/1
Leto ¥.	Maribor, 16 novembra 1905.	Štev. 23
„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek.
'skaja dmgi četrtek. Naročniki „Slov. Sospodsrja“ ga dobivajo »stoaj. Posebej naročnc. valja s poštniao vred es® krono se» celo lato. Posaiaeana številke veljajo 4 b, — Faročniaa se pošilja »a npravuištvo „Našegfi Dona* v tiskarni iv. Cirila v Mariboru. — Za unaaaiJa se plačuj* od sarfida» vistioe (petit),
če ge enkrat nst&Be, po 18 is, dvakrat Ä5. k, trikrat S8 k.
■Rni 170 vrnlilnn irnovri^n	* začeli SO policijo koi ometavati z opeko.
boj za volimo pravico.	: Po}... J . ■ J. s sahHflm: * hi
Završalo je zadnje dni po celi Avstriji, odkar se je govorilo in razpravljalo v državni zbornici o razširjanja volilne pravice, posebno pa o splošni in enaki volilni pravici. Prirejali so sc v ta namen veliki sbodi in zlasti združeno delavstvo je prirejalo po vseh večjih in manjših mestih velike shode v prilog spKšae enake volilne pravice. Tak shod je bil v Brnu, kjer se ga je udeležilo okoli 30 tisoč ljudij; velik je bi' tudi shod v Pragi, ki pa se ni izvršil v najiepšem redu. Pretekli teden pa so sklicali v isti namen delavci na Dunaju volilni shod, kjer je prišlo do krvavih izgredov. Na shodu so povzdignili delavci svoj glas za splošno in enako volilno pravico in so pretili, ako iste ne dobe, da bodo pričeli generalni štrajk, t. j. da bodo z delom prenehali in so ob jednem zagrcziii, da bodo govorili „rusko“, t. j. da izbruhne revolucija. Po končanem shodu je šlo delavstvo na ulico in je hotelo udreti v cesarski dvor. Tu se je postavila delavcem nasproti policija in prišlo je do krvavih izgredov, pri kojih je bilo precejšnje število oseb težko ranjenih.
Vse drugače pa je bilo v nedeljo, dne 5. t. m. v Pragi. Ko so namreč po nekem shodu udeleženci prihajali proti središču mesta in so naleteli na oddelek policije,
I Policija se je branila s sabljami, a bi ničesar ne opravila, ako bi ne bili prišli j na pomoč orožniki m konečao tudi vojaki. , Razgrajači so razbili okna na raznih po-■ slopjih in streljali so z revolverji, vsled , česar je bila primorana tudi policija streljati. Ranjenih je bilo vse polno oseb. V I Pragi so se ponavljali izgredi tudi v pon-i deljek in torek. Vsi učni zavodi v Pragi so j bili v torek zaprti in ustavila so se tudi ; na vseučiliščih predavanja, j Ko se je govorilo v državni zbornici o j splošni in enaki volilni pravici, bila je ve-, čina državnega zbora za isto. Gotovo je, j da je sedanji volilni red naravnost krivičen, i Vsi državljani brez izjeme morajo plače-j vati neposredne davke in dajati krvni ! davek. Ljudstvo se .smatra sicer zrelo za ; težko družabno življenje in izpolnjevanje j dolžnosti, nikakor pa se je ne smatra za ) zrelo za izvrševanje volilnih pravic.
Brez izjeme in brez razlike razreda,
, bogastva, dohodkov in socijalnoga položaja j so vsi državljani dolžni se pokoriti zakonom, j A zelo različen je vpliv, ki ga imajo po-I samezni razredi družbe na določanje za vse 5 enako veljavnih zakonov. Sedaj ni volilni redovi dajejo razraerno malemu številu državljanov na temelja njih posesti take pravice, da jim je odiočevauje v javnih
stvareh za vse slučaje zagotovljeno, mej tem ko puščajo večji del ljudstva politično popolnoma brezpraven ali pa mu dajejo le navidezne politične pravice. Ravno ta veliki del ljudstva, ki je sedaj še politično brezpraven, mora dobiti novih pravic, da bode ime! tudi besedo v zakonodajnih zastopih.
Za razširjanje volilne pravice v tem smislu bila je večina v državni zbornici. Res so še nekateri, ki z vsemi močmi na-j sprotsjejo taki izpremembi za državni zbor. ^ Pred vsem so to nekateri velikaši, ki imajo I predpravice. Te predpravice so neopravičene i in konečno bodo morale razširjenju volilne 1 pravice nasprotujoče stranke tudi plavati z < ljudsko voljo, ako ne bodo hotelo utoniti.
Ako se bode upeljala v Avstriji splošna i in enaka volilna pravica, kakor se jo zahteva — zgubili bodo Nemci, ki so Slovanom storili že toliko krivic, svojo premoč. Će se za slučaj splošne in enake volilne pravice določijo volilni okraji za približno 50.000 prebivalcev, dobili bodo v državnem zboru neslovanski narodi: Nemci, Italijani l in Rumuni skupaj 206 poslancev; združeni I Slovani 306 poslancev. S tem bi bila strta j nemška premoč v Avstriji in prenehale bi i krivice, katerih so nešteviluo zakrivili j Nemci nasproti Slovanom. Prav iz tega j razloga upira se veliko nemških poslancev ’ razširjenju volilne pravice na najširši podlagi,
Nemška frankfurtarica in naša slovenska zastava.
Zastave, kažoče te ali one barve, imajo vsaka svoj določen pomen. Take, ki značijo dežele, so že jako stare in so nastale, ker je bilo v vojski treba že po zunajnosti spoznati in razločevati vojne čete raznih držav oziroma dežel. Tako pomenja rudeče-beia zastava od nekdaj Avstrijo pa tudi Švico, rudeče zelena Turčijo, zeleno-bela Štajersko, rudeče-rumena Moravsko itd. Navadno ima izbira in uvrstitev barv svoj vzrok; tako hoče štajerska zastava (spodaj zelena, zgoraj bela) izraziti, da štajerska dežela slovi po lepem zelenju svojega rastlinstva in da ima nad tem vrhove, pokrite z večnim snegom.
Zastave, zaznamujoče slovanske dežele, kažejo prevesno belo, modro in rudečo barvo, na pr. Kranjska rudečo, modro, belo, Hrvatska modro, belo, rudečo, Bosnija belo, rudečo, modro, Srbija belo, modro, rudečo, Bulgarija rudečo, zeleno, belo, Črnagora rudečo, belo. In to seveda ne brez vzroka. Slovanski narodi imajo od nekdaj neko posebno simpatijo do teh barv. Ali niso naše pobeljene hiše okinčane z rudečimi in mo-
drimi pasovi in rožicami, ali ne všivajo aaše j ženske v belo platno, najsi je obleka ali ■ krnšniea, najraje rudeče in modre okrase, j ali niso naši slovenski fantje najbolje po- ( nosni tedaj, kadar so prsi rudeče, modre in bele, kadar se visoki maj na daleč okrog blišči v teh le barvah? Da, tudi po simpatiji do barv izdaja se narodnost.
V Avstriji, kjer imamo narode razkosane po raznih deželah, nastale so poleg deželnih zastav še narodne. Najbolje znani j sie črno-ruđeča-zlata zastava ali takozvana ^ frankfartericaj Nemcev in rudeče-modro-bela i Slovencev.
Leta 1848. je bilo, ko so se avstrijski | in nemški	poslanci zbrali	v Frankfurtu na	j
Nemškem,	da	bi določili	medsebojno raz-	!
merje dotičnih	držav. Ena	izmed strank je	’
zahtevala,	naj	se nemške	dežele avstrijske	\
(prav za prav sedanja cislitvanija) združijo z Nemčijo pod enim vladarjem, z enim državnim zborom; seveda bi tej zvezi na-Čeljeval kralj pruski. Da bi se privrženci te misli med seboj poznali, določili so, da bodo nosili črnc-rudeee in zlate trakove. Taka trobojnica (boja = barva) znači torej zjedinjeno Nemčijo, in tisti, ki jo nosi, s tem izrazuje, da želi tako državo oziroma,
da se za nje ustanovo poteguje. Pri zdravih državnih razmerah bila bi seveda ta trobojnica v Avstriji strogo prepovedana, ker nje nositelj zahteva razpad naše monarhije, ali v resnici je sedaj iiaopak, namreč tako, da se tisti, ki to znamenje sovraži, preganja.
Zakaj pa so se za izraz te ideje izbrale ravno imenovane barve? Črna pomenja smodnik, rudeča kri, rumena pa ogenj. Naznanjajo torej sredstva, s katerimi se ima doseči zjedinjena Nemčija.
Obrnimo se k naši prijazni, mili slovenski zastavi. Tudi leta 1848. je bilo, ko je nastala ta trobojnica. Nemci so v revoluciji nosili črno rudeče-zlate trakove, zlasti na Dunaju je to bilo posebno običajno. Zato so si dunajski Slovenci, da bi jih ne vštevali med uporne Nemce, morali tudi izmisliti neko zunanje znamenje, in določili so, da ima kot tako služiti trobojnica, za katero so se vzels iz grba kranjske dežele, to je rudeča, modra in bela. Slovenci so potem jeli take trakove nositi ter tem načinom izražali, da so Avstriji zvesti in nočejo nič vedeti o nemškem veleizdajstvu. Da bi to še bolje potrdili, pripenjali so si navadno k slovenski trobojnici še čmo-ru-
ker se boje izgubiti svojo dosedanjo po vse krivično premoč.
Nam Slovanom se ni treba bati uvedbe splošne in enake volilne pravice, ker s to ne bodemo zgubili prav ničesar, nasprotno bodemo dobili v državnem zboru ono moč iu vpliv ki, nam po številu ljudstva gre.
Poslovnik za dekanijske odbore „Zveze“.
§ 1. Kako se osnuje dekanijski odbor.
„Slov. kršč.-soc. zveza“ pomožni odbor dotične dežele posreduje, da se osnuje za vsako dekanijo dekanijski odbor 3 članov, ki se največ pečajo z društvenim delovanjem. Izmed teh je eden predsednik, drugi tajnik.
§ 2. Naloga dek. odbora.
Dekanijskega odbora naloga je, da 1. pridobi vsa društva v dekaniji, ki delujejo na krščanski podlagi, „Zvezi“; 2. nadzira njih delovanje in skrbi za enotnost in pravo živahnost; 3. snuje nova društva, kjer je za nje podlaga; 4. kjer je ni, širi s knjižnicami tudi potovalnimi, izobrazbo; 5. skliče vsako leto shod vseh odbornikov društev v dekaniji; 6. skrbi za govornike Zvezinim društvom in jih podpira v vseh društvenih rečeh.
§ 3. Shod odbornikov društev.
Dek. odbor skliče enkrat v letu shod odbornikov društev. Dnevni red razpošlje vsem društvom, ki si pripravijo svoja poročila. Obsega lahko sledeče točke: 1. Koliko udov ima društvo? Kako društvu pridobiti več udov. 2. Ali ima vse uradue knjige: zapisnik udov, tajnikov, blagajnikov, ročni zapisnik za blagajnika, inventarni zapisnik, knjižnični zapisnik, izposojevalnik, zapisnik mladeniške in dekliške zveze, opravilnik. 3. Udnina, koliko znaša, kako je pridobivati, kdaj se pobiraj. 4. Knjižnica: Koliko del, iztisov zabavnih A, nabožnih B, zemljepisnih-zgodovinskih C, go-spodarshih-socijalnih Č in raznih D. Koliko se je prebralo skupaj, koliko posebej A . . Red za izposojevanje, Katere knjige se naj
meni avstrijsko-cesarski tr&k. Trobojnica se je po slovenski deželi naglo razširila in ostala do današnjega dne znak slovenske narodnosti v okvirju avstrijsko ogrske države. Prusaški klevetniki poštene Slovence radi strašijo rekoč, da je rudeče-modro-bela zastava ruska, in da se torej z njo izrazuje najhuje veleizdajstvo. To govori gola zlobnost. Res je, da je sedanji ruski car pred osmimi ali devetimi leti določil, da služi kot znak za ruski narod rudeče-modro-bela trobojnica. Ali pa nismo mi svoje trobojnice imeli poprej? Glavno pa je, kaj pomeni. Ne, tako globoko še Slovani nismo padli, da bi Avstrijo in nje vladarja izdali! Sicer pa ima Srbija ravno isto trobojnico, kakor mi Slovenci; zakaj nam Nemci ne podtikajo, da se hočemo združiti s Srbijo?
Kaj pa pomeni naša prelepa trobojnica? Ali tudi kri in podobne grozovitosti ? Na to prašanje pustimo odgovoriti našega ljubljenca, pesnika Gregorčiča; njemu se naš mili in krasni jezik drugače glasi nego nam; slušajmo ga torej, kako poje!
Eno devo le bom ljubil,
Eni vedno zvest ostal,
Druge nikdar ne bom snubil,
Nikdar drugi srca dal.
naročijo, katere izločijo. Bralni krogi za časnike. 5. Mlad. in dekliška zveza, koliko udov, ali imata poučne shode in zapisnike, kako se vodijo njih shodi. 6, Petje. 7. Čebelica. 8. Kako sestavljen odbor, ali vsi delavni.
Shod vodi član dek. odbora in pri vsaki točki daje nasvete, pojasnila, vspod-buja k rednemu delovanju.
§ 4. Nadziranje drnštev.
Dek. odbor si razdeli med seboj društva za nadziranje. Član odbora na leto enkrat pregleda društvene prostore, knjižnico, zapisnike in si zabeleži vse pomanjkljivosti. Dek. odbor skrbi, da se odpravijo.
Mladinska organizacija.
K „Slov. kršč.-soc, zvezi“ so pristopila društva:	39. katoliško bralno dru-
štvo v Št. Juriju ob juž. žel.; 40. bralno društvo Sv. Bolfanka pri Središču; 41. kmetsko bralno društvo za gornjo šaleško dolino v Velenju. — Nadaijne pristopne izjave vsprejema: Fr. Sol. Gomilšek, kapi., tajnik pomožnega odbora „Zveze“ za Šta-I jersko, P. Sv. Benedikt v Slov. gor.
Na srce blagajnikom naših bralnih društev. Leto hiti h koncu iu ; z njim tudi društveno leto. Podlaga delo-I vanju društev je redno vplačana udnina. 5 Marsikje jo udje dolgujejo za to leto. Zato j blagajniki na delo! Poberite jo še ta mesec. Najbolj pametno je, da se udnina plačuje naprej v začetku leta, tako je društvena blagajnica ob koncu leta gotovo v redu. Kjer udje ne plačujejo udoine in blagajniki na izpolnjujejo svojih dolžnosti, mora društvo hirati in sčasoma propasti.
Zimsko delovanje društev se začne. Pri vseh naš h društvih naj bi se vršili podučni kurzi, katere je tako izborno priporočal na mariborskem shodu dr. Krek. Rodoljubni gospođi, zavedni kmetje, navdušeni mladeniči, izberite za kraj najbolj važno tvarino in obdelajte jo na nekaterih podučnih shodih. Evo vsaj nekaterih predmetov: Razne vladne oblike, avstrijska ustava, splošna, enaka, tajna in direktna
Lepše ni v okrogu zemlje, Mila, ljuba je tako,
Da jo zlati zor objemlje,
Da smehlja se ji nebo!
čistost*) bela jo odeva In zvestoba*) pas je njen, Blago srčece ogreva Ji ljubezni*) svet plamen.
Njo le bom ves čas življenja Ljubil iz srca globin:
Ljuba moja je — Slovenja, Jaz pa Slave zvest sem sin!
Ljubeznjivost. Odličen Anglež se je peljal s svojo ženo po železnici. „Draga ženka“, je začel, „se pač počutiš popolnoma ugodno v svojem kotu?“ — „Da, dragec, prav ugodno mi je.“ — „Prostora, za noge imaš pač dovolj ? — Popolnoma , dovolj, dobri moj!“ — „In prepiha ne I čutiš od okna?“ — „Niti najmanj, moj skrbni možek!“ — .Potem, draga moja“, je mirno zaključil svoja izpraševanja, „hočem prostor menjati s teboj! “
*) Č.stost se spiošno znači po bal;, zvestoba po modri, ljubezen po rudeči barvi.
volilna pravica, slov. zgodovina, zgodovina domačega kraja, društveni in shodni zakon, občinski volitveni red, volitveni red za ; okrajna zastope, najbolj potrebne reči iz živinoreje, mlekarstva, sadjarstva, gozdarstva, vinoreje, domačega gospodinjstva itd. Po kratkem podučnem govoru pa se naj i vrši razgovor o predmetu, da lahko vsak { poslušalec pore svoje mnenje, svoje iskuš-S nje. Za gospodarske podnčne shode po-1 dajajo dovolj gradiva „Kmetovalec“, „Na-; rodni gospodar“, „Primorski gospodar“ in j „Gospodarski glasnik“, pa tudi izvrstna š knjiga „Gospodarski nauki", ki smo jo ravnokar prejeli od Mohorjeve družbe. Izrabimo dobro na- ta način zimski čas v povzdigo in v popolnitev našega znanja, naše izobrazbe.
Društvene zabave.
Govoril urednik g. dr. Ant. Koroaec na shodu slov. kršč. socijalne zrezo v Mariboru.
Kakor vsak človek potrebuje po urah resnega napora treuotke odpočitka, tako je tudi v vsakem društvu potrebno, da se nudi društveaikom zraven izobrazbe včasi tudi zanimiva in vesela zabava. Dolgočasen je dan, kadar nam gorko solnce ne pokaže svojega obraza z neba. malo privlačne sile bode imelo tudi društvo, v katero nikdar ne prisije žarek veselja in poštene zabave. Slovenska krščansko-socijalna zveza priporoča vsled tega tudi svojim društvom, da prirejajo društvene zabave. Toda tudi pri prirejanju zabav iu veselic gleda „Zveza“ na to in želi, da se vedno oziramo ua končni smoter nsše organizacije, namreč povzdigniti slovensko ljudstvo ua višjo stopinjo krščanske omike. Izključeno je torej, da bi naša društva prirejala zabave, ki na služijo nobeni višji ideji iu nobenemu koristnemu namenu, kakor so n. pr. plesi, in zato mislim, da mi nepotrebnosti takih zabav v naših društvih ni treba dokazovati še s kakega drugega stališča. Vsaka zabava, ki se prireja od naših društev, naj ima marveč poleg golega razveseljevanja še tudi kaj izobraževalnega, blažilnega ali pa agitatoričnega značaja na sebi.
Odkar se je vsled zasluge Slovenske krščansko-socijalne zveze začelo po Slovenskem tako lepo in plodonosno razvijati društveno življenje, sa je s posebno ljubeznijo segalo po gledališčnih predstavah. In če je pred 20 leti še bilo po Slovenskem muogo župnij, kjer niso vedeli, kaj je gledališčni oder in še tem manj videli na njem gledališčno predstavo, je dandanes skoro ni župnije, kjer bi se že ne priredila kaka gledališčna predstava in človek, ki še nikdar ni videl igrokaza, bo med Slovenci vedno redkejša prikazen. Zaman povprašujemo, ali se tudi med našimi sosedi tako godi, zaman iščemo po listih, ali tudi voditelji sosednih nam narodov tako skrbe za pošteno zabavo delavskemu in kmečkemu ljudstvu svojemu. Pa je tudi prav, da se tako rade prirejajo gledališčne predstave, kajti s takimi prireditvami društvo najlažje doseza isti namen, ki ga naj imajo zabave, kar naenkrat skupaj, namreč izobraževalni, blažilni in agitatorični namen. Slovenska krščansko-socijalsa zveza je tudi v tem oziru razumela svojo nalogo ter začela iz-1 dajati „Zbirko ljudskih iger“. Zveza bo z S izdajanjem nadaljevala, a prosi tudi slo-f venske pisatelje, da jo zalagajo pridno z ' dobrimi in primernimi igrami, osobito pa I prosi svoje članice, naj si njene izdaje tudi
skrbno naročujejo. Pri igrah stoji naša organizacija na stališču, da se prirejajo v j naših društvih igre z moškimi in ženskimi vlogami posebej, to pa iz nravnih pa tudi praktičnih krajevnih razlogov, ki jih ustvarjajo naše razmere. Glede nadaljnega izdajanja ljudskih iger pa bi imel neko željo ; do Zveze, ki so mi jo izrazila nekatera spodnještajerska izobraž. društva, namreč, da se v prihodnjem snopiču doda tudi navodilo, kake korake je treba storiti dru- ; stvom pri oblastih za dovolitev iger, ki se ' nameravajo predstavljati, in da se objavijo tudi obrazci za potrebne prošnje.
Nobeno društvo, ki je v naši organizaciji, ! bi naj tudi ne zanemarjalo zabave, ki je j eminentno blažilnega pomena, to je petje, j Nam se je zdela ta stvar tako važna, da : smo postavili za današnjo zborovanje za ta predmet posebnega in veščega poročevalca. | Zato lahko preidem kar na nadaljno dru j štveno zabavno sredstvo, ki je sorodno s j petjem, če tudi ne dosega njegove vzviše- j nosti, to je godba. Mislim pa tukaj na | specifično jugoslovansko godbo, na tambu- | ranje. Tamburica je godbeni instrument, ki I je naravnost ustvarjen za naše majhue ; društvene razmere, kajti priučenje na to j godalo ne dela mnogo težav, stroški za nakup godal in sekiric niso preveliki, | zraven pa je tamburica tudi slovenskemu ljudstvu omiljena ter mu nudi mnogo pri- \ jetnega glasbenega užitka.
Jedna vrsta zabav pa se še v naši j organizaciji doslej ni gojila, kolikor je j vsaj meni znano, to je telovadba. Ogromna j večina naših udov pripada kmečkemu in ; delavskemu stanu, torej onim stanovom, ki i si morajo s trdim telesnim delom delavnik ! za delavnikom služiti vsakdanji kruh in ki ■ so veseli, kadar pride nedelja, da si za en j dan lahko odpočijejo od telesnih naporov. \ Umevno je torej, da želja po telovadbi v i naših organizacijah ni bila doslej še tolika, da bi ji bilo tudi treba dati zunanjo obliko v podobi kakega telovadnega društva. Vkljub temu pa je Slovenska krščanska socialna zveza načeloma prijateljica telo- i vadbe, pripoznava njen velik vzgojevalen j pomen ter priporoča svojim društvom čla- | nicam, da ustanavljajo h j eni somišljeniki j telovadna društva, kjerkoli bi se izrekla | želja po njih ali pa se pokazala celo po- \ treba. Že z obstoječimi telovadnimi društvi j bodo naša društva tudi vedno živela v 5 prijateljskih odnošajib, če v njih ne vlada I našim načelom sovražni duh. Saj je tudi j naš namen, da se ohrani naše ljudstvo i nravno in telesno krepko ter da nastopa povsod srčno in pogumno.
Društvenim zabavam se smejo prištevati tudi izleti. To zabavo gojijo naša društva navadno na ta način, da obiskujejo zabavne prireditve sosednih društev, da prihajajo na okrajne društvene sestanke in na občne zbore S. k. s. zveze.
Veselje in življenje bi zanesla v društveno življenje tudi šaljiva predavanja v vezani in nevezani besedi in želeti bi bilo, da bi se pri izdaji pesmi in govorov, ki se prirejajo, oziralo tudi na to potreiso naših društev.
Po Spodnjem Štajerskem, posebno po Slovenskih goricah so se vršila preteklo zimo sistematična predavanja ali nekaki j poučni kurzi o občinskem volilnem redu. ‘ Taki kurzi se bodo nadaljevali ter razširili ; tudi na druge predmete. Vprašal bi tukaj, ! ali bi ne bilo dobro in velikega agitato- \ ričnega pomena za naša društva, da bi se :
ob koncu takih poučnih tečajev prirejale posebne javne izkušnje, ki bi bile sicer za voditelje in učence velika naloga in muka, a za občinstvo vzvišena in idealna zabava, ker bi se veselili umstvenega napredka svojih sinov, bratov in prijateljev?
Vse te vrste zabav se podajajo navadno v posebnih prireditvah, ki so pristopne udom in neudom, in se imenujejo slavnosti ali veselice. — Majhne družabne igre, ki imajo namen, narediti udom bivanje v društvenih prostorih prijetno in jih odvračati od pohajanja gostiln in kavarn, našle bodo svoje mesto samo v društvih, ki se nahajajo v mestih, trgih, industrielnih krajih, sploh kjer je prebivalstvo na majhnem obsegu skupaj zbrano in ne po ure daleč raztreseno. Te družabne igre morajo biti kakor društvene zabave, vsaj neškodljivega značaja ter ne smejo vzbujati človeku strasti po igri in zapravljanju. Najboljše pa je seveda, da iščeje udje društva družabnih zabav v svojih družinah, v krogu svojcev, in na to je tudi društvenike navajati.
Splošno in glavno pravilo za zabave po naših društvih pa mora biti, da ona niso namen našega društvenega delovanja, ampak le jedno izmed sredstev, kamero naj naša društva priljubi udom in neudom. Naše delo je resno in vzvišeno, naša naloga je, zanesti pravo krščansko omiko in izobrazbo med najširje sloje našega slovenskega ljudstva. V tem delu nas naj zabave podpirajo, ne pa ovirajo. (Živahno pritrjevanje.)
Spomini z romanja v Rim.
Piše kmet iz mariborske okolice.
(Dalje.)
Grede iz katakomb «mo bili vsi več ali manj vtopljeni v resne misli.
Tisti lepi, kratki napisi, znamenja, vdol-bene podobe n. p. Živi v Kristusu, Prosi za nas, V miru!, podobe golobčeka, ribe, vinske trte, mučilno orodje, kažejo, da so takratni kristjani živeli, trpeli, umrli, mnogokrat za sv. vero.
Iz globokih temnih katakomb svetijo kreposti in čednosti, mi smo pa slabo verni mehkužni posvetni nasledniki.
Lepo je, kjer je mircdvor poleg cerkve, blizo odrešenika, in svoje rajne verni lahko obiskujejo. — Dandanes odstranjujejo mi-rodvore od cerkev, šol in mest daleč proč na samotna mesta, ker mnogi od smrti in od grobov nočejo nič slišati in ne videti. Neki uradnik je rekel, da se na tistem delu mirodvora, od koder se iz šole vidi, ne sme pokopavati, češ, to mladino preveč vznemirja.
Tukaj se spominjam lepe pa nesrečne Francoske države, kjer so v šoli vse križe odstranili in beseda Bog se nikjer ne sme imenovati. In kam jo je to privedlo? To kaže dandanes preganjanje vere in preku-eija pred durmi. V Kirnu je mnogo Fran-cozkih redovnikov. Ko sem z enim govoril, ki je nekaj nemški razumel, ter pomiloval, da se doma redovniki tako krivično preganjajo, se je ubožec na glas zjokal.
Lahko si je misliti, da če človek iz katakomb pride in našo minljivost premišljuje in tudi v Rimu toliko revščine vidi, da postane otožen. Ko smo se po zunajnih delih mesta vozili, so ubogi fanti bosi, raztrgani in upalih lic beračili in ko so dobili darilo, se v kolu po rokah in nogah vrteli, da mi po teh prizorih obed potem ni dišal.
Popoldne smo se peljali v cerkev sv. Neže, ki je pol ure od mesta. To cerkev dal je zidati papež Hadrijan 1. 775. Stoji precej globoko pod cesto in se gre navzdol po stopnicah. Krasni so marmornati stebri in na štirih sloni baldahin čez glavni altar, kakor je v votivni cerkvi na Dunaju. Na oboku so kaj lepe mozaik podobe iz mü-čeuištva sv. Neže, in pod altarjem počiva njeno sv. truplo.
Poleg cerkve je samostan korarjev, kjer se vidi dvorana po čudni prigodbi 1. 1855. Prišli so namreč papež Pij IX. samostan obiskat. Zbralo se je v tej dvorani več sto ljudi. Na mah se podere pod in vsi padejo v globoko klet, pa čudo, nobeden se ni poškodoval. Zunaj na južnem delu zida je vpodobljeua velika slika, ki to predstavlja.
V zahvalo za čudežno rešenje so do I. 1870. vsako leto na obletnico 12. aprila zahajali papež v cerkvo sv. Nežo molit in zahvaljevat.
Pod cerkvo in okolico so katakombe, pa zaradi prekratkega časa jih nismo mogli ogledati in peljali smo se v cerkev sv. Štefana in sv. Lovrenca.
Cerkev sv. Štefana je na hribu Coelija in celo okrogla. V sredini stoji 20 granitnih stebrov okrog glavnega altarja. Po steni na okroglem oboku so krog in krog podobe, ki predstavljajo grozno mučenja sv. mučencev. Pagani so izmislili grozno mučilno orodje in njih trdosrčnost in besnost je presegala vse meje. Človeku se kar v glavi vrti, bo ogleduje te peklenske mučilne podobe. Ko smo prišli iz cerkve, smo spet poiskali vsak svojega izvoščeka. Moj koči-jaž je mene kaj dobro poznal; in če sem slučajno v drug voz sedel, me je vedno najšel in prosil, da sem se žnjim vozil. Še zdaj mi vsako leto razglednico pošlje.
Od tod smo se peljali precej daleč v cerkev sv. Lovrenca. Ta cerkev je po zunajni podobi priprosta, toda prekrasna je od znotraj. Leta 330. jo je dal cesar Kon-štatin zidati in papež Pij IX. jo je dal krasno popraviti in okinčati. K temu je celi krščanski svet dal obilne milodare. V tej cerkvi si je izvolil papež Pij IX. svoj grob. Podobe, ki predstavljajo razglašenje M. D. čistega spočetje, sv. Neže, sv. Jožefa, sv. Lovrenca in več drugih, so iz mozaika in videti kot žive. Dela so najslavnejših umetnikov. Tudi v tlaku so razne podobe iz umetno vdelanih kamnov. Cerkev nima oboka in so vidi pisano pozlačeno tramovje. Nad glavnim altarjem je na štirih stebrih iz dragega kamenja porfinja krasen baldahin. Pred altarjem stojite dve leci, krasno, umetno delo starega časa prvih kristjanov, na katerih sta v prvih časih krščanstva pri slovesni sveti maši dijakon in subdijakon pela evangelij in branje. Nismo se morali nagledati nove slike iz življenja sv. Štefana in sv. Lovrenca. Sv. Štefan je bil prvi mučenec, v Jeruzalemu kamnjan, in njegovo truplo je bilo 1. 415. na čudežen način 7 Jeruzalemu najdeno. Iz svetišča držijo dvojne marmonate stopnice v veliko podzemeljsko rakcv in tam počivata v marmornatih ra-kvah sv. Lovrenc in večji delj trupla sv. Štefana. Glava sv. Štefana, katero je leta 1218. ogrski kralj Andrej dobil v jutrovi deželi, je kot največji zaklad v veliki stolni cerkvi na Dunaju.
Eazne novice in druge reči.
Naše misli. Žalosten čas! Vreme noče postati stalno lepo in vedno se bojimo, da letos kmetje ne bodo mogli vseh pridelkov spraviti pod streho, niti se z vsem potrebnim čez zimo oskrbeti. Sv. Martin je prekrstil mošt v vino. Dobro se prodaje letos mošt, oziroma sedaj že vino. Toda tudi v tem oziru je revnejši zmirom na slabšem. Kdor ima samo polovnjak ali še manj vina, k njemu nihče ne pride vprašat, čeravno je denarja najbolj potreben. Kako koristne bi bile zadružne kleti, kakoršae imajo po Tirolskem in Nemškem. Toda za zadružne kleti je treba tudi zadružnega duha in tozadevne izobrazbe. Za to pa mi vedno lajnamo mladeničem: združujte se in izobražujte se! V katerih bralnih društvih pa boste letos začeli poučne tečaje, v katerih se boste učili ali kake kmetijske stroke, ali knjigovodstva, ali občinskega reda, ali sploh kake postave iz naše ustave. Mladeniči, prosite svoje voditelje, da priredijo za vas poučne vaje. Vse drugo ne pomaga mnogo. Veselica, navdušeni govori, pesmi, vse je lepo ia dobro, toda samo to vam ne bo dalo za bodočnost nikake trdne podlage, ampak resno delo s knjigo v roki! » Pozdravljeni, prijatelji mladi.
Okoli po svetu. V vseh avstrijskih de- jj želnih zborih se gre za to, da se razširi volilna pravica. Na Kranjskem je vodila ta boj katoliško-narodno stranka. Pri govorih S o tem predmetu sta v deželnem zboru ] kranjskem katoliška in liberalna stranka f večkrat hudo trčili skupaj, vendar govor- ! niki katoliško-narodne stranke so jo srečno ! in dobro izvojevali, liberalci so se udali ter l priznali upravičenost, da se volilna pravica j za deželni zbor razširi. Tudi za državni f zbor dobimo novo volilno pravico, ker se- j danja gleda bolj na meščane in plemeni- j taše. Ministrski predsednik Gauč je že ob- ] ljubil, da dobimo novo volilno pravico. ; Seveda je Gauč to izrekel s kislim obra- \ zom, kajti hud Nemec je, vsi Nemci pa se \ bojijo, da se razširi volilna pravica. Kajti ) vsaka razsoj atev pride le na korist onim, I ki so dosedaj bili zapostavljeni, !o je Slo- ; vanom. Z novo volilno pravico se bliža i Avstriji slovanska bodočnost. Slovani bodo j kmalu vladali v Avstriji. To veste, kaj je j stavka ali štrajk. Če delavec hoče večjo j plačo, pa reče: tako dolgo ne bom delal, dokler mi plače ne povišaš. V tovarnah, kjer vsi delavci držijo vkup in kjer tovarnarji delavca neobhodno potrebujejo, se to lahko zgodi. Toda na železnicah so si delavci zmislili sedaj celo novo vrsto štrajka. Ne ustavijo dela, ampak delajo natančno po predpisih in tako previdno in počasi, da nobeno delo ne pride naprej. Vsi vlaki imajo zamudo, vse odpošiljatve seveda isto-tako. Tako so predkratkim začeli stavkati na državnih železnicah v Avstriji in imeli so uspeh. Vlada se že pogaja ž njimi, pod j katerimi pogoji bi začeli redno izvrševati ' svoje delo. Pravijo, da se na Ruskem po- l lagoma vrača mir, toda vrnil se še ni. s Zdaj in zdaj je slišati, da zopet ropajo in ? požigajo v kakem mestu. Ljudstvo je pre- | več vznemirjeno in izrabljajo ga gotovo -večkrat tudi ljudje, katerim je občni blagor 5 deveta briga, ampak ki tudi pri nemirih -zasledujejo svoje zasebne koristi. V Makedoniji pa Turčini vladajo naprej tako kruto kot doslej. Velike države sicer venomer zahevajo, da se mora narediti mir, toda I sgotpod sultan se jim smeji, ker ve, damu I
nič ne morejo, saj se same med seboj ne razumejo.
Iz Ptuja. Pred kratkim popravljala sta si ptujska veietržca Sadnik & Kraker, znana posilinemca, nekdaj Slovenca, svojo
to zopet dober dokaz, kako delajo Nemci med seboj.
Sv. Vid aad Valdebora Zadnji čas smo imeli kakor po drugod, tako tudi pri nas, slabo vreme, vedno sneg in dež, tako
trgovino ter jo sedaj seveda s slovenskimi | da ne moremo dobiti drv in stelje za zimo. groši najukusneje uredila. Med tem pa sta i Sneg je zapadel na repo in korenje, ne-imela nabite pred hišo samo slovenske lo- ! katerim poeasuežem pa tudi na krompir, pake, naznanjajoče občinstvu, da se sedaj j Sedaj, ko je sneg skopnel, pa vedno klubuje prodaja v spodnji trgovini. Akoravno se j dež, da ne moremo dobiti gomoljstva pod uslužbenci te hiše kaj radi cličijo s plavi- I streho.
čarni, vendar so bili ti lepaki pač dokaz, 5 Izpod Remšaibs. Da imamo tudi pri od kogar da omenjena dobivata denar, ! nas več kot preveč nemčurske nesreče, je kajti v isto trgovino menda mesece in | vsakemu znano. Pred kratkim se neko tako
cloveče v znanem ptujskem hinavcu znaša čez letošnje politično zborovanje na Remšniku in čez našega gospoda župnika ter kvasi nekaj o pretepu, a sam se krepko
mesece ne zajde kak pravi Nemec. — Novo trgovino špecerijskega blaga otvoril je tudi nek Sv. Vidčan slovenskega poko-lenja, sedaj hud Nemec. Kmete vabi s sladkimi besedami ter z grozovitim napisom „Schusteritsch“. Skoda pač, da še nima jeden ,scb‘ na sredi in še mogoče kak ,a‘, da bi ne zvenelo njegovo ime po haložko. Njegov kompanjon se vendar ne sramuje
udarja po čeljustih. Znano je, da so „Šta-jerčevi“ pristaši največi bedaki in propalice, in kot takih se jo tudi tam nekaj zbralo, da delajo nemir. Dopisnik se pač jezi, da tudi tukaj ne trobi vse v rog marenberških
slovenskega „nj“. — Bil sem nekega dne j luteranov in slovenožrcev ia bi rajši videl tudi pri brivcu, ki seveda istotako hoče biti j ljudi pri kaki lutrovski pridigi, ko pa na Nemec, saj ga že njegovo ima Arnusch \ takem zborovanju, kjer se kmetje poučujejo, izdaja. Sedel sem mirno ter poslušal z moško kako bi si morali zboljšati svoje gospo-potrpežljivostjo, kako režejo njegove škarje \ darstvo in se odtegniti nemškemu uplivu, moje itak redke lase. Med tem vstopi nek \ Trdi tudi, da ni bilo nič kmetov na zboro-kmetič ter v svoji neokretnosti pusti pre- \ vanju in da je bilo isto klaverno. Kdo je dolgo duri odprte. Brivec se zadere nad | pa tedaj bil, če ne kmetje? Seveda takih njim: „Zaprite vrata ali pa se poberite“, i ni bilo kot so gospodje okoli „Štajerca“, Kmetič v svoji ponižnosti plaho stopa proti i ki jih ima on za kmet«. Tukajšni Nemci stolu ter se boječe, ne da bi kaj rekel, | in nemčurji si pač mislijo, boijse je, drži usede ter krotko, kakor ovčica, drži svojo j ga, ko pa lovi ga, da zdaj tako hitijo s glavo. Če bi mu brivec s srpom rezal nje- ; svojo germanizacijo in v to se poslužujejo gove lase, gotovo bi tudi tedaj nič ne imel 1 najpodlejših sredstev. Lani so si postavili proti temu. Dragi slovenski kmet, ali si ne 1 v Marenbergn lutrovsko cerkev, kamor lo-pustijo ti gospodje vsako stopinjo, ki jo ti j vijo okoličane. Nnjno nam je treba organt-narediš po mestu, prav drago plačati in ti | zacije, da rešimo tukajšno slovenstvo pogina, naj bi bil še pokoren tar se pustil pitati z j Slovenske zastave po spodnještajerskih osornimi besedami. Zapomni si dobro vse! ’ mestih in trgih dovoljene. Znano je, da Uvidiš pa pri tem tudi lahko, kake ljudi j je okr. glavarstvo prepovedalo kmetijski da ti ptujski „Štajerc“ ponuja, h katerim j zadrugi v Slov. Gradcu razobesiti na svoji naj zahajaš in kak list je sam. Kaj pa ko j hiši slovensko zastavo. Sedaj je ces. na-bi si Slovenci preskrbeli slovenskega brivca? j mestništvo ta odlok zavrnilo kot neute-Merodajni slovenski krogi, preudarite to | melj en.
stvar.	Ljutomer. Hvalevredna so razna dru-
Očeta je pretepal. Posestnik Jožef Maj- ; štva, ki si stavijo nalogo, lajšati živini trp-cen iz Moravcev pri Ptuju je hud pristaš : ljenje, jo braniti pred trpinčenjem. To kaže „Štajerca“ in se je tudi navzel naukov te- ■ čuteče, mehko srce. Nevredno vsakega člo-ga lista. Tako je protekli mesec svojega | veka, nevredno, vsakega naroda pa je in očeta v pretepu težko telesno poškodoval, | kaže samo njegovo neolikanost in trdosrč-za kar mu je sodišče določilo 8 tedne ječe \ nost, ako se zavzema za živino, za trpečega
in 3 poste. Predno so se sodniki podali posvetovat, pokleknila sta oče in sin prednje in oče je s solzami v očeh prosil, naj bi sodišče „šenkalo“ sinu kazen.
človeka pa nima srca. V petek, 10. t. m. sta ob 5. uri popoldne šla iz trga dva ! majhna šolarja novinca. Cesta je bila blatna I in že se je začelo polagoma mračiti. Iz
Sv. Anton v Slov. gor. Kako grd laž- ; trga pride za dečkoma neki gospod. Joka-
njivee je „Štajerc“, pokazal je v poročilu o zborovanju našega veteranskega društva. „Štajerc“ piše, da je glasovalo 100 udov za nemško povelje in dva proti. V resnici
joča dečka se mu usmilita. Začne torej iz-prašavati, kje sta bila in kam gresta. Zvedel je, da sta bila v nemški šob, kraja, kjer sta doma, pa nista znala povedati. Jok pa je bilo navzočih samo 52 udov, ker jih i nedolžnih otročičev gane gospoda, da gre je imelo društvo v celem takrat komaj 94. I žnjima in končno se mu vendarle posreči, Torej tako učitno si upa „Štajerc“ lagati. ; da jih že v temi pripelje domov v Her-To je res drzen lažnjivec 'in nič manjši i mance, župnija sv. Miklavža. Za odraslega njegov dopisnik.	j človeka znaša daljava tega pota kaki dve
Nemci med seboj. V novi nemški de- š uri. Tak šolarček novinček pa potrebuje kliški šoli celjski so se dne 13. oktobra j g lovo tri ure. Sedaj pa sodite, ljudje božji, podrli stropi. Le sreči se imajo zahvaliti, j ki imate količkaj pameti in srca, ali je to da niso bili tisti trenutek otroci v šoli, s človeški, tako neusmiljeno mučiti otroke s sicer bi se bila zgodila grozna nesreča. O j tako dolgo potjo! Kako naj zmore otrok tem so pisali vsi slovenski listi. Toda glej ! tako pot sedaj v jeseni, po zimi in spo-ga čuka! Dne 26. oktobra, trinajst dni mladi, ko so dnevi kratki, vreme slabo in
pozneje je imel štajerski deželni šolski svet sejo in je izrekel celjskemu žnpanujn podžupanu zahvalo za zidanje šole. To je lep deželni šolski svet, ki izreka zahvale za podirajoče se šole. Za nas Slovence pa je
huda zima. In vendar bi otrok lahko hodil v domačo šolo, oddaljeno komaj eno uro! Toda kaj je poailinemcem za to, če se otrok trpinči, gazi blato do kolen, če zmra-zuje na dolgi cesti, da se le povzdigne
število slovenske, nemško šolo obiska) oče dece. To je kričeč zgled, kako lovijo slovenske otroke po vseh sosednjih župnijah, ker Ljutomeržani so že davno spoznali, kake sadove rodi nemška šola. Pač žalostno znamenje današnjega časa! Če se kak vrabec stegne na cesti, ima taka gospoda takoj solze v očeh in se zato zavzame, če pa se mučijo nedolžni otroci, če tonejo v blatu, če zmrazojejo na cesti, za to se pa nihče ne zmeni. Narobe svet!
Studenice. Slovenskim kmetom sovražna stranka je vložila proti volitvam ugovor. Zaradi tega smo že morali trikrat hoditi na uradni dan. Kdo nam poplača te poti in stroške? Morda naši posilinemci? Naših grošev so siti in sedaj so postali predrzni! Ti ljudje niso samo zadovoljni, da se bogatijo z našimi žulji, ampak še nam hočejo tudi zapovedovati. Toda mi nismo šleve, da bi se pustili od teh ljudi v kozji rog ugnati. Volili bomo zopet naše vrle slovenske krščanske kmete v odbor, katerih poštenost in vestnost nam je porok, da bodo dobro gospodarili. Razumete, vi Nemci, posilinemci ia ostali dajč-buteljni!
Na Zgornji Ponikvi pri Velenju so strašno slabe poštne razmere, kakor se poroča. Čeravno je že občina opetovano prosila za poštno nabiralnico, to najmanjšo zahtevo, vendar v Gradcu nočejo ugoditi. Da, da, stara pa bridka resnica, da v Gradcu nimajo srca za slovenske pokrajine!
Vojnik. Zidarski polir g. Rad. Prevolnik, vrl, iskren narodnjak, je kupil od gosp. Kociperja hišo štev. 58. Zopet en „Narodni dom“ v trgu več. Kaj porečete vi k temu, gospod župan? Rekli ste, da odložite županstvo in se preselite nazaj v „nemško“ Ivenco, kakor hitro še „bindišerji“ kako hišo kupijo! No, zdaj ie hitro izpolnite svojo obljubo! Žaloval menda ne bo nihče za vami. Sploh pa se čuvajte metati z besedo „bindišer“ preveč okrog.
Škale. V zimi ustanovljeno bralno društvo prav lepo napreduje, prireja pridao poučne sestanke in uničuje potom dobrih časopisov vpliv nemčurskega „Štajerca“, katerega širi tukajšnji posestnik premogo-kopa. V društvu se je ustanovil abstineoini krožek, kateri deluje proti pijančevanju.
V Loki pri Žasmu sta v soboto, dne 4. t. m. brata Breza v grajščinskih lesih podirala drevje. Odžagano drevo je zgrabilo Antona in ga vleklo s seboj. V dveh urah je bil mrtev. — Grajščiaski oskrbnik naj bi se brigal bolje za varnost svojih delavcev, nego za agitacijo za nemčurje ob času volitev.
* *
*
Misli po volitvah in še drngo. Vsied pritiska nemško-nacijonalue stranke, kateri je pomagala tudi vlada, smo sicer podlegli pri zadnjih volitvah za državni zbor — toda upamo zadnjič. Dobro so se držali naši kmetje volivci. Slava jim! Ali pa radi tega, ker smo bili poraženi, naj vržemo puško v koruzo? Nikakor ne. Črez leto dni bodo zopet volitve ia sicer splošue. Za te se moramo že sedaj pripravljati. Že sedaj je treba agitirati. In če se le malo še potrudimo, mora zmaga v velikovško-celo^ško-trškem okraju biti naša. 84 naših glasov bomo še vendar dobili. Te volitve naj bodo dobra šola za prihodnje. Koroški mladeniči in možje na noge! Zmaga mora biti naša. To pa, kar smo pridobili nikakor ne smemo spustiti iz rok. Političnemu in gospodarskemu društvu v Celovcu pa svetujemo,
i naj se že sedaj pobriga za kandidate v j drugih okrajih I Pa še nekaj. Tam, kjer : imamo koroški Slovenci izobraževalna in ; bralna društva, je bila stvar za nas dobra. ■ Ljudje so v takih krajih bolj politično I izobraženi. In kaj sledi iz tega? Snujmo j bralna društva! V njih prirejajmo preda-j vanja in govore in poučimo ljudstvo! — j Fantje! Mohorjeva družba nam je dala j letos zopet 6 lepih knjig. Sedaj, ko je j mraz bomo zanetili v peč in borno zvečer ! ia po nedeljah pridno prebirali Mohorjeve ! bukve. Želeli bi ie, da bi se Mohorjeva j družba ozirala tudi na koroške Slovence in j nam v bukvah včasih kaj povedala o j koroških šegah in navadah, nam opisala j vesele Korošce ia tudi pripovedovala koroške j pravljice in „štorije“ in koroške povesti, j Saj imamo tudi Korošci takib ljudij, ki bi j take reči radi pisali. Mohorjeva družba se i naj obrne do »jih! Pa srečno puobi — le j „fsjst“ bodite in sprejmite slovenske ko-! roške pozdrave od tistega, ki po koroško I misli!
j Spodnji Dravograd. Živinski sejem, kateri je bil na 3. t. m., se je zelo dobro , obnesel. Živine se je veliko prignalo, kakor ; malokedaj ob tem času. Kupčija je bila prav živahna. Prihodnji živinski sejem je tukaj »a 20. marca 1906.
Za nadučitelja ? Gnštanj je prišel g. Pečnik, dosedaj nadučitelj v Bajdišah v Rožu. Tam je bil obče priljubljen — tudi 1 pri nas nismo hudi ljudje in upamo, da se bomo z gospodom nadučiteljem prav dobro razumeli.
Za učitelja slovenščine na velikovški meščanski šoli je nastavljen g. J. Zeichen, dosedaj učitelj v Št. Pavlu v Ziljski dolini.
Naš rojak gosp. Janko Grafenauer, gimnazijski učitelj v St. Pavlu, je napravil na Dunaju izpit iz nemščine za celo gimnazijo. Iz slovenščine je izpit za celo gimnazijo že prej napravil. Iskreno čestitamo!
Gušt&nj. Drugje nastopajo dtlavci za splošno in enako volilno pravico — pri nas pa jim še ne pustijo, da bi ge organizirali.
St. Daniel. Ker je odšel prejšnji učitelj g. Plauter, miren in prijazen mož, naslednik g. Kuraš pa ima zaradi bolezni dopust, je šola začasno zaprta. — Cerkev smo letos zunaj na novo pobelili, dobili smo novo j zelo krasno nebo, rdeč mašni plašč, srčkano j svetilnico za večno luč in več dragih ma-: lenkosti, kar je stalo približno 800 kron. j Je še precej dolga, a je upanje, da vrli Št. Danielčani, ki za hišo božjo vedno radi žrtvujejo po močeh, še kaj prispevajo, posebno premožnejši. Manjka nam le še nove lepše prižnice. A denar, denar! Če ga ima kdo preveč in nam ga blagovoli poslati, bi mu bili zelo hvaležni.
Borovški delavci, pozori Trgovinsko ministrstvo vam je dovolilo podporo, za katero ste je prosili v «vrbo nabave strojev pri izdelovanju pušk! V vašo korist so govorili gg. slovenski poslanec Grafenauer, deželni predsednik in poslanec knez Rosen-berg. Toda proti vam je govoril g. poslanec Dobemik (znan nemško-nacijonalni agitator), češ, da se vam itak ne godi slabo. To je napad na vašo puškarsko obrt, to je odkrit napad na vašo puškarsko zadrugo, na vašo bodočnost. Nemško-nacijonalci hočejo vašo puškarsko zadrugo uničiti, oni hočejo doseči to, da bi bili vi popolnoma odvisni od njih, da bi postali hlapci nemško-naeijonalne nestrpnosti. Odprite svoje oči in si oglejte bolj natanko to nemško-nacijonalno gospodo! Ne mirujte, dokler se vam ne dovoli pod-
pora, katero je predlagalo trgovinsko ministrstvo. Pri volitvah, ki «e bodo vršile v kratkem, pa se posta rite odločno na stališče: „Nemško-nacijonalnim pijavkam niti enega glasa!“
Šmihel nad Pliberkom. V nedeljo, dne 12 t. m. se je v Šmihelu nad Pliberkom I ob naravnost sijajni udeležbi vršil znamenit \ shod katol. polit, in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem. To je bil prvi shod po zadnji državnozborski volitvi, ki se je priredil ravno v trdoslovenskem Šmihelu v počaščeni e in zahvalo vrlih Šmihel-čsnov, ki so pri zadiyi volitvi prišli skoro polnoštevilno na volišče in so do malega soglasno volili našega kandidata. Poslanec Grafenauer je otvoril zborovavje in potem ob živahnem pritrjevanju zborovalcev neusmiljeno bičal gospodarstvo nemških nacio-nalcev v deželnem zboru ia njihovo : strankarsko politično postopanje t zadevah \ splošne javne koristi. Nato je dr. Breje j poročal o sedanjem političnem položaju v j državi in deželi. Shod se je izrekel ob navdušenju vseh navzočih za splošno in j enako volilno pravico.
Podgora. Slovensko kršč. soc. delavsko društvo v Podljubeljem vabi člane in somišljenike na javen shod, kateri se vrši v j nedeljo, dne 19. t. m. popoldne ob 3. uri, j v prostorih gostilne pri Kajzerju. Predaval j bo g. J. Arnuš o volilni pravici. Kot člani i bodo prvikrat predavali g. J. Bizer in sicer j o tuberkulozi in g. V. Lausekar: Slovenci j ia materni jezik. Ker bodo jako zanimivi \ govori, se poživljajo slov. delavci in kmetje j k obilni udeležbi. — Odbor, i Bogoslovce? t Celovcu je letos 48, in j sicer v IV. letniku 10, v III. 9, v II. 13 j in v I. 16. Med temi je 21 Slovencev,
! namreč ? IV. letniku gg. Lakner Val. iz j Radiš, Sekol Ivan iz Dobrlevasi in Uibing j Tomaž iz Podravelj; v III. letniku: Benetek j Anton iz Griž pri Celju, Hafner Ulrik iz j Krčanj pri Grebinju, Karner Edmund iz ; Labuda, Schiller Janko iz Skočidola in j Tojnko Rok iz Prevalj; v II. letniku: Mörtl j Valentin iz Melvič v Zilski dolini, Rožman ) Gregor iz Šmihela pri Piibsrku, Štritof Ant.
S iz Št. Vida pri Čirknici, Vidovič Janko iz j Podkrnosa in Žel Janko od Sv. Benedikta j v Slov. gor; v I. letniku: Budna Vladimir j od Sv. Benedikta v Slov. gor., Kasl Leopold j iz Šmarjete pri Velikovcu, Mikala Franjo j iz Podkloštra, Ogris Albin iz Št. Janža v Rožni dolini, Ogris Jožef in Šmarjete nad Bajtiščami, Škofič Peter iz Št. Jurija na Vinogradih, Šenk Franjo iz Jezerskega in Trupe Andrej iz Skočidola. — Slovenska Akademija ? bogoslov ju diha tudi letos krepko življenje. Govori razne vsebine, lastna knjižnica, petje in tamburanje družije slo-i venske bogoslovce v Akademiji, ki nas j navdaja z upanjem, da dobimo tudi v bo-j doče vrlih, delavnih in izobraženih dnhov-j nikov.
Prerokovanje za 1. 1906. V Londonu j je neki „prerok“ Zadkiel obelodanil al-I manah pod naslovom „Glas zvezd“, v ka-! terem prorokuje dogodljaje za prihodnje leto. V januarju trdi Zadkiel, se bo revolucionarni duh razvil v ruski vojski in mornarici. Februvarja pride do velikih političnih agitacij v Angliji. Sušea bo politični položaj ' na Ruskem zelo napet. Aprila bosta nemški . cesar in ruski car prestala veliko krizo. Maja se bo porodilo veliko versko gibanje v Belgiji, Angliji in Zveznih državah. Ju-
nija bo nesloga uničila Avstrijo, dinastija pa izgubila enega člana, Julija bo zbolel nemški cesar Viljem. Avgusta se bo nekaj važnega zgodilo v Evropi. Septembra nastanejo Hsmiri in upori v Turčiji, španskega kralja bo pa zadela zla usoda. Oktobra se dogode strašne železniške nesreče. Novembra bodo Nemčija, Arstro-Ogrska in Rusija zapletene v vojno. Decembra se zgodi važaa prememba v Ameriki.
Napradajoča znaiast. Neki profesor medicine na pariškem vseučilišču je pokazal svojim slušateljem na prsih bolnega moža ter ga vprašal: „Kaj je vaš poklic?“ — „Godec“, je bil edgovor. — „Vidite, gospoda moja“, je profesor zmagoslavno razlagal varnim poslušalcem, „tu imam priliko vam dokazati, da je preveliko napihovanje, kakoršno zahteva pihalo pri godbi, vzrok prsnim boleznim. I* sicer kateri inštrument igrate? — „Veliki boben“, se je odrezal mož.
Tragedija na merskem svetilniku.
Ameriški prezident Roosewelt je te dni čuvaju na svetilniku osebno podelil odlikovanje. Evo okoliščine in vzrok temu odlikovanju. V Stratfordu sta na majaku pri Long-Izlandiji veliko let čuvala dva moža Hulze in Caster. V neki noči je hipoma zblaznel Caster. Vrgel se je na tovariša in ga je hotel zadaviti. Hulse se je vbranil, po hudem boju z velikim trudom. Na to je norec hotel pogasiti svetila. Skozi osem dni in noči sta »e neprenehoma bojevala oba čuvaja, ne da bi znatno prenehala. Caster je več nego 20 krat ■% dan napadel tovariša ter ga je hotel umoriti z britvijo, s kladivom ali s škarjami. Dvakrat je Hulse vžugal znorelega, a Caster se je le še oprostil. Misliti si smemo, kakošne noči je prebil obupani čuvaj, ki je hotel zabraniti pogašenje svetilk. Ko s« je za 8 dni vršila zasenja, bil je norec popolno zdelan in nezavesten. Njegov vrli krotilec je pa ležal ranjen na postelji. A svetilnik je sipal svitlobo, kakor da se ni nič prigodilo. Požrtvovalnemu in pogumnemu čuvaju Hulse se morajo zahvaliti mnoge ladij e, da so brez nesrečo dospela v pristanišče v New York. Zaslužil je pač svojo odliko. Izpolnil je svojo dolžnost in samega sebe tvegal za blagor toliko človeških življenj in toliko človeškega premoženja.
Vojni minister in «erkovnik. O pred kratkim zamrlem francoskem vojnem ministru Thibaudinu pripoveduje francoski list sledečo . zgodbo: Thibaudin je bil nasprotnik veri. Nekoč je bil s prijateljem namenjen v šentpetersko cerkev mesta Caen v Normandiji. Bil je v civilni obleki in je imel klobuk na glavi. Tu mu je naproti prišel cerkovnik, ki ga je opozoril, da je običajno pri vstopu v cerkev deti klobuk raz glave. Thibaudin se ni zmenil za to. Na to pravi cerkovnik: „Odkrite se, ali pa pojdite iz cerkve.“ „A jaz sem vojni miniater“, zavrnil ga je Thibaudin razdražen. „In jaz sem cerkovnik cerkve sv. Petra in vas zagotovim, da pokriti no ostanete v cerkvi.“ la minister, ki se ni maral ruvati s cerkovnikom — vrlim čuvajem te cerkve, se je primoran odkril.
Radovednica v pasti. Viljemina Schultz, žena gostilničarja v Buffalo v državi New York, je imela — kakor marsikatera druga, sicer pridna soproga — slabo navado, da je ponoči stikala po žepih spečega moža in si vedno prilastila del najdenega denarja. To pa ni ugajalo možu, posebno, ker je vedno tajila, in prišel je na dobro misel:
v žep, kamor je dajal denarnico, je skril , nekega večera tudi majhno past za podgane. ■ Ko je potem Sehultzeva v temi zopet pre- : iskovala žepe, jo je zgrabila past in ji j stisnila prste. V svoji jezi je dala moža j radi telesne poškodbe zapreti in ga je to- j žila. A sodnik — Salomon je razsodil, da ; njen mož sme v vsak žep dati past za \ podgane, da se varuje pred „dolgimi prsti“ j in je Schultza oprostil.
Kaznjenec zaprl sodnika. Pri okrajnem j sodišču v Tešinn so imeli zaprtega zlo- ] glasnega tatu Vendelina Hinketa. Nedavno j ga je zaslišaval sodnik v svoji pisarni. Ko I bi bil moral kaznjenec podpisati zapisnik, | skočil je hipoma po koncu, planil skozi J vrata, jih od zunaj zaklenil ter stekel po j stopnicah na prosto. Sodnik in oba pisarja i so bili tako presenečeni, da so šele čez ! nekaj časa začeli razbijati na vrata, kar \ pa je zopet dolgo trajalo, preden so jih s hodnika slišali. Med tem časom je seveda kaznjenec že bil daleč iz mesta.
Naj večja mesta na Jugoslovanskem.
V Jugoslaviji je osem velikih mast z nad 50.000 prebivalci: Carigrad, Trst, Drinopolj, l Solun, Sofija, Belgrad, Zagreb in Subotica. Vsi so razen Sofije na periferiji slovanskega juga, a prvi štirje, ki so največji in ravno tako zadnji, so prav na skrajni meji. Ta centrifugalna težnja je odraz zgodovine južnih Slovanov. Od teh osmih mest jih ima pet tuj inski značaj (Carigrad, Trst, Drino-poH, Solun in Subotica). Vsa ta mesta štejejo poldrugi milijon prebivalcev, od katerih je samo ena tretjina Jugoslovanov, | nekaj nad 30°/q. Ta poldrugi milijon meščanov tuje krvi ali drugega jezika ima v svojih rokah več oblasti, moči in bogastva, nego 14 milijonov Jugoslovanov poljedeljskega naroda. Pomanjkanj* narodnega meščanstva in velikih središč pojasnuje najbolj politično in gospodarsko odvisnost slovanskega juga v današnjih socialnih razmerah.
Lakota na Japonskem. Poročajo, da je med več ko milijon broječim prebivalstvom okrajev Ukušima, Majagi in Svate na vztoku otoka Nipona zavladala lakota. Posledice vojske 1
Nadvojvoda kot rekrut. Bivši avstrijski nadvojvoda Leopold, ki se je radi ženitve s pevkinjo Adamovič odrekel vsem naslovom in svoji službi v Avstriji, živi sedaj v Ženevi kot švicarski državljan pod imenom Leopold Wölfling. Po švicarskem zakonu mora zadovoljiti vojaški službi in zato služi sedaj kot rekrut. Bivši vojvoda je bil v avstrijski vojski general.
Rešena naloga. V neko prodajalno v New-Yorku je prišel lep živahen fantič ter je začel čitati s svojega listka: Želim 6 funtov sladkorja po 4 cente“ (1 cent=41/i vin.) „Dobro“, je odgovoril trgovec, „to znaša 24 centov.“ — „li fantov riža po 6 centov.“ — „66 centov.“ — „6 četrtink boba po 16 centov.“ — „96 centov.“ In tako je narekoval fantič dalje, trgovec pa je sproti zapisoval in računih Končno je rekel deček: „Dajte mi račun o vsem skupaj.“ Trgovec je napravil račun ter ga izročil dečku z vprašanjem, ali mu je mama dala denar, ali pa naj se naročeno zapiše v knjigo. „Mama me niti sem poslala ni“, je rekel zmagonosno deček, ko je imel račun v rokah, „to je bila le moja domača naloga, ki jo moram jutri prinesti v šolo, a je nisem znal sam rešiti.“
Kitajski Salomon. Neki kitajski sodnik je imel razsoditi o sledečem dogodku: Na bregu reke je stal slepec ter čakal, da ga
kdo prenese preko vode. K reki je prišel trgovec, vračajoč se s semnja, kjer je prodal olje. Ponudil se je sam slepcu, da ga poaeie čez vodo, ako mn slepec med tem drži torbo. Slepec je vzel torbo, v kateri je bilo slišati žvenket denarja. Ko je trgovec na drugi strani posadil slepca z ramen na tla, mn ta ni hotel vrniti torbe, temveč je začel na ves glas kričati. Prihiteli so ljudje ter zgrabili trgovca kot navideznega roparja. Pred sodnikom je slepec tudi trdil, da mu je obtoženi hotel vzeti torbo z denarjem, dočim j e trgovec pričal, da slepec laže, ker je torba njegova. Občinstvo je bilo seveda na strani reveža slepca. Sodnik je velel prinesti posodo čiste vode, v katero je vrgel denar iz torbe ter ga nekaj časa mešal z palico. Potem je vodo pregledal ter izrekel sodbo: „Denar je trgovčev, lažnjivemu slepcu pa jih naštejte 50 z batino!“ Ljudstvo seje čudilo, a sodnik ga je poučil: „Le poglejte, kako plavajo po vodi mastni kolobarji. Denar je trgovčev, ker si ga je zaslužil pri predavanja olja.“
Suknja brez šiva.
i.
Zgodnje jutranje solnce je obsevalo ozke ulice mesta Jeruzalema. Ceste in poti v okolici so bile mrtve, nenavadno tihe in prazne, toda iz sredine mesta je prihajalo votlo mrmranje mnogih glasov.
Tiho in brez šuma so se odprla vežna vrata v stranski ulici in rimski vojščak je stopil na prosto. V desnici je držal svojo stotniško sulico, v levici pa mogočen, ko-vinast ščit. Svetli solnčni žarki so se mu odbijali na bleščečem se prsnem oklepu in od vojaške oprave; on pa je obstal na pragu, kakor bi se pomišljal. Potem pa se je hitro obrnil, položil k zidu svojo sulico j in ščit, ter natihoma stopil nazaj v izbo.
’ Polahkoma je zaprl vrata za seboj.
V kotu njegovega stanovanja, kije bilo kuhinja in spalnica obenem, je pri ozkem odprtem oknu stala upadla žena, skrbeče sklenjena nad slamnato posteljo. Hitrih in tihih korakov je pristopil vojščak ter obstal pri njej tako tiho, da se je žena prestrašila, ko ga je zagledala.
„Menda se nisi že vrnil, Gaulas?“ vpraša ona.
„Ne, Leda“, odgovarja mož nekam boječe in počasi, „nisem šel, nemorem, nemo-rem ga tako pustiti!“
Nagnil se je nad ležišče ia boječe gledal v vroči, rdeči obrazek dvanajstletnega svojega sinka. A deček je ležal ondi, kakor mrtev, in njegove velike oči so stekleno gledale tja v daljavo in niso se zmenile za skrbeči očetov pogled.
„O, Gaulas“, zaprosi boječe žena, „tukaj ne moreš pomagati. Ako pa greš, Ti morda bogovi naklonijo, da ti določi žreb kako stvar iz izmetka treh zločincev — saj so menda danes obsodili tri na križ — in I potem bova kupila zelišč in vina za naji-I nega sinka. Pojdi, moj Gaulas, pojdi! Ura je že pet. A vrni se s svojim dobitkom kmalu, da ne bo prepozno ...“ Njen glas se je tresel in solze, ki so privrele iz njenih prosečih oči, so zadušile nadaljne besede. Sklonila se je nad dete ter ga pobožala po vročem ličicu. Gaulas pa je še enkrat pogledal bolno dete, krčevito stisnil veliki svoji roki ter odšel. Med potjo misli na bolno svoje dete, a nehote mu misli uhajajo na žrebanje, na tri zločince, med katerimi je
tndi čudoviti človek, ki pravi, da je Sin j Božji.
II.
Kričeča in tuleča množica, možje, žene in otroci, se vije po poti na Golgato, kjer križajo zločince. V sredi zasramujoče množice pa korakajo trije obsojenci, obdani od čete vojakov. Na čelu vojaškega oddelka stopa Gaulas. Tresočih se korakov in vsa zbegana vsled zasramovanja, ki ga morata preslišati od surove tolpe, gresta dva zločinca, tretji pa koraka s kraljevim veličanstvom in čudovit mir je razlit na njegovem bledem obličju. Le neskončna žalost, ki odseva iz čarobnih njegovih oči, kaže, kake bolečine mora trpeti. Njegova platnena sukna, ki je tkana brez šiva, je bela kot sneg, niti madeža ni na njej 5 in vendar jo je nosil v ječi in pri zasliševanju. Le na desni rami je opaziti temno, prašno liso — tam je nosil težko breme križa, dokler se ni zgrudil pod njegovo težo. Visoko njegovo čelo je ranjeno in okrvavljeno od trnjeve krone, ki so mu jo potisnili na glavo. Zadaj za njim pa koraka krepak Cirenec, ki so ga vojaki prisilili, da pomaga nositi križ glavnemu zločincu. Toda tudi on se trese pod njegovo težo; to je preveč tudi za krepka njegova pleča.
m.
Okrog osmih je. Čudovito in skrivnostno je videti v večernem mraka tri križe, na katerih vise izmučena trupla treh zločincev. Ob vznožju srednjega križa sede štirje vojaki. Žrebajo za oblačila onega, ki seje imenoval Sinu Božjega. Žrebajo za suknjo brez šiva.
Zraven stoji tudi Gaulas ter nestrpno čaka, kdaj pride vrsta nanj, da vrže kocko. Dobitek, ki bi ga dobil, pomenja zanj veliko, veiiko . . . Doma ima dete, ki skoro umira, ki mu treba pomoči, zdravil. To suknjo mora dobiti! Ne bo je prodal, ne sme je! Spomni se vseh čudovitih dogodeb iz življenja tega obsojenca, spomni se njegovih čudežev, kako je ozdravljal bolnike. Morda bi tudi mogel pomagati njegovemu sinčku; a sedaj visi visoko tu gori pripet na križ.
Ko Gaulas tako stoji in premišljuje, se izvije iz prsi križanega na srednjem križu tako mil in b-lesten vzdih, da Gaulus takoj pogleda nanj. Bil je vajen takih prizorov, vendar ga je ta glas zadei, kakor bi ga kdo sunil z nožem v srce.
Na tleh je stala skleda žolča in jesiha, zraven pa je ležala goba. To gobo prime Gaulas, jo namoči v žolču in jesihu, jo natakne na sulico ter pritisne na bleda ustna umirajočega križanca. Komaj se tekočina dotakne od bolečin stisnjenih ustnic, se odpro čarobne oči ter pogledajo skozi mrak vojaka, ki stoji tu kakor okamenel.
Vojaki ga kličejo, naj vrže kocko, ker je že prišla vrsta nanj. Vzbudi se, kakor iz zameknjenja. Mehanično prime kocko ter jo malomarno vrže na svoj ščit.
Kakor iz daljave mu zadone na ušesa klici, da je vrgel pravo številko, da je dragoceni dobitek njegov. Tedaj pa veselja vztrepeta njegovo srce. Ko se pomiri, začuti, da se maje zemlja pod njim, da bobni in poka, da švigajo bliski.
Grozen strah ga prevzame. Krčevito stisne d hijeni dobitek pod pazduho ter hiti med tulečo množico nazaj v mesto. Težko stopa naprej v nepredorni temi, a pogled j
onih čarobnih, jasnih oči gre za njim. Na uho mu udarjajo prestrašeni klisi: „Resnično, to je bil Sin Božji!u Je li mogoče? Hodijo li bogovi po zemlji? In kaj je Cezar, rimski cesar? Ali oni ni tudi božanski? „To je bil Sin Božji!“ Tih in zamišljen koraka naprej.
Pot ga pripelje mimo tempelja. Zopet začuje prestrašene klice:	„Zagrinjalo v
tempelju se je pretrgalo od vrha do tal!“ Strese se, obstane ter se ozre na judovski tempelj. Mimo njega pa drvi množica naprej in naprej, dokler ae ostane sam. Tu pa se mu zazdi, da je nekdo na glas izpregovoril besede: „To je bil Sin Božji!“ Ozre se okrog, a sam stoji tu iu ne vidi nikogar.
IV.
V Gaulasovi koči sloni ihteča žena nad slamnato posteljo. Ona grozna opoldanska tema ji je zzamenje, ki mora nekaj pomeniti. Da bi prišel le Gaulas!
„Gaulas! Gaulas!“ vpije Leda, vsa obupana, ko je dete že začelo smrtno bledeti, „zakaj ne prideš!“
Ta klic pretrese njegovo srce, ko vstopi v sobo. Piane k postelji v kotu, se skloni nad njo ter vzame nežno, pojemajoče truplo v svoje roke.
„Ne tja, Gaulas“, zakliče Leda, ko se Gaulas obrue z otrokom k odprtim vratom, „ne na zrak, dejal je, da ga zebe!“
Otrok je sedaj nehal hropeti. Tiho in mimo leži v njegovih rokah, gibljejo se le mišice na obraza. Gaulas prime suknjo brez šiva in jo ovije okrog malega bolnika; ne opazi pa, da se jo oni madež na suknji, kjer je slonel križ, dotikal skoro srca otrokovega.
„Leda! Leda!“ zakliče ter izbuljenih oči pogleda svojo ženo. „Otrok se zopet oživlja! Poglej!“
Mati plane od tal, kamor se je vrgla v tugi svojega srca. Dolgo vprašajoče gleda vsa tresoča se v obraz svojega ljubljenčka; potem ga pa stisne v svoje naročje.
V.
Gaulas in Leda sedita skupaj na vežnem pragu v balzamičnem zraku pomladnega mraka ter opazujeta, kako se začenja novo življenje v mladem bitju. Mesec razliva svoj orientalski sijaj, ko se dvigne mati ter nese v posteljo dete, še vedno zavito v suknjo brez šiva.
„Leda!“ zakliče Gaulas pri odprtih vratih v sobo.
„Tiho!“ svari ona skrbeče, „dete spi!“
„ Leda ! “ nadaljuje on bolj potihem, „Leda, to je bil resnično Sin Božji!“
Dete pa se je zganilo in nasmehnilo.
oooooooooopoooo Svoji k svojim!
Slovenci, podpirajte samo obrti in gostilne somišljenikov, napod-njakov! — Ogibajte se trgovin nemškutarjev in naprej bedakov!
Popolno prepričanje, da imaj« lekarnarja
TMerryja kapljice in CentiMo mazilo
..m
pri vseh notranjih boleznih, influenci, katarja, krčih in vnetjih vsake vrste, oslabelostih, slabem prebavljanja, ranah, telesnih poškodbah itd. najbolj uspešno sredstvo, vam lahko napravi, da naročit« kapljice, ali na željo savno poštnine prosto knjigo, v kateri je na tisoče originalnih zahvalnih piseas. 12 malih ali 6 podvojenih steklenic 5 K; 60 malih ali 30 podvojenih steklenic 15 K, — Dva lončka «entiloliomasila 3 K 60 v s poštnino in zabojem. Prosim naslovite: .Xakarmfc A. Thierry-a v Pregradi pri Rogatca'1. Ponarejale! in še enkratni prodajalci se sod-nijsko zasledujmo.	1—8 18
Cement najboljših vrst, kakor tudi S jffl|Od BI I k
prodaja na debelo in drobno po najnižjiJi cenah 13 1-11	trgovina
pri Smolniku v Prevaljah«
„Pri zvezdi“, Maribor, Gosposka ulica 11.
m——a—1———w—«awaaca—«are—innnui miii m mmmmtMt'
nasproti Ivđlartincm
Ta že 58 let obstoječa trgovina modnega, suknenega. konfekcijskega in mannfakturnega blaga . .—:— ~
„pri zvezdi“, lastnik Hfäf. J«	ÜSaHb®!*, gosposka ulica št. II.
se je s 1. septembrom t. 1. čisto na novo preosnovala in ima že v zalogi novo blago za zimo, ki se bo prodajalo po nizkih cenah,
kakor je spodaj navedeno.
Gtoldinarska veljava.	Goldinarska veljava.
Sukno aa obleke v vseh barvah .	1 meter 1’20—1-90			Zimske hlače za ženske 		1 kom. 0-65	
Pristen kranjski loden za obleke, kariran .	1	7?	2o5	Zimske srajce za ženske 		1	$ 0-65
„ tirolski loden za obleke, gladek .	1	r	1-20—2 20	Zimske nogavice, črne, rudeče, gladke	1	par 0 20
Pristno kamgarn «ukno za obleke, črn, moder	1	17	2-40	Zimske rokavice .	.			1	* 0-24
Zimski eeig za hlače .	,	■	•	•	•	1	n	0-75	Ženske srajce iz vojaškega platna ....	1 kom. 0'50	
Zimski Soden v vseh barvah za ženske obleke.				Odeja za dve osebi, z lepo volno		1	» 2 50
dvojne širokosti		1	'n	0 32-040	Koce za konje 		1	„ 0-95
Zimsko sohseno sukno sivo za ženske obleke	1	n	024	Možke gate iz modrega barhenta		1	* 0-45
liathent		1		017-0 28	Obrisalke		1	* 0-18
Rradl za matraee		1		0-48—0 60	Svileni robci		1	„ 0 85
Močne platno za srajce		1	r,	015	Volneni iali		1	n 0-70
Pristno domestik platn«, zelo mehko .	1		0 23	Spodnje krilo iz flanel barhenta		1	* 0-75
Atlas grad), rižast, rožaa- 120 cm širok	1	Ti	0'48—055	Spodnje krilo (kitle) in hlače iz barhenta .	1	n 1-30
Crn atlas za predpasnike 140 cm širok	1	a	0-60-0 80	Dvojne atlas «deje, rudeče, svetlomodre z zelo fino		
Rjnhe (kompletne) velike		1 kom.		080	volno		1	„ 390
Zimske J&grove srajce vsake velikosti	1	n	0 55 -0 80	Sl a m jaki iz, cvilba, dvojne širokosti ....	1	„ 090
Posebno se opozarja na veliko zalogo moških oblek.
1 štajerska obleka iz lodna, toplo vatirana samo . 1 suknena obleka, debela in močna samo 1 kasigarn obleka, črna z dobrim podšivom gamo. 1 obleka is ceiga, zelo trpežna samo .	.	.
gld. 12 — V 9 50 „	13-50
»	6-50
1 havelok z ovratnikom samo . 1 suknene hlače za moške 1 ceigaste hlače za moške
gld. 8--„ 210-230 „ 1-00-1-50
Naročila po pošti se izvedejo točno in hitro. Uzorci se ne pošiljajo.
* Maribor, ,Pri zvezali4, Cloispomka ulica 11. *
Pozor! čitaj! Bolnemu zdravje!
Pozor! čitaj! Slabemu — moči
Pakračke kapljioe in slavenska zal, to sta d&nes dve najpriijnbljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva Jeka donijeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani »veta.
PateaSka kapljice: Delujejo izvrstno pri vseli želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti is želodca, vetrove ia čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjuje mrzlico in vse dvafe bolezni, ki rsied mrzlice nastajsjo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in ma.đron; zato se sinejo manjkf.ti v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišič, lekarnar v Pakracu štev. 101, VMmütätfWtä? Slavonija. — Dsnar se pošilja naprej ali s
poštnim povzetjem.
Cena je sledeča (franko na vsako pošto);
12 steklenišlo (1 ducat) 5 K, 24 itekleničic (2 ducata) 8 K 60 v, 38 stekleničio (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničio (4 ducati) 16 K, 60 stekleničio (5 ducatov) 18 K. — Manj kot 12 stekleniči c se ne razpošilja,
Sl»W9MHba z;®I» Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici,
zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolki' sti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi naj-starejiih prsnih in pljučnih bolečinah. — Ctona je sledeča (franko jia vsako pošto);
' ' ienioi 3 K 40 v: 4 crijrln&lne steklenic
2 originalni steklenici 3 E 40 v; 4 originalne steki' nalnik steklenic 8 K 20 v.
ioe 5 K 80 v; 6 origi-
Manj kot dve steklenici se ec razpošilja- Prosim, da sc naročuje naravnost od mene pod naslovos :	17 9 - 26
P. Jurišič, lekarnar v Pakracu 101, Slavonija.
cS
«b*
"V*
H
o
ja
•
g
►o
o
h
«
S3
•*•5
<8
O

Izdajja jsaSeli&o Mskovsto društvo v Xwriben,
Odg«?, medais 84v Jwc**
Naznaujam, da bosr imel v jeseni in prihodnjo pomlad veliko množ/lno
= amerikanskšh trft==
na prodaj. Prodaja se samo I, vrsta.
1. Cepljenke od sort: Laški rizbec (Walschnesling), Traminec, Sylvanec, Burgundec beli in Šipon, vcepljene na Rip. Portalis. Cena 1000 kom. 160 kron.
2 Korenjaki Rip. Portalis. Šolonis in Montikola iOOO komadov 20 kron.
Za trte jamčim (garantiram), t. j , katere ne izraste!o, dam v prihodnjo jesen druge brezplačno.
Trte «e pošiljajo le v od trtne uši okužene kraje. Za v jesen odvzete trte se je zglasiti do 15. novembra, za spomlad pa, dokler bo kaj zaloge.	23 3
mm novak
trtn čar pri Sv Urbanu pri Ptuju,
Za trte se jamči!
Slovenci! Rodoljubi!
Spominjajte so ob vsaki priložnosti naše
družbe sv. Cirila in Metoda.
Tičk	. sr.'a t- Msrib