnovrednega nravnega organizma. Kajti nravni slabič je vreden večjega pomilovanja od telesnega slabiča. Hlapčevska miselnost! Kako bi radi, da bi mogli z zravnano glavo mimo take ugotovitve, češ: nas ne doseza! »Hlapci smo in hlapci ostanemo,« ugotavljajo pesimisti. »To je naša dedna obremenjenost, sad stoletnega suženjstva, ki nam je skrivilo hrbtenico in razkrojilo kri.« Tudi optimisti priznavajo našo demorali-zacijo, a upajo od nove svobode po zedinje-nju mogočen preokret na bolje, ker so bili z osvobojenjem izločeni vzroki, ki so zastrupljali v preteklosti naš narodni značaj. Če ni še opaziti izboljšanja, gre to na rovaš splošne kulturne krize, ki sovpada z našim političnim vstajenjem in paralizira njegov sanacijski vpliv. Bodisi glede možnosti sanacije kakorkoli, niti eni niti drugi si ne delajo iluzij o dejanskem stanju. To žalostno dejstvo pada toliko težje na tehtnico naše usode, ker se dobro zavedamo resnice, da morajo številčno in materialno šibki narodi postaviti v mednarodno areno močnejše moralne kvalitete, ako naj pred seboj in drugimi opravičijo svojo eksistenco in utemelje svoje mednarodno poslanstvo. Zato in prav zato postaja moralna vzgoja našega naroda najvažnejše narodno vprašanje, postaja slovensko vprašanje kat' exohen. Mi moramo iz te mlakuže, če se nočemo v njej zadušiti! Če nočemo izgubiti še ono trohico samospoštovanja, ki nas še priklepa na življenje. Nikakor ne smemo še nadalje prenašata ali si celo sami lučati v obraz očitke o narodu hlapcev, denunciantov, zavist-nežev. klečeplazcev in stremuhov ter se v leni pasivnosti masohistično opajati nad moralnim samobičanjem. Slovenci potrebujemo poleg mnogih drugih front predvsem enotno »moralno fronto«, ki naj bi brez vseh romantičnih sentimentalnosti izžigala gnojne rane naše moralne bolezni. Vse organizacije trpe na teh žalostnih pojavih, zato so vse zainteresirane, da izločijo gnilobo iz vrst, če nočejo svojega dokončnega razkroja zaradi nastopajoče sepse. In če obrnemo pogled na teren, ki nosi naše moralno vprašanje, torej na moralo našega stanu in naše organizacije, se moramo prav tako vprašati: »Ali je v nas samih dovolj poguma, da nehamo< biti hlapci, da zravnamo lastne hrbtenice, da se solidarno upremo zlu, ki nas zastruplja od znotraj, da vzajemno prestrežemo udarce, ki nam jih slovenska morala zadaja od zunaj? Denunciramo se sami, denuncirajo nas drugi; pri svojih političnih prijateljih iščemo »zaščite«, da gazimo tovariše ter po njihovih in njihovih družin hrbtih plezamo na boljša mesta; od organizacije zahtevamo, da molči k našim grehom, sramotno zapuščamo stanovske tovariše, ki trpe krivico, a se istočasno solidariziramo s »prijatelji«, ki zanašajo gnilobo v naše vrste; »ponosno« preziramo stanovske tovariše v dobah politične konjunkture ter klavrno pritiskamo kljuke po njenem zatonu: to je naša dedna obremenjenost iz časov suženjstva in hlapčevanja. To je naše moralno vprašanje, ki »enakopravno« uvršča v pestro poglavje slovenske morale sploh. Ali smo še sposobni, da ga rešimo sami? Besedo imajo delegatje naše skupščine! VSEBINA: Moralno vprašanje. »Naš rod« in knjige Mladinske matice. Izvenšolsko nadzorstvo mladine. Obisk v zagorskih katakombah. t Josip Mazi. Varčevanje. LISTEK: O jugoslovanski vasi. Splošne vesti. — Mladinska matica. — Listi o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU. — Naša gospodarska organizacija. — Učiteljski! pevski zbor JUU. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu. Obisk v zagorskih katakombah Vsa papirna teorija ne more odtehtati enega samega resničnega doživetja. Zato mora pred vsem učiteljstvo, ki mu je bolj kot kakemu drugemu stanu potrebna široka razgledanost, izkoristiti vsako priliko, da zajame ob živem vrelu življenja. Taka prilika se je nudila pretekli torek dobri desetorici upraviteljev litijskega sreza, ki so na ljubeznivo povabilo ravnatelja TPD inž. g. Vitolda Bis-kupskega prihiteli z jutranjim vlakom pod vodstvom predsednika litijskega učiteljskega društva JUU Jožeta Zupančiča, da si ogledajo zagorski rudnik. Skoro dve uri je trajalo uvodno predavanje ravnatelja Biskupskega, ki je znan in uvaževan znanstvenik na rudarskem področju, posebej pa še radi njegove zbirke rudnin, kakršne nima noben privatnik v naši državi in je nepreplačljiva. Pogled nanjo mora zadiviti tudi lajika. Iz omenjenega predavanja naj omenim le najbolj otipljive zanimivosti. Zasavje v ožjem smislu tvori tipičen prehod med alpskim in ravninskim svetom ter je produkt stičišč dveh ogromnih pritiskov Dinarske in Alpske gmote, ki sta se na področju nagubali, mnogotero prelomili ter osta-vili vsej pokrajini svoj tipičen obraz. Panonsko morje je tu glodalo svoja obrežja, po njegovem prelivu pa je ostavilo sledove rastlinstva in živalstva v glini in škriljevcu, ki je sčasoma prekril osušeno morsko dno. Radi premikanja gmote so nastale tri velike razpoke, ki jih lahko zasledujemo na podlagi vrste toplih vrelcev v smeri Ljubljana—Zagorje (Moravče, Izlake, Toplice pri Zagorju, Čatež, Sv. Helena pri Somboru, Krapina), dalje proti Celju (Rimske Toplice, Laško) in proti Dolenjskem (Šmarjeta, Dolenjske Toplice). Vse te linije so obenem tudi na področju seizmičnih pojavov, katerih epicenter je pri Cerkljah. Prav zanimiva je bogata flora. Tu najdemo poleg čisto alpskih rastlin tudi ravninske, samo da so se sčasoma prilagodile. Tako najdemo rododendron skoro čisto ob Savi, je pa višji, dolgolisten ter obledele rdeče barve. V Šklendrovcu nad Zagorjem pa cvrči v poletni vročini škržat, ki je sicer doma ob morju — samo en primer iz bogate favne. Številna najdišča rud antimona, svinca in živega srebra samo zaokrožujejo to pestro sliko. V mlajši formaciji pa je črni dijamant — premog. G. ravnatelj je na podlagi raznih načrtov obrazložil položaj premogovih skladov ter način izkoriščanja. Zagorski rudnik se deli na dva obrata in sicer Kisovec in Kotredež. v prvem je premog skoro docela izčrpan. Ko-tredežu pa se obeta v nekoliko letih še prav lepa bodočnost. Tu se namreč nahaja prvovrsten premog takozvan »Augenkohle«. Ugotovili so 20 do 25 metrov debele sklade. Svoje čase so izpraznjenim slojem razstrelili podpore, strop se je sesedel, kar je sčasoma povzročilo razne zemeljske spremembe. Danes izpraznjene sloje zasipavajo z naplavljanjem zdrobljenega gramoza s pomočjo vodnega pritiska. Ta voda odteka v podzemske bazene, odkoder jo črpajo sesalke na dan. Mnogo stroškov povročajo juvenilne podzemske vode. to so izdanjske vode, ki še niso videle dneva, a neprestano silijo kvišku. Mestoma leže sloji 200 in več metrov pod morsko gladino. Največja ugotovljena ležišča premoga v Kotredeškem rovu pa segajo v globino 440 metrov. Tu predstavljajo posebno opasnost treskavi plini, a tudi sam metan povzroča s premogovim prahom pomešan silne eksplozije. V omenjenem rovu je tudi vroč izvir 33 stopinj, ki je bojda zdravilen posebno za oči. Po ogledu edinstvene zbirke, ki je poseben ponos g. ravnatelja sta ""dva vozova odpeljala udeležence v Kisovški rov. Vodil jih je obratovodja inž. g. Železnik Jože. Treba se je bilo vreči v knapovske obleke in to vam je bil pogled za bogove: v onegavih hlačah in škornjih in čudovitih pokrivalih — smo se seveda fotografirali. Iz globine 123 metrov, kamor nas je nekoliko hudomušni g. obratovodja peljal po silno ozkih in strmih lestvah — do prvega horizonta v globino 86 metrov nas je nesel lift — smo se vrnili na dan bledi, umazani, prepolni pa nepozabnih vtisov. „Na$ rod" In knjige Mladinske matice Razlogi, ki govore za jesensko izdajo rednih publikacij. Še vsem nam je v živem spominu živahna borba okrog »Našega roda«. Takrat se je večina izrekla, naj se usmeri časopis Mladinske matice tako, da bo služil učitelju pri njegovem šolskem delu, to je: naj postane sodoben razredni pripomoček. Danes pa spet načenjamo novo vprašanje. »Naš rod« se naj loči v dve vsebinski enoti. Prva izdaja naj bo namenjena duševnemu obzorju in potrebam šolarčka v osnovni šoli to je nekako do 11 1., druga izdaja »Našega roda« pa naj bo pisana v duhu potreb višje narodne šole. Pohvale je vredno to venomerno razglabljanje, kako izboljšati časopis, ki ga izdaja slovensko, učiteljstvo in s tem prevzema tudi odgovornost, da bo dobil naš šolar v roke vedno dobro tiskano besedo, ki bo ustrezala vsem sodobnim pedagoškim pa tudi literarnim zahtevam. Ne trdim preveč, če rečem, da je to dejstvo kompliment našemu učiteljstvu, ki išče vedno novih potov za dvig našega šolstva. V tem primeru smo na važni preokret-nici, ker posegamo tudi na gospodarsko polje. Ustanavljanje nove izdaje odnosno delitev »Našega roda« za nižjo in višjo skupino je pereče z denarnega pogleda. Število naročnikov bo morda ostalo isto, a s tem bo treba poravnati stroške za dve izdaji. Kakor kažejo sedanji načrti, se obseg lista in književnih prilog niti ne bo preveč reduciral. Da bi Mladinska matica zmanjšala režijo, iznašam naslednji predlog. Ni nov, saj smo o njem razpravljali že tudi na naših sreskih skupščinah, pa je bilo nekaj sreskih edinic proti predlogu, zato tudi ni zmagal na ba-novinski skupščini. Knjige Mladinske matice, ki so redna iz-danja, naj bi izhajale namesto koncem šolskega leta raje v početku naslednjega leta. Po izidu 8. številke »Našega roda«, ki izide koncem maja, pridejo v tisk knjige Mladinske Matice. Z delom v tiskarni je treba hiteti, saj gre število vseh knjig skoro v bajno število 100.000 izvodov. Ko knjige dospo koncem junija v roke naših mladih naročnikov je v razredu preobilo dela z zaključnimi klasifikacijami, s statistikami in vsem ostalim, kar prinaša bližajoči se konec šolskega leta in priprave za Vidovdansko proslavo itd. — Knjig »Mladinske matice« ne predelamo v šoli, kakor bi to sicer zaslužile. Deca hlasta v njih brez strokovnega nasveta, zato se izgubi ob taki priliki mnogo zrno, ki bi sicer lahko rodilo vse drugačen sad. Nato pridejo vmes šolske počitnice in šolarji listajo po njih sami dva meseca. Ob novem šolskem letu zanje ni več tistega zanimanja, da bi vpeljali knjige za razredno šti-vo. Le sempatja jih še porabljamo za priložnostni pouk, kadar obravnavamo snov, ki nam je v edicijah za slučajno oporo pri našem pouku. Vse drugače pa bi bilo, ko bi ob početku novega šolskega leta prejeli v roke dar Mladinske matice. Spočiti bi jih prejeli v roke naši mladi naročniki in v razred bi prinesle svežino in obilo snovi za šolske razgovore. Pa še drug razlog govori za jesensko iz-danje knjig Mladinske matice. S tiskom v juniju je treba precej hiteti. Tiskarna mora delati tudi nadure kar delo precej podraži. Tekom julija in avgusta pa je v tiskarnah tako zvana mrtva sezona in knjige Mladinske matice bi se tiskale v tem času, kjer bi jim tudi grafično lahko posvetili več časa in pozornosti kakor v junijskem vrvežu. Nekateri bodo proti izidu knjig ob začetku šolskega leta v jeseni. Izgovor: nimajo več v razredu vseh lanskih naročnikov. Teh pa je tako malo, da bi z dobro voljo prav vsi lahko prejeli knjige v redu in točno. Tisti učenci, ki bi medtem zapustili šolo za zmeraj bi spet prišli na obisk k svojemu bivšemu učitelju in pri priliki naročili M. M. tudi za naprej. Tistim učencem, ki so se medtem preselili na druge šole, pa bi jih dostavili po pošti na njih novo šolo. Premislite in mi boste dali prav. Apeliram na delegate za banov, skupščino, ki se zanimajo za našo Mladinsko matico in njen napredek, da o tej zadevi razmišljajo in zaprosijo, da se jih dodeli v tiskovni odsek banovinske skupščine. Tam naj pripravijo ta predlog tako, da ga bo sprejela potem tudi celokupna letošnja banovinska skupščina. Jože Župančič, Litija. IzvenSolsko nadzorstvo mladine Da so predpisi tudi za izvenšolsko življenje mladine potrebni, ni mogoče ugovarjati. Ako že za telesne nevarnosti nočemo poslušati Rousseauja,