Teorija

o dnevih plodnosti
in neplodnosti

Priredila in izdala

Rezi Korpar

Cena 2.— Din.

Letos junija bomo izdali »Ženski koledarček«, ki
bo odličen pripomoček pri računanju dni plodnosti in
neplodnosti in bo prinesel mnogo zanimivosti za naše
žene. Poslali ga bomo pa samo tistim, ki bodo do
1. maja nakazali na ček. rač. 15.703, tiskarna »Slove¬
nija«, d. z o. z., Ljubljana, 5 Din. Na položnici mora
biti označeno: »Za koledarček«.

Za razpečavanje naših knjižic iščemo iz vseh kra¬
jev Slovenije vestne poverjenike, ki imajo pravico na
25% izkupička od prodanih knjižic.

To knjižico smo poslali mnogim v več izvodih. Pro¬
simo jih, da jih med svojimi znanci razpečajo in da
nam javijo, ali jim lahko tudi v bodoče pošljemo po
več izvodov.

Vse, katerim smo knjižice poslali, prosimo, da nam
jih najkasneje mesec dni po prejemu plačajo ali pa
najkasneje v enem tednu po prejemu vrnejo, če jim
ne ugaja.

Vsa naročila sprejema izdajateljica: Rezi Korpar,
Celovška c. 56, Ljubljana.

Denar naj se pošilja na ček. rač. 15.703, tiskarna
»Slovenija«, d. z o. z., Ljubljana, z opombo »Za teorijo«.

‘7

Tiskarna »Slovenija« v Ljubljani — Predstavnik A. Kolman

Mesto uvoda.

»Kot odrešenje je prišla v tem hudem času Knaus-
Oginova metoda, za starše pa sproščenje in mirna
vest... V praksi se je Knaus-Oginova metoda izka¬
zala, zametujejo jo le oni, ki je niso študirali... Žal,
da je Knaus-Ogino še tako malo poznan.«

Dr. Justin S. Matej, »Slovenec« 23. X. 1935.

Knaus-Oginova teorija »pomeni rešitev in varen
izhod iz resničnih stisk novodobnega zakonskega živ¬
ljenja« in je »epohalno odkritje neprecenljive vred¬
nosti«.

Dr. A. Brecelj v »Zdravn. vestniku« 1. 1933.

»Knaus-Oginovo odkritje je znanstvena zadeva, ima
trdne temelje in je moralno za vsakega pametnega
človeka sprejemljiva... Družine brez otrok in ki si
jih ne želijo, so tega odkritja vesele in so mu hva¬
ležne ... Skrb nas zdravnikov je, da Knaus-Oginovo
odkritje preštudiramo, povzamemo in načrtno razšir¬
jamo.«

Dr. Justin S. Matej, »Slovenec« 15. X. 1935.

Česa nas uči Knaus-Oginova teorija
(K.-O. t.)?

K.-O. t. daje »človeku možnost, da dobi potomstvo
takrat, kadar si ga želi, ko sta oba partnerja (soude¬
leženca) na višku zdravja in življenjskih sil«, pravi
dr. L. Savnik v »Zdravniškem vestniku«, 1. 1936.

»K.-O. t. je velik korak naprej v razumevanju in
reguliranju spolnih odnošajev in porodov...« pravi
resolucija zdravniškega odseka slov. kat. akad. stare¬
šinstva (Čas, 1935/36).

Iz vsega doslej navedenega je razvidno, da je
K.-O. t. znanstveno utemeljeno odkritje, ki omogoča
vsem ljudem, da imajo potomstvo »po natančnem pre¬
udarku, v popolni duševni in telesni moči ter v po¬
polni zavesti odgovornosti«. K.-O. t. nam omogoča ugo¬
toviti, kdaj je žena plodna in kdaj je neplodna.

Slovenska dela o K.-O. t.

O K.-O. t. je izšlo doslej pri nas že več del, toda
vsa so premnogim nedostopna predvsem radi cene.
Majhen »Intimni ženski koledar« stane 20 Din (!), »Re¬
gulacija rojstev« od dr. Karla Petriča stane 30 Din
(40 strani), brošura dr. Kolje Hafnerja »O nerodovit¬
nih dneh žene« 20 Din, knjižica Milice Stupanove
»Knaus-Oginova metoda« stane 10 Din (16 strani), re¬
vija »Čas« in »Zdravniški vestnik«, kjer je izšlo več
člankov o K.-O. t., pa stane prva 60 Din letno, druga
pa 90 Din (za nezdravnike).

Napačno razumevanje K.-O. t.

Ravno radi te nedostopnosti resnih del so mnogi
K.-O. t. zelo napačno razumeli in so jo hoteli posplo¬
šiti na ta način, da so govorili, da je žena 10 dni pred
periodo in po njej neplodna, ostali čas pa plodna itd.
Te govorice so, kot borno pozneje dokazali, zelo zgre¬
šene.

K.-O. t.

Radi večje preglednosti in lažjega razumevanja
stvari, bomo podali najprej K.-O. t. v najbolj splošnih
obrisih, pozneje pa bomo obravnavali vsak del te ce¬
lote posebej.

4

Kakor smo že prej rekli, nam K.-O. t. omogoča ugo¬
toviti, kclaj je žena plodna in kdaj neplodna.

Kdo je Knaus?

Dr. Herman Knaus, profesor in voditelj ženske
klinike na vseučilišču v Pragi, je prišel do svojih od¬
kritij o dnevih rodovitnosti in nerodovitnosti žene
šele po temeljitem proučevanju vseh del, ki so bila
o tej stvari napisana že pred njim, in po dolgoletnih
poizkusih.

Ves ta študij in poizkusi so privedli prof. Knausa
do teh zaključkov: vsaka zdrava žena z redno periodo
je plodna v dobi med dvema periodama samo štirinaj¬
sti, 15., 16., 17. in 18. dan pred pričakovano periodo.
Vse ostale dni med dvema periodama pa je neplodna.

To njegovo dognanje so vse dosedanje izkušnje si¬
jajno potrdile.

Prof. Knaus razpolaga z 10.000 opazovanimi pri¬
meri, kjer se je njegova teorija obnesla, če so se ljudje
po njej natančno ravnali. Tudi drugi zdravniki nava¬
jajo več tisoč primerov, kjer je bilo Knausovo načelo
uspešno uveljavljeno.

Čehi in K.-O. t.

Kako velik pomen pripisujejo drugje K.-O. t., lahko
vidimo iz tega, da je vlada Češkoslovaške republike
dovolila otvoritev »prve zakonske posvetovalnice«,
kjer zdravniki brezplačno svetujejo ljudem glede

K.-O. t.

Značilno je tudi to, da je do istih odkritij kot prof.
Knaus prišel skoraj istočasno tudi dr. Ogino, čeprav
sta oba delala popolnoma neodvisno drug od drugega
in vsak na drugačen način.

K.-O. t. in žene z redno in neredno periodo.

V enem prejšnjih odstavkov smo poudarjali, da je
zdrava žena z redno  periodo plodna 14 ., 15 ., 16 ., 17 .

in 18. dan pred  pričakovano  periodo. Da ne bo
kdo mislil, da se K.-O. t. pri ženah z neredno periodo
ne da uporabljati, poudarjamo že sedaj: K.-O. t. se
da uporabljati tudi pri ženah z neredno periodo, toda
način uporabljanja, ki ga bomo opisali malo pozneje,
ni tako enostaven, kot je pri ženah z redno periodo.
Drugo, kar bo dalo najbrž marsikomu misliti, pa je,
da poudarjamo, da se morajo dnevi računati od pri¬
čakovane periode, torej nazaj, ne pa, kot bi bilo mnogo
bolj enostavno od periode, ki je že minila. Toda tudi
to vprašanje bomo pojasnili šele pozneje. Za sedaj nas
pa mora zanimati predvsem vprašanje periode in dni
plodnosti in neplodnosti.

Perioda.

Redna in neredna perioda.

Vsako normalno razvito dekle dobi pri nas prej ali
slej, navadno med 15. in 17. letom mesečno krvavenje-
periodo, perilo ali menstruacijo. Ta perioda se pri ne¬
katerih ženah ponavlja redno vsakih 28 dni, pri drugih
pa v redno krajših ali daljših presledkih. Toda v mno¬
gih slučajih tudi pri eni in isti ženi perioda ne na¬
stopa v enakih presledkih. Prvič nastopi n. pr. po
28 dnevih, drugič po 26 ali 24 dnevih, nato po 29 ali
več ali manj dnevih itd. Vidimo torej, da se pri neka¬
terih ženah perioda ponavlja redno v določenem raz¬
dobju, pri drugih se pa to razdobje neprestano spre¬
minja. Zato pravimo da imajo prve redno  perilo,
druge pa neredno.

Vplivi na periodo.

Ugotovljeno je, da ima komaj dve tretjini žensk
redno periodo, ena tretjina pa neredno. Toda tudi pri
ženah z redno periodo je mnogo slučajev, da postane
perioda začasno ali pa trajno neredna, ali pa da se

redno razdobje n. pr. 28 dni spremeni v redno raz¬
dobje več ali manj dni. Vzrok vsem tem nerednostim
in izpremembam so lahko porodi in splavi, bolezni
z vročino in oslabelostjo telesa, hude poškodbe in
operacije, telesni napor, duševni pretresljaji (velika
žalost, jeza, strah, veselje, vznemirjenje, poroka, izpiti,
duševni napor, potovanje itd.), sprememba zraka ali
hrane itd.

Zapisovanje periode.

Zakaj smo se ustavili toliko časa pri rednosti in ne-
rednosti periode? Zato, ker zahteva prof. Knaus, da
mora vsaka žena, ki hoče uporabljati njegovo odkritje,
točno vedeti, kako dobiva periodo, da, ona mora vna¬
prej vedeti, kdaj bo imela prvo prihodnjo periodo. Da
bo pa vsaka žena vse to res točno in ne samo približno
vedela, zato prof. Knaus zahteva, da zapisuje vsaka
žena najmanj eno leto natančno vse dneve, v katerih je
perioda nastopila in koliko dni je trajala. Šele iz teh
zapiskov bi se potem dali z veliko gotovostjo določiti
dnevi, v katerih je plodna ali neplodna.

Sicer pravi dr. L. Šavnik v Zdravniškem vestniku
1. 1936., da je »zahteva, da bi žena nadzorovala svoje
perilo vsaj eno leto, težko izvedljiva, ker se naše žene
ne dajo tako hitro prepričati, da se motijo, če trdijo,
da imajo na dan ali celo na uro točno perilo«,

toda naše žene morajo razumeti, da je uspeh K.-O. t.
brez tega enoletnega nadzorovanja in zapisovanja
dvomljiv. Mesto zadovoljstva nam lahko K.-O. t. pri
najmanjši površnosti prinese bridko razočaranje.

Važnost zapisovanja.

Zakaj pa mora žena vedeti vnaprej, kdaj bo imela
prvo prihodnje perilo? Zato, ker 14, 15., 16., 17.. in
18. dan pred pričakovano periodo  lahko

zanosi, zato ker so v medsebojni zvezi dnevi plodnosti
in pričakovana  perioda, v nobeni zvezi pa niso
dnevi plodnosti s periodo, ki je že bila.

Toda če hočemo to trditev razumeti, se moramo za
kratek čas ustaviti na dogodkih, ki se odigravajo med
eno in drugo periodo v ženskem telesu.

Dnevi plodnosti in neplodnosti.

Ovulacija. — Dnevi plodnosti.

Znanost o sestavi človeškega telesa je dognala, da
ima vsaka žena dva jajčnika. V vsakem je okrog
50.000 nedozorelih jajčec. Ko dozori prvo jajčece, ta¬
krat dekle spolno dozori. Med zorenjem jajčeca se
napravi okrog njega nekak mehurček, ki takoj poči,
čim jajčece dozori, jajčece samo pa se izloči iz jajč¬
nika in se pomika skozi jajcevod ali iztrebilo proti
maternici. Ves ta razvoj: počenje mehurčka in izloči¬
tev jajčeca v jajcevod se imenuje ovulacija.  Če
jajčece po ovulaciji naleti na moško semensko vlakno,
ki po normalnem spolnem občevanju potuje proti
jajcevodu, tedaj se z njim združi in žena takrat zanosi.
Toda moško semensko vlakno mora priti v žensko spo¬
lovilo vsaj 72 ur (3 dni) pred ovulacijo, to je: 18., 17.
in 16. dan pred pričakovano periodo, tisti dan, ko je
ovulacija nastala, to je: 15. dan pred pričakovano pe¬
riodo ali pa vsaj en dan po ovulaciji, to je: 14. dan
pred pričakovano periodo.

Zakaj mora tako biti? Najmanj 3 dni pred ovulacijo
mora priti moško semensko vlakno v žensko spolovilo
zato, ker je sodobna znanost dokazala, da izgubi moško
seme v ženskem spolovilu svojo plodnost že po 48
urah (prof. Knaus je vzel pri svojih računah 24 ur več)
in bi torej ne mogla oploditi, če bi prišla že prej v
žensko spolovilo. Na dan same ovulacije ali pa en dan

K

pozneje pa mora priti moško seme do jajčeca, ker se
jajčece po ovulaciji naglo obda z ovojem, ki ne pusti
semenskih vlaken v jajčece.

Če v omenjenih petih dneh žena ne zanosi, tedaj se
jajčece z raznimi drugimi snovmi iztrebi in temu treb¬
ljenju pravimo perioda.

Srednja bolečina.

Ovulacijo, ki se vrši 15. dan pred pričakovano pe¬
riodo, nekatere žene tudi čutijo. Ko se namreč izloči
dozorelo jajčece iz jajčnika, začutijo v trebuhu bole¬
čino, ki se ji pravi srednja bolečina. Ta bolečina nam
je najboljši porok za to, da bo nastopilo perilo točno
15. dan po njej, razen če se ne zgodi kaj izrednega,
kar bi lahko periodo za par dni pospešilo.

Ovulacija in nerednost perila.

Vzroki, ki motijo reden potek periode in ki smo jih
našteli že prej, lahko namreč vplivajo na dva načina:
če delujejo pred ovulacijo, tedaj se perioda navadno
zakasni, če pa delujejo po ovulaciji, pa pride pre¬
zgodaj.

TJ poraba K.-O. t. pri retini periodi.

Ko si je žena popolnoma na jasnem, kakšna so raz¬
dobja pri njeni periodi, ali so redna ali neredna, in
ko razume poglavje o dnevih plodnosti in neplodnosti,
potem si žena z redno periodo lahko z majhnim tru¬
dom izračuna dneve svoje plodnosti in neplodnosti.

Računanje.

Najtežje, kar je pri tem računanju je to, da mo¬
ramo računati dneve od prihodnje periode proti pe¬
riodi, ki je že bila, torej nazaj. Pri tem se zelo lahko
zmotimo, zato je najbolje da računamo s koledarjem
v roki. Obenem moramo še posebej poudariti sledeče:

če nastopi perioda ponoči pred polnočjo, se šteje čas
pred polnočjo za ves tisti dan, čas po polnoči pa za
naslednji dan. Prav tako se spolno občevanje v noči
pred polnočjo šteje v ves tisti dan, občevanje po pol¬
noči pa v dan, ki se je s polnočjo začel. Pod besedo
»dan« torej razumemo čas 24 ur, ki se začne o polnoči
in konča o drugi polnoči.

Da bo pa vse to računanje čim bolj razumljivo, ga
bomo pokazali na par primerih najprej za žene z redno
periodo, nato pa za one z neredno.

Računanje pri redni periodi na 28  dni.

Primer: gospa Ana je po dolgotrajnem opazovanju
spoznala, da ima redno periodo na vsakih 28 dni. Zad¬
nja se je začela n. pr. 31. decembra 1937, prihodnjo bo
imela 28. januarja 1938. Ovulacija bo pri njej 13. ja¬
nuarja 1938. Toda radi življenja moškega semena in
jajčeca bodo pri njej plodni dnevi še: 12., 11. in 10. ja¬
nuar in 14. januar. Gospa Ana bo torej plodna 10..
11., 12., 13. in 14. januarja, vse ostale dni: od 31. de¬
cembra 1937 do vštetega 9. januarja 1938 in od všte¬
tega 15. januarja do 28. januarja bo pa neplodna. Pri¬
hodnjo periodo je računala na isti način. Ko je 28. ja¬
nuarja dobila periodo je vedela, da bo prihodnjo pe¬
riodo dobila 25. februarja (čez 28 dni). 14., 15., 16., 17.
in 18. dan pred periodo, to je 7., 8., 9 .,  10. in 11 febru¬
arja bo plodna, vse ostale dni pa bo neplodna.

Tako naj računajo vse žene, ki imajo periodo redno
vsakih 28 dni.

Računanje pri red. per. na več ali manj kot 28  dni.

One, ki imajo periodo na redno manjše razdobje,
n. pr. na 22, 24, 25. itd. ali pa na redno večje razdobje,
n. pr. na 29, 30 itd. dni, računajo prav na isti način.
Razlika med temi ženami in onimi, ki imajo periodo
redno na 28 dni je samo ta, da so njih dnevi neplod-

nosti od začetka minule periode do prihodnjih dni
plodnosti za toliko dni krajši ali daljši, kolikor dni
znaša razlika med razdobjem periode na 28 dni in
krajšimi ali daljšimi razdobji. Pri ženah s periodo na
28 dni so ti dnevi tako razdeljeni: prvih 10 od začetka
minule periode je neplodnih (od teh odpadejo navadno

4 dnevi na krvavenje), nato pride 5 plodnih in nato 13
neplodnih do začetka prihodnjega perila. Pri ženah s
periodo na n. pr. 22 dni pa so po začetku periode ne¬
plodni samo 4 dnevi in še v teh je perilo, nato pride

5 plodnih in nato 13 neplodnih dni. Pri ženah s periodo
na n. pr. 34 dni je pa prvih 16 dni neplodnih, 5 plodnih
in 13 neplodnih.

TJ poraba K.-O. t. pri neredni periodi.

Že pri redni periodi smo poudarjali odločilno važ¬
nost opazovanja in zapisovanja periodnih razdobij.
Vse kar smo rekli o zapisovanju takrat, velja še mnogo
bolj zdaj ko obravnavamo neredno periodo.

Kako računamo dneve plodnosti in neplodnosti pri
neredni periodi?

Knaus o računanju pri neredni periodi.

Prof. Knaus pravi; da se mora pri nerednem perilu
ugotoviti najkrajše in najdaljše razdobje, izračunati
dneve plodnosti obeh teh razdobij — dnevi plodnosti
ostalih razdobij so itak zajeti med dneve plodnosti
najkrajšega in najdaljšega razdobja — združiti vse
dneve plodnosti, kolikor dni pa ostane, so dnevi ne¬
plodnosti.

Primer.

Recimo, da je Marica ugotovila po enoletnem opa¬
zovanju, da je imela prvo zapisano periodo na 30 dni,
drugo na 27, tretjo na 29, četrto na 32, peto na 33, šesto
na 28, sedmo na 25, vsa ostala pa na 27, 28, 29 dni.

11

Najkrajše razdobje je bilo na 25 dni, najdaljše pa na
33 dni. Ker je dobila zadnjo periodo 1. januarja, je
izračunala, da so dnevi plodnosti najkrajšega razdobja
8., 9., 10., 11. in 12. januar, dnevi plodnosti najdaljšega
razdobja pa 16., 17., 18., 19. in 20. januar. Ker pa ima
Marica lahko periodo tudi v vseh ostalih dneh med
najkrajšim in najdaljšim razdobjem, so tudi vsi dnevi
med dnevi plodnosti najkrajšega in najdaljšega raz¬
dobja plodni.

Marica je torej 1. januarja do vštetega 7. januarja
neplodna, 8. januarja in vse dni do vštetega 20. janu¬
arja plodna in 21. januarja in vse dni do vštetega 2. fe¬
bruarja bo spet neplodna.

Na isti način mora Marica računati po vsaki periodi.
In na isti način morajo računati tudi vse druge žene,
ki imajo neredno periodo.

Računanje po porodu, splavu itd.

Že pri opisovanju periode smo rekli, da se ta zelo
lahko zakasni ali pa pride predčasno. Navedli smo tudi
vzroke, ki vplivajo na to. Zdaj pa moramo poudariti
še sledeče: po porodu ali po nosečnosti se mora poča¬
kati najmanj štiri periode, da se iz razdobij med njimi
vidi ali so ostala ista ali ne. Če so ostala ista, potem so
dnevi plodnosti in neplodnosti tudi isti. Če pa so se raz¬
dobja med periodami spremenila in so postala daljša
ali krajša, potem se morajo počakati še tri periode, da
je mogoče izračunati nove dneve plodnosti in neplod¬
nosti. Priporočljivo je, da se postopa na isti način tudi
v vseh drugih slučajih, kadar se razdobje periode iz-
premeni. Vse te izpremembe povzroče, da postane red¬
na perioda neredna, neredna perioda z določenim
najkrajšim in najdaljšim razdobjem pa neredna z
drugačnim najkrajšim in najdaljšim razdobjem.

Poleg vsega tega zahteva prof. Knaus od žensk, ki

nočejo zanositi, naj spolno občujejo samo v dneh ne¬
plodnosti, v dneh plodnosti pa se naj tega popolnoma
vzdrže.

Dr. Justin in K.-O. t.

Za konec ne bo odveč, če dodamo še par navodil od
tistih, ki jih je napisal dr. M. Justin v Zdravniškem
vestniku 1. 1936. Nekatera smo mi že napisali, toda
radi njih važnosti ne bo nikomur škodovalo, če jih bo
prečital večkrat. Dr. M. Justin pravi:

Važnost zapisovanja periode.

>1. Nobeno dekle in žena, tudi zdrava in rodovitna,
ne more reči, da je njeno medperiodno razdobje vedno
enako dolgo... Glavno je računanje po Knaus-Oginu:

a) da ve, koliko dni dolgo je najkrajše in koliko
najdaljše razdobje. Opazovanje celega leta ali več je
zato potrebno;

b) da ve natančno, za koliko dni se to razdobje po¬
daljša, če nastopi kak izreden dogodek v njenem živ¬
ljenju... pred domnevano ovulacijo, ali za koliko
se skrajša, če nastopi isti po ovulaciji;

c) da ve, če ta izprememba nato ostane kot njen
trajni naslednji tip (način, vrsta) medperiodnega raz¬
dobja ali se vrne zopet ja prihodnjič njen prejšnji tip
z določenim številom dni. Žene z opazovano osrednjo
bolečino so tu vedno na jasnem. Vsaka izmed teh lahko
reče: če se ne zgodi kaj izrednega, nastopi 15. dan po
njej periodno krvavenje, če se pa kaj zgodi, toliko in
toliko dni odštejem in vem, kdaj bo prihodnja perioda.

Najbolje bi bilo, če bi imele žene svoj tip medpe¬
riodnega razdobja natančno po dnevih preštudiran in
to z ozirom na točke a, b in c, odstavka 1.«

Dr. Justin in računanje pri neredni periodi.

Pri nerednem perilu svetuje dr. Justin, da se naj
smatrajo pred ovulacijo najkrajšega razdobja 4 dnevi

13

plodni, po ovulaciji najdaljšega razdobja pa 3. Če upo¬
rabimo ta nasvet na primeru Marice, potem je ona ne¬
plodna 1. januarja do vštetega 6. januarja, 7. januarja
in vse dni do vštetega 22. januarja je plodna in 23. ja¬
nuarja in vse dni do vštetega 2. februarja bo spet ne¬
plodna.

Dr. Justin nam torej svetuje, naj smatramo nekaj
dni več za dneve plodnosti, kot jih smatra prof. Knaus.
Ta nasvet nam seveda v nobenem slučaju ne more
škodovati, pač pa lahko zelo koristi vsem tistim, kate¬
rim se gre zlasti za zanesljivo določanje dni neplod¬
nosti.

Takoj po tem navodilu pravi dr. Justin: »Doslej
ne morem še pri nobeni ženi, ki se je redno in odkrito
dala voditi in ki je bila zdrava, normalna (naravna,
običajna) in rodovitna in kjer je bilo natančno opazo¬
vanje v vseh ozirih izvedeno, reči, da je Knaus-Ogi-
novo praktično navodilo po teh smernicah odreklo ...«

Dr. Petrič in K.-O. t.

In ko se dr. K. Petrič v svojem delu o regulaciji po¬
rodov vpraša: »Ali moremo priporočati ženskam izva¬
janje praktičnih navodil po Knausu za preprečitev
spočet ja < pravi:

»Na to vprašanje lahko z mirno vestjo pritrdilno
odgovorimo. <

Nujnost posvetovalnic za K.-O. t.

Da bi pa spoznanje o pravilnem uporabljanju
K.-O. t. prišlo čim bolj med ljudi, želimo z dr. Pe¬
tričem in mnogimi drugimi vred tudi mi, da bi se tudi
pri nas kaj kmalu odprla posvetovalnica za ženske,
kakršno že ima bratski češkoslovaški narod, kjer bodo
lahko dobile ženske brezplačno vse nasvete.

14

Razlaga tujk iz spisa, ki doslej v spisu niso bile
razložene.

metoda način.

moralno kar je v skladu z vestjo, dobro,
operacija rezanje bolnega dela telesa,
periodičen reden, v rednih presledkih.

praktično v življenju uporabljamo, kar se je pri uporabi
dobro obneslo,
regulacija uravnavanje,
študij proučevanje, učenje,
študirati proučevati, učiti se.
teorija dognanje, načelo, učenje.

Vsakdo, kdor hoče še kakršnihkoli pojasnil glede
K.-O. t., naj piše na izdajateljico in naj priloži znamko
za 2 Din za odgovor.

»Znanje je moč!«

15