- ■ ■ mmm i «a Z Ntjvečji ilorenaki dncrnik » 7drulenih državah i« Velja ca vse leto ~ • - $6 00 1 Za pol leta - -- ..$3 00 * Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 wEiiflMMHi i. •immwiiii mm&nmi list:slovenskih jJelavcev v Ameriki, ths United Sta litnfc! every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y.. under Act of Congress of March 3,1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO- 45. — STEV. 45, NKW YOKK, THURSDAY, FEBRUARY 24, 1927. — ČETRTEK, 24. FEBRUARJA 1927. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. H KANT0NČAN0M Kitajski kanonski čoln je obstreljeval. arzena! v Sanghaju. — Ogorčenje Kitajcev proti oblastim maršala Suna neprestano narašča. — Splošni položaj je skrajno resen. — Kitajski ministrski predsednik odstopil. Pogajanja med Madžari in Lahi. Madžarski ministrski predsednik se bo posvetoval z Mussolini jem še pred koncem marca.— Razpravljala bosta o reški ponudbi. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 23. februarja. — Oficijeno se je izve- cn- SANGHAJ. Kitajska, 23. feb. — Neki kitajski čoln v Varigpu reki je prešel na stran Kantončanov ter poskušal bombardirati arzenal. Streli pa so , , ," . -„---- — ji. i t n . i , ,.v. . deI°' tla je ministrski predsednik padli prekratko. Pet granat je udarilo v bližini {Bcthlen sklenil obiskati Kini ležečo francosko kolonijo. Stanovanja treh Ame- rikancev so bila poškodovana. Dva Kitajca sta bi- Ja ubita. Francoski prostovoljci, posebna policija in francoski mornariški vojaki v francoski koloniji so bili mobilizrani. Med francosko kolonijo ter domačim mestom so obešene glave usmrčenih Kitajcev kot svarilo proti agitatorjem. Italijanski avijatik preletel Atlantik. Italijanski avijatik j e preletel razdaljo 1432 milj ter dospel na otok Fernando Oronha. — V Rimu vlada veliko radost. Splošne volitve v avstrij. republiki. Splošne volitve v Avstriji se bodo vršile maja meseca. — Vlada je ponudila socijalistom izbiro med spomladjo in jesenjo. • DUNAJ. Avstrija, 23. febr. PERXAMBUOO. Brazilija, 23., februarja. — Italijanski avijatik,Nove volitve se bodo najbrž vrši de Pinedo ni uspel včeraj v svojem ^ tekom spomladi me.\to jeseni. -------- —..... .....—......„ v..- poskusu, da preleti Atlantik odjko bo potekel mandat sedanjega krat tekom marca meseca. To je j rta Verde do Port Natal na bra-J državnepa zbora vsled dejstev, ki vzbudilo razne komentarje v cen-:zilski celini- Odletel je iz Port* tralni Evroj>i in na Balkanu. po-.Canico. par milj oil Porto Prava sebno v. Jugoslaviji. Datum ni še po prvi uri zjutraj ter preletel v določen a je vrjetno. da se bo vr- približno dvanajstih urah dolgo ši sestanek v drugi polovici me-j razdaljo 1432 milj preko oeeana seea. [do otoka Fernando Oronha. Bet h len je prvotno nameraval j Krožil je kroj; otoka ter od-1 naj se volitve rajši vrša spomladi j obiskati Rim po marčnem zaseda- plul proti brazilski celini. Slabo-kot pa tekom jeseni. Nemogoče bi Lige narodov, a je skle- vreme pa top- zahteve socijalistov uničile mdu- IJonave z Ilenom in glede drugih , rr , , . 1 * * .siva. Ta dokument pomenja giba-,striio. zapadmh vodnih poti. j • ... , . , 1 ' 1 'nje proti komunizmu v delavskih! - - ' Prozvajalci sladkorja in drugi zastopstvih. Dokument bo pričel n fI ... . - . ci neizprosen boj proti Kantončanom in da bo vsled slavni ^važaici v centralni Ev- takoj krožiti ,no<1 organizacijami' Larwch v jetoismci. tega kmalu padla odločitev. Izjavil je tudi, da ie s r°pi kažejo ,0 Iual° Zf,ni,»a"ia ^ katerim bo priporočeno, naj delu-' MON'AKOVO, Bavarska. fe- J j prosto luko, ker bodo v slučaju, jej0 proti rdečim pravilom, kate- bruarJa — Kot slepar je bil vČe-da se izpopolni voilne poti. poši- ra v]0-;j| lia za(|nji konferenci ra-i razkrinkan ter i>os!aii za eno Ijali vse svoje proizvode po teh|n»k; u,.,,,;«,,; i,rto v J'"«'0 grof liarish. sin neke Kantončani kompromis nemogoč, dokler ne bo izločen ruski vpliv. V slučaju, da bodo napadli nacijonalisti Sanghaj, bodo severni generali priskočili maršalu Sunu na pomoč. Ob istem času pa je obdolžil tako Suna kot Vu Pej Fuja, da ovirata gibanja Manžurcev. Mesto Sanghaj je danes najbrž najbolj aktivno vojaško središče sveta. Vsepovsod je mogoče vir deti uniforme vseh dežel sveta, dočim begajo sem patam častniki ter dajejo povelja v vseh možnih jezikih. LONDON, Anglija, 23. feb.—Listu Daily News poročajo iz Pekinga, da je vložil ministrski predsednik kitajske vlade demisijo in da je bila demi-sija tudi sprejeta. North Dakota proti smrtni kazni. 1USMARCK, N. D., 23. feb. — Z «1 glasovi proti 51 je odklonila zakonodaja predlogo, s katero naj bi se zopet uvedlo v North Dakoto smrtno kazen, ki je sedaj odpravljena. Samomori v Reichs-wehrju. DEKLIN, Nemčija, 23. febr. — V proračunski komisiji državnega zbora je. omenil socijalni demokrat Julius Moses veliko število samomorov v nemške*?. Heichs-vveiirju. Soglasno z izjavami le- vih strank so ti samomori posledica velike brutalnosti častnikov. Moses je sicer priznal, da je število samomorov padlo, da je pa še vedno veliko. Prav posebno je obdolžil častnike kavalerijskega regimenta v Ludwinslust, da skrajno brutalno postopajo s svojim moštvom. Zahteval je odpust častnikov, katerim se bo dokaza lo brutalnost. Radijske postaje razširjale govor Coolidga. WASHINGTON, D. C., 23. feb. Pred skupno konferenco kongresa je imel predsednik Coolidge o-bičajni govor ob priliki rojstnega dne Washingtona. Nič manj kot neki koinitej. — Smrtonosni potih. —' Vspričo teh okoliščin je težko1 niznia preprečiti politične šjiekulacije'je vedno glede ciljev Bethlenovega potovanja. posebno med sosedi Madžarske in prav posebno v Jugoslaviji. Bet h len je znan kot državnik, ki se strašno boji zveze balkanskih ni stranki. Slovanov, liolgarske in Jugoslavije na eni strani, ter avstro-neni-ške zveze, vsled katere bi bila Madžarska izolirana sredi slovansko nemškega morja. Vsled tega se domneva, da skuša doseči sporazum z Italijo glede teh stvari, ker je znano, da ni Ttalija niti -za to. niti za ono zvezo. Problem zasedanja madžarskega prestola je nadaljni važni problem, s katerim se mora pečati Bcthlcn. Tudi o tem problemu hoče najbrž razpravljati z Musso-linijem. Deležen mora biti podpore Italije negledc na to. koga bo postavil na kraljevsko mesto. Ce hoče kronati nadvojvodo Albrehta, mora storiti to s privoljenjem Vatikana. Madžarskega kralja mora blagosloviti tudi madžarski primas. kardinal č-ernoh, o katerem je znano, da je^ navdušen legitimist. ki najbrž ne bo hotel blagosloviti nobenega drugega kot Otona. oprijem komu- !hčerke pokojnega KONEC PREM0GARSKIH POGAJANJ Po iz jalovi jen ju pogajanj zvračata stranki krivdo druga na drugo. — Mezdni komitej je sporočil, da se ne more zediniti. — Dne 1. aprila bo najbrž izbruhnila stavka. — Delodajalci baje niso nič vznemirjeni. MIAMI, Fla., 23. feb. — Ko SO člani skupnega mezdnega podkomiteja včeraj sporočili konferenci United Mine Workers in delodajalcev, da se niso mogli dogovoriti glede pogojev kontrakta, ki bi stopil na mesto Jacksonville dogovora se je konferen ca odgodila. Voditelji premogarjev izjavljajo, da je stavka dne I. aprila neizogibna, če ne bo vnaprej skle njen noben dogovor glede arbitracijske pogodbe. Delodajalci trdijo, da niso prav nič vznemirjeni glede stavke. Pravijo, da bo do 1 . aprila Veliko premoga v skladiščih in da bo mogoče dobaviti ves potrebni premog, posebno ko bodo obratovali z vso paro neunijski premogovniki v West Virginijt in Kentucky-ju. Tekom konference so bili premogarji mnenja, da bo mogoče najti rešitev v okrajnih dogovorih. Rekli so, da so delodajalci iz Ohija in zapadne Penn' sylvanije glavni zagovorniki tekmovalne mezdne lestvice, dočim so delodajalci iz indiane in Illinoisa do I j mlačni. Premogarji so prav posebno upali, da bodo mogli skleniti poseben dogovor z delodajalci Illinoisa. Njih upanja z ozirom na to pa so bila izjalovljena, ko so objavili delodajalci iz Illinoisa dolgo ugotovilo, v katerem obsojajo Jacksonvillski dogovor ter se zavzemajo za sprejem tekmovalne mezdne lestvice. Včerajšnje odgodenje konference ni bilo nikakor nepričakovano. Predsednik United Mine Workers, Lewis, je posvaril delodajalce v svojem prvem govoru, da se bodo držali premogarji navodil, katera jim je dala konvencija v Indianapolisu, naj zavrnejo vsak dogovor, ki bi vključeval kako skrčenje pi^č. Delodajalci pa so prav tako odločno zahtevali, naj se uveljavi tekmovalno mezdno lestvico, ker bi ne mogli drugače tekmovati z neunijskim mehkim premogom iz West Virginije. Francija je kriva vojne, Več za kanone an vo-je rekel senator. j jaštvo. WASHINGTON', D. C., 23. t se glasi v manifestu. —_ močnejši v delavskem WASHINGTON*. D. C., 23. feb.) Takojšnje ojačenje za narodna Da jp bila Francija kriva svetov- hrambo je priporočil včeraj done vojne je trdno prepričanje se- volilni koinitej poslanske zbor-na t or j a Roberta Oivena iz Okia- bavarskega lloln<*. ki je zopet načel vprašanje; —---- vojvode Ludvika, (irof se je podal | v°jne krivdo ob priliki izjave' mi leti v Ameriko, potem Francije, da sc ue bo udeležila na- Vihar V Oregonu. njegova mati poročila z: daljne konference za mornariško' PORTLAND, Oregon. M • farmer jem v Floridi. Z j razeroženje, katero je predlagal VslM preplav Willamette rek'- in e je vrnil leta (predsednik Coolidge. Owen trdi, številnih morskih viharjev je b:f gibanju. Zarotniki, ki so bili tie- ''se J< lavni v zadnjih štirih letih, so bili \ . . Tv-ii- • i * /« i - .i - majhnimi sredstvi AN iIIls. \ oiglit. Garden m drugi. _ . j i , - ------ ki so delovali v prilog komunisti*- ^ V Lvr0p°- kj"r JP VO<,,, ZP,° ^ JC ?.™c,Ja V zvozl * w!o demoraliziran promet v celem Ta obsodba Willisa. ki je član # - --- M x «•"» Ull | LTiiH I V i. ti l i II razkošno življenje. Potrebna sred- j povzročila ^svetovno vojno. Nave- južnem in zapadnem deiu Oreg«. stva si je preskrbi j al z ničvredni- tiel je prav posebno Poineareja na in severne Californiie. Petd.- • . i • , - i ... ..i_______i.. : __ - I kabineta v New South Walesu. je - ______. . ... •* opozorila na plačilo. Trdil je. 42 radijskih postaj je razneslo govor predsednika na vse strani sveta.. j J JOovor a p slišni cdo v-^«mčiji.lrekrntacijskapostaja. brez i>rimere v skega gibanja. Delavski strokovni svet New South Walesa je sklenil vpisati člane v prostovoljsko delavsko armado, ki naj bi nastopila proti vsakemu mednarodnemu gibanju. Ta armada naj bi ne imela divizije. divizijonalne častnike in generalni štab. mi čeki ter je pobegnil, ko sc "i, ae ■ STRIC SAM PREMIŠLJUJE * Owmsd and F%blisk§d fry PEiOYSNIO PUBI/ISHJNQ COMPAQ . IA Corporation) Saj&er, prtMdsnt Look B*n*dik, trsasurar. Plies ftf boadsMM of th* corporation and addrews of above offiocra: 82 Cortland! 81, Borongh of Mmh^ttan, New York City, N. Y. "fiLlfl NARODA" "Vouss of ikš PšopU" _lt*usd Xv*ry Day Except Surnhyt and MoUdoyt ZaUU Uto 9*lja krt §a Amarika Za Ntm York m fU Ut* im Kanada_______$6.00 ta poi Ufa--—--- Z« Ma -------- Za pol Uta W.50 Zo »fioMmiteo M miš Ma —$7.00 Za pol -----—--*&£0 8%bicripticn Yearly $5.00. Advertisement on Agreement. "gict Naroda" uhaja vsaki dan itvžemii nedslj in pratmka*. Dopia bres podpisa in osebnosti «e ne priobčujejo. Denar naj m MacovoH pobijati po Money Order. Pri spremembi kraja narodni. prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče nntnani, da hitrej« _______________ najdemo naslovnika. »LAS NABOD A", 82 Cortlandt Street, New Tork, N. Y. TšUphon«: Cortlandt 2876- našim naročnikom Jutri bo objavljen v našem listu seznani knjig,'ki jih ima v zalogi knjigama (ilasa Naroda. Kot že ponovno re«"eno, ima vsak naročnik, kateri nam pošlje celoletnega novega naročnika, pravico do ene, dveh ali več knjig, kojih skupna vrednost znaša tri dolarje. Tisti, ki nam pošljejo novega naročnika za pol leta, so upravičeni do knjig v vrednosti $1.50. Za nove naročnike v New York City in v stari domovini ta ponudba ne velja, ker moramo plačati skoro tri dolarje poštnine na leto. V slučaju, da nam medtem kaka knjiga poide, si pridržujemo pravico, poslati mesto nje kako drugo, podobne vsebine in-približno iste cene. Rdjak, ki dosedaj še ni bil naročnik, pa sani zase' pošlje celoletno naročnino, ni upravičen do nagrade, kajti ,V tem slučaju .šele postane naročnik in mora poslati drugega novega celoletnega naročnika, če hoče dobiti nagrado. Ta ponudba je dvojnega pomena: razširiti hočemo čimbolj žfe itak širok krog naših naročnikov, obenem pa nuditi našim rojakom takorekoč brezplačno lepo slovensko Čtivo, ki si ga morajo sicer nabavljati z znatnimi stroški. Začetkom prihodnjega tedna bomo razposlali nagrado vsem onim naročnikom, ki so nam poslali nove naročnike. T Izvzeti so zastopniki Ulasa Naroda. Onemu, ki bi nagrade slučajno ne hotel, se pripiše tri dolarje k njegovi naročnini. NA DELO TOREJ! C AS J E O M E J EN. PON U D-BA VELJA DO PREKLICA. • l Zatorej smo sklenili, da priredi 's t') ^ -ffS^ovenski Doni veselico na pust-.no soboto, to jc !2(i. februarja, da • se en malo po starokranjsko /.asu-eemo. ' Vabimo vse Slovence in Slo-, venke. stare in mlade, da skupaj obhajamo kurenta. Želimo, da bi nas tudi obiskali , rojaki iz sosednjih mest. ker go-, tovo jim bomo na razpolago ob ^enaki priliki. Vas vabi vse Odbor S. Doma. Chicago, HI. P eter Zgaga Ko par dni je do pusta. Dekletom se ničkaj ne mudi. Včasih smo r«1vli: — Le naglo. dekleta. le na^'lo. pred pust je fu. Sedaj je čas! Pa so res hitele. To so bili lepi •"-■a>i, ko -so »if tlek!**tn <* j?a ne bt»je ver. Posta sploh ne poznajo. Popeliiieiia sreda jim je toliko (kot je večini Amerikancev dan. ! fiotnvo je že znano Slovencem ko je bila uveljavljena prohibiej-jV Chicago. 111., ila se namerava ja. Kar ni javno po pest a v i in za-prirediti domačo zabavo v pomot" ^ komi dovoljeno. jp pa skrivaj v ■ nesrečni družini. T«* prireditvi- toliko hujnejsem »-vetju, m* priredi nobeno društvo ali 4 ■ ^ ,klub. ampak le skupina slovenskih . družin. I Odvisno je toraj od vas. dragi i rojaki. Ali pomagamo ali ne. Za- Prograui slovenskih petje, žrebanje dobitka, ' pošta in plev veselje : šaljiva • , i • ,. „ i AI i bi se ne izplaealo česa po I vedajmo se dolžnosti, ki veze vsa- ' 1 rrunt at i. da bi bih* veselici- ros ve- selice !er da bi tisti, ki plese res užil nekaj veselja in zabave i kega. da priskoči na pomoč svoje-. (mu bližnjemu, akoravno si mora i sam sebi malo odtrgati. | | Upamo, da nam oproste, ako bi , m o tre-«" o kako društvo imelo istejrn , ... , . , ... . - .. iiioj, { Slovenski drustveniki so ljudje ! dne svoje prireditev, to je dne !?<». , . , . .. r. • , - 1 ' ^ posebne vrste. So fim. navdušeni i februaria 1f'27. Mi ne želimo ko- ... _ I m izobrazem. veasi s,« jnu pa vse- i1"" škodovati. t(.no Zijl<.fi j Vsak naj si šteje v dolžnost, da p..ot, S4M1I ..u,.^., posb»šal, j je to bolj potreba. kak.»r kaj d rti- ki j,. pribHžno tak« le govoril: ijrejra. Vsaki naj ktt))i vsaj vstoj>-{ __ (Vnj(.ni gospodje odborniki nico. ako bi se ne mogel udeležiti. naj preskrbe dvorano, vabila in Ob božičnih praznikih je bilo po Združenih državah na stotine smrtnih slučajev vsled zastruljenega žganja. V nekem malem kraju v New Jersey je tovarna, v kateri izdelujejo strupene snovi, s katerimi zastrupljajo žganje. Odeejki teh snovi se -odtekajo v vodo^Jti j<> pije pre-bivalstvo severo-vzliodnega delci države New Jersey. Neko včerajšnje poročilo pravi, da je na ta način okuženih dve milijardi galon pitne vode. Ta voda je neužitna. Ce oblasti ne morejo drugače Kot zastrupljati alkohol, naj ga zastrupljajo. Lepo to ni in tudi pošteno ne. Njihova dolžnost bi pa bila, privoščiti prebivalcem kozarec* sveže in zdrave pitne vode, če jim že ne privoščijo kozarca piva ali lahkega vina. O ZASTRUPLJENEM 2GANJU IN. ZASTRUPLJENI VODI Dopisi. alu po uveljavljenju prohibieijske postave je kr-senjeŽ osemnajstega amendmenta pognalo svoj smrdljivi plevdl^ ^ L4n#lie-so si pomagali na vse mogoče načine, da so nadoinežčali ono, kar so jim washingtonski gospodje pod strogo' kaz^iijo prepoveda 1 i. Nekateri so začeli brez potrebnega strokovnega zna nja sami donfa emarit i izključno za svojo uporabo razno •Nekateri so šli dalje ter so vdinjali proliibieijo kot vir svojih xk)liodkov. Mimšajnarija in butlegarstvo sta zavz6laf*8Une dimenzije. tzit^n alkohol je bilo vedno težje dobiti. In tudi bil. Munšajnar, ki lioče imeti najmanj petsto pro cenjTJT Štetega dobička, je začel prekuliovati industrijalni alkoaol, ki je samposebi neužiten, pa «e ga napravi u-žitrnip z odpravo smrdljivih snovi, ki so v njem. 4 Vlada %rva 4ii mogla ničesar proti temu. Končno &e $ pa jCMVskijfejnega sredstva. Državni koliki so začeli mešati industrijalni alkohol £ smituouosui&ii strupi, ki jih ni mogoče odpraviti z no-benim gt^l^M^-' i Uoiaek *Je bH nafa^nost paničen. ! Euffegat-ji se ni.so ustrašili te usodepolne grožnje, am-st> nernotq;!^ iiao širni Ameriki! Frank Masle. Girard, Ohio. Kaj j" vzrok, da se nobeden ne oirlasi /. dopisom v < i las Naroda iz naše naselbine, dasiravnn je dosti novic, pa takih, da so skoro vredne. da bi ]»rišie v javnost. lvar se tiče dela tukaj okoli, ni preveč dobro. Ohio Lea I her Co. še najbolj dela. Delamo sedaj s polno paro. kar je pa drugih tovarn. ja bolj slabo. Kar se tiče napredka v Girard. je še precej dobro. Vsako leto pridemo malo naprej, ni pa tako kot i hi moralo biti. Kaj temu vzrok, i vemo sami. Svatbe nismo imeli ta pred pust, da-i ravno imamo precej fantov in deklet. Jaz mislim, da je pre-torka zima. j Prireditelji se vam pa že vnaprej vsf (;|,tliiM. ja7 j„ tlrujri jrOSp0dje i zahvaljujemo za obilen pr*et. Po- ckle ... Nesreča nikoli ne počiva. <1hucs lahko mene in jutri tebe zadene.! dragi rojak. | VC'usi Je l,a zn •'■"»vekn h- bolj- Ake. kdo ne bo imel prilike ku- ^ Jjndje lažejo o njem kot da piti vstopnic poprej, jih bo lnh-(»» o njem govorili čisto .n golo ko dobil v soboto dne 26. t. ni. v pesnico, dvorani, ali naj naroči i»ri komur * hoče iz North Side. Hoja kom. ki, želijo vstopnice, se bo z veseljem' list reglo. Sele tedaj, ko je ženska stara ( sedemdeset ali osemdeset let. /. ne-• kakim veseljem in ponosom pripo-Pri redite v bo v Mozart Hali na vetlujc> koliko j.- stara. 1534 Clyboum Ave. dne 2(>. februarja ob pol osmih zvečer Godba bo slovenska. Vstopnina Vsaka poročena ženska misli, je za odrasle ">0e; odrasle šolske da je na vsem božjem svetu en otroke 2."ic: manjši otroci prosti.Lam moški tako srečen, da ima V nadi. da upošteva občinstvo najboljšo in najlepšo žensko za to obvestilo, se že vnaprej zahvaljujemo. V imenu prirediteljev: L. P. Op. ur.: 1 "mestno bi bilo. omeniti ime družine in kake podrobnosti o nesreči, ki jo je zadela. zen o. Da misli * tem samo seb« Ireba posebej poudarjati. mi m Iz nekega zapaduega mesta poročajo. da so tatovi iz neke trgovine ukradli sedem saksofonov. Ako jih bo policija izsledila in jih poslala pred sodišče, bo sod- GAŠPER KRNEL! Naznanim Ti. da sem Ti pisala pismo na naslov, katerega si mi nik najbrž toliko previden in pre-poslal in tudi slike poslala. Do- udaren, da jih bo nagradil, ne pa bila pa sem vse nazaj. Prosim, po-, kaznoval, šlji mi natančen naslov. Pismo sem zopet nazaj poslala. V New Yorku sta dva ugledna 'The New Volk Times" bolje, ko se enkrat delo začenja na j bo tukajšnje društvo Marija Pa-Z11 Ila J. -magaj priredilo maškeradno ve.se- Letos bodo tudi glavno cesto lieo in ples na pustno soboto, to razširili in sicer od tukaj pa do Herkimer. N. Y.. tako da bo 27 čevljev široka, kar bo zelo v ko-ri*.t vsem prevaževalcem. Kar se tiče stavbinskega dela pa tudi ze-lo^>labo kaže, bodo po večini samo popravki, kajti kjer industrija počiva. t»m ni zaslužka in tudi ljudstvo ne gradi veliko novih' hiš! Politike pa tudi tukaj ne manjkat kar se posebno razvidi iz sej je due 21). februarja v društveni dvorani na Danube Street. Začetek ob sedmi tiri zvečer. Vstopnina za vse v maskah bo 2-~> centov. ravno take. za vse druge moške. samo ženske brez mask plačajo po 10 centov. liazdelile se bodo tudi nairra-de in sicer najlepša maska dobi prvo. zatem najgrša dobi drugo, tretjo nagrado pa ta druga naj- mestnih očetov ali aldčrmanov. lepša kajti župan in dva odbornika so demokratje. drugih šest odbornikov je pa republikanskih, kar je vzrok, da se skoro nikdar ne ze-dmijo, pa naj bo za dobro ali slabo stvar. Seveda dostikrat pa le davkoplačevalci trpe. ko pride vec davka za plačati. Zatoraj bi bilo želeti, da bi se ljudje, brez ozira na narodnost malo bolj zanimali za volilno' pravico ter si postavili dobre može v mestne n« —-^rade. Tudi "Stovencev je še veliko, Zatoraj ste vsi Slovenci in Slovenke i^ljiitlno vabljeni, da se te prireditve kolikor mogoče udeležite. da se tako zopet enkrat skupno razveselimo." Poskrbljeno bo tudi za dobro kapljico in drugo zabavo. Igrala bo tukajšnja Slovenska godba. Toraj na svidenje na pustno soboto zvečer! Še je nekaj kar tudi ne smem pozabiti in to je. da se vsi tukajšnji Slovenci in Slovenke udele- Srčen pozdrav od Tvoje zenc in „ »časopisa hčerke. [i„ "The New York Sun". Kristina Krnel, - - , i , - «« „ m - * "Times ic poročal: \ lada Riva Orumula, št. 22. p. II. Trieste' * J, , w a '__i Mukdena se bo zvezala s (angso- jlinorn ter udarila na kontonsko - vlado*'. I "Sun" je poročal: "Vlada Mukdena s«- bo zvezala s kantonsko |vlado ter bo ž njo vred branila Kitajsko". Torej, dragi čitatelj. sedaj veš. kakšen je položaj na Kitajskem. VREDNOST VL0ŽNE KNJIŽICE V piMi.ih, ki jih prcjoinaino od strank, opazimo večkrat zagotovilo, da nalože pri nas denar, kakorhitro spravijo v to svrlio večji znesek sku- l>aj. Kes je, da ver j i znesek več zaleže, ni pa to pravilen pričetek nalaganja. Dokler imate denar v žepu, v predalu ali mogoče celo v nogavici, je izpostavljen raznim nevarnostim, zlasti skušnjavi. da ga potrošite brez posebne potrebe. Če pa naložite denar v sigurni banki, se tej nevarnosti izognete. Vložna knjižica ima poleg drugih tudi to prednost, da Vas lahko obvaruje nepotrebnih izdatkov, ki so Vaša popolna izguba. Naložen denar je pa v slučaju resnične potrebe vrednosti, ki se ne da izraziti v številkah. Vloge od $5.— naprej obrestujemo po 4% zi znesek, ki je vložen prvega dne vsakega meseca. Poleg tega Vam nudi varnost, postrežbo in vso drnt^e ugodnosti domača, po vseh Združenih državah priznana — Frank SakserStateBaiik 82 Cortlandt Street : : Hew York, N. Y. Z Za pada j<* prišla v New York neka "apostolka" ter rekla, da ne ^o mirovala prej. da bo New York . izpreobrnila. Ti dni je bila v New Yorku. pa jo je odkurila. Malo je manjkalo, da je ni New Ycrk izpreobrnil. Malo je manjkalo, da si ni spodreeala kri-(!a do kolen, zataknila za nogavico |steklenico munšajna ter zaplesala čarlston v kakem nočnem restav-rantu. Italijanski letalec je preletel Atlantic. Po vsej Italiji je zavladalo velikansko navdušenje. Rim bi bil skoro ponorel samega veselja. Letalca je slavil sam ministrski predsednik Mussolini. f'udno. da ni rekel (ali je pa mogoče rekel) : — Vidite, take sadove in take nspehe rodi fašizem! Na rovaš fašizma, pripišejo v Italiji vse. kar je dobrega, alabe lastnost ipa skušajo previdno in vztrajno zamolčali. _ __^^............. ob enega n a-domestila ni za navadno cigareto razen HELMAR. Dvajset let je pridobivala na slovesu. To je cigareta za moškega, ki hoče imeti kaj boljšega kot je navadno. Tisočeri moški začno kaditi vsak dan HELMAR. Enkrat boste tudi vi začeli kaditi HELMAR. — Danes naj bo ta dan. SPOMINI FRANCOSKEGA VOJNEGA DETEKTIVA Po "Narodnem Dnevniku". OH. I.VOIBTO (Z (Nadaljevanje) KAKO SEM SE PliiPUlOAL O KK1VD1 "GROFA J_»E TI RLE-MOXTA'1 Ko mi je Ifelj^ij.'i^.! pntispijo-liažni urad po-dal osebni pripis iu fotografijo grofa d TirJemonta, tudi in prsti grofa de Tirlemon-ta. * Te odtise .sem nalduiri študiral: tako sem tudi na pc_t pogled-spoznal, da iso bili ena\I •» ani, ki .so se nahajali na okvuu tdike, Katerega «ni raziskoval pod povčal-uim .-steklom. To wm tudi jKivvl-il obema častnikoma. katerima .sem ra/.odel, k to .sem. seveda pod moKe-n^tjo njiju službene prisege. Razodel .sem jima tudi, v kakšnem namiliti in .semkaj. Vzel sem iz svoj-' ii^trice loto- V«ste, v vsakem oziru labko računate na naju oba! — Vem, m zalo vaju prosim. da »e Obnašata, kakor da ne bi bila nK-esar razpazila in vedela! — Pri moji veri. ali me bo*ta pustila, da debun, kar hočem, ali ne! — Da, toda od nas zahtevate nekaj čisto nemogočega, je dejal (J. Jaz samega «ebc le predobro poznam. Prva stvar, ko bom srečal Riefrberja. je, čeui zadaviti tega ]>sa ! je vzkliknil in hotel odbite ti iz sobe. Le s težavo sem ga za-lržal. Poročnik M. pa je bi bolj lila -dnokrvue narave. Vpraša 1 me je: — Kaj naj storiva po vašem mnenju? Kako naj mu odvzame-va fotografije .najinih načrtov? Ko sem deset inhiut pozneje pri šel v bar, sem ju videl pri L>ti mizi z baronico d'Aspremoutovo in njenim laži-svakom. Seveda sta se držala v spoštljivi razdalji..... Kakor da bi se nič ne zgodilo. .stklonil l>a-ronicim prerovmo stisnil roko gospodu grofu. Ko Sem pojedel svoj za jut rek, sem se sel. kakor vsako jutro, sprehajat po mestu. Pritekel je s tako naglico po glavnih stopnicah hotela navzdol, da me je skoro podrl. — Vraga, menda ne gori ■ seul vprašal smeje. •— kO ne, go«p. komandant, toda moja gospodarica me je dala poklieati itn mi povedala, da se peljemo danes popolue v Como. kjer boano večerjali. Lahko si mislite. da se mi silno mudi, kajti komaj bom imel časa. da spravim svoj avto v red. — Gorno? Ta je pa dobra! Go-poda G. in M. in jaz smo slučajpo I»oldjie izlet v Como. Srečali bomo tam bmxmieo, toda «e zinite ji be- «taj ima 49 drngih držav po svetu. Računa se. da je* v Združenih državah približno 5 milijonov družin, ki imajo sprejemne radio aparate, a 21.800;000 je brez nje-pa. Povprečno Število rednih poslušalcev radiourogramov se ra- sedice, da bo veselo, presenečena, čuna na £0 milijonov ljudi. Ako ve nas tam sreča. Ob kateri nri od- je res. kakor se poroča. da je v peljete? t I Združenih državah čez 10 milijo- — Točno ob dveh, gopod ko-'nov družin, ki imajo fonografe, 15 mandant. milijonov imajočih avtomobile, in — Mi-bomo pa odpotovali malo skoraj' 17 milijonov hiš in podje-poosneje. Xa irvidenje! jtij. opremljenih s telefonom jk>- — Klanjam se, gospod koman-, tem je razvidno, da ima radio še dant! In udhitel je kakor burja. Jaz sem se pa obrnil, šel nazaj na ulico in na vogalu kupil pri tr- veliko polje za nadaljno razširjenje. Število o.seb. direktno ali indi-rekt.no zaposlenih v radio irnlti-govcu z mešanim blagom četrt ki- st^ji. računa se wa 250.000. V pri-lograma sladkornega prahu. Jpravljanju in poda jen ju radiopro- — To bo za moje jagode, srni ^raiuov samih je zaposlenih vsak mu zaupal. Zelo rad jih jcan z vi- teflou približno 128.000 oseb. nom, j Izdelovanje radio produktov Vrnil som se v hotel, toda c i tvori Tako speeijalizirono indu-zadaj, mimo garaže. Tu sem videl. *tri.i°- Nekateri tovarnarji se ba-kako je Adolf, baroničin šofer, (vi z izdelovanjem samo nekate-nalrval bencin v svoj avto. Pokli- rih lK)sebnih delov in potrebščin, ca I sem ga ter mu dejal: j Tovarne, ki izdelujejo radio apa- — Oujte, Adolf, imate radi ko- ratp- so Pravzaprav le delavnice zarev belega vina? l/a montiranje. - 7.1, i , I V Združenih državah imamo — Zakaj pa ne, g. komandant, mi je odgovoril smeje. — Lepo! Čujte, tu imate zlatnik. Skočili thoNte k Marti in Mariji, v cvetličarno na ''ft -'tt Forest City, Pa Rojak Feliks Skrajnar se j^i 17. februarja pri delu v rnni Jmti skrbljahv, bo » tm Podite Vai, da se enkrat pozabavamo ta predpr t&. rpn 0 Vi Navmaknv'"orkester, ne i Vst ppnina za moške 50e. ženske rt-!^5*- J John Jančar, tajnikr no ponesrečil, l^adla jr nanj skala \MF in ga pobila taha. da je drng: dan' / v bolnišnici murl. Pogreb se.j# Š J T je vršil dne 21. .februarja iz hi«e: žalostn v cerkev sv. Jožefa iu naj , Slov. pokopališče sv. Jožefa. i , Društva Marij« Vnebovzete, št.f ZAHVALA 77 K. S. K. J., Zvezda, št. 572, T S. X. P. J. in Slov. postaja W. 0.1 S t„žaim srcem naznsnja« -- W katerUj r'lan ^ bi!- ^ ^ W "UdniW prijstel jtm in rasursn, porativno mleležila po^eba. žahistlio r«t. da it ,fne ja Pevsko društvo ^Xaprej". ka^ e-j nmirjH „ re0nn Xatpa} mf>r,JTlb. rega je bif |>odomi član. mu je. xa-{}jeni 'NAZNANILO pelo žslostinke v cerkvi in nai po-* »ojjrof kopališču. Pokojni je bil douia iz Xre]6auj-| JAiNEZ ZAGORC .približno 2000 podjetij za izdelo- ' vanje radio sestavin in aparatov. , V trgovini, ki razpeeava radio produkte, ima približno 1000 ve- nabn'žju le trgovin in okoli 30.000 proda-Rekh boate tam. da vas jaz poši- -alnic na drobno jam m da vam naj dajo šopek Xeverjetni razvoj industrije te-£ belega danskega -bezga, kajti na- kom ^stih let se tak nit i ga hočem na voz gospe ba- ske fare na Dolenjskem. je bil 32 let. Tukaj zapušča ženo in pet malih otročičev. Družini izrekamo iskreni« «ožas Ije! Društva S. X. P. J. priredijo dne 2G. februarja zre^-er slioil ▼ šolski dvorani, govoril bo glarrni predsednik Vin<*nt (Tinkar, v ne-dejo zvečer pa se rrš» banket r XI Muliičevi dvorani. Vabljeni no vsi. j^iwr... ^ Društvo sv. Ježe* EC. S. T l*]'Umn krit običajno ns [orninif »t t. 4 in Kanjki jr «ilelo t r«»r Iionun^ BfT. ^ tti ! minut, pDed 4. uro jfa j» zadela srčna kup in zgrudil v je inr!«T. Vest o smrti soprrga me je tako zatlel«. nem »ama nkorn izgubila zavest in prva pomoč in tolažba mi je bil« r tem kritičnem Irt-DNtkn Mr*. Neža Oorišek in *# ji Jem potom tasjinkrenej« jah^slj«- Xadaij« asliTaljuj«m Fra»-i« »j«fori dinšiHi .'jtm. Xaprej. Vabi Izumiranje Klancev. RALKimf, X. Voditelji Klana v Xorth Carolini so se tako s|>oprijeli. da je Hb od K") kapitlov vrnilo svoje eartre. Ostali Kapitli. ki še obstajajo, imajo le malo članov. ZANIMIVI in KORISTNI ROPAM FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU AMERIŠKA RADIO-INDUSTRIJA. (Nadaljevanje.) II. Brzi razvoj radio-industrije. Napredek in razvoj radio-industrije. ako ga priravnamo z razvojem v drugih industrijah, je vsekakor senzacijonaleu. Z neiz-l va radio postaja v East Pitts-burghu začela razpošiljati prve jjjj: organizirane in redne programe, 'začenši z obvestvijo izidov predmetno brzino so tekom teh posled-|scdniSkih volitev-njih let sledila druga za drugimi Kakorkoli surov in nerazvit je naprej znanstvena raziskovanja J ta začetek, ako ga primerjamo potem broadcasting in končno in- s poslugo sedanjih radio postaj, vendarle je pokazal, koliko sploš- najjasnejše razvideti iz sledečih roniee.' Pot«m boste ^ili kozaneek interesantnib podatkov: Prodaje dobrega bel^a vina in se bo.cte radio prodnktov so leta zna-! vrnil1- ^ šale 2 milijona dolarjev, leta 1921 — Lepo, g. komaudaut, toda.... so se več kot kot podvojile na 5 moj voz? 'milijonov; leta 1922 pa je proda- — Ne hodite v skrbeh, prižgem ja jtoskočila kar na GO milijonov sniotko in oprtan can tukaj, "dokler in prihodnjega, leta na dvakrat toliko. Leta 1925 je prodaja znašala $450.000.000. [ Poslušalec rrtd i o programa Sedi komodno doma iti sliši koncerte slovitih svetovnih umetnikov in slavnih simfončnih orkestrov, za kar bi moral drugače plačati precejšnjo vstopnino, da jih čnje; zato se mu ne more zameriti, da vpraša : "Ali kdo pa vendar plačuje za vse to ?" Broadcasting v jev za to stabilizacijo je bila Ra- Evropi je več ali manj državni dio Corporation of America, ki je monopol in lastnik radio aparata izvršila centralizacijo potrebnih raora dobiti dovoljenje za posest patentnih pravic, poprej raztrese- aparata in plačevati odmerjeno nih med nasprostojočimi si ele- Pristojbino. V Združenih državah menti, in ustanovila visokosilne davka na radi° aParatc ra radiopostaje s prvoklasnimi pro- ~di«poiit»3e so privatna last. Ko gomi. Radio umetnost je stopila broadcasting izstopil iz eksperi-v življenje. Bolj zanesljivi izdelo- mentaW dobe in P°stal občna tvrdkah delali so takorekoč danfvatclji radio produktov so prišli ustanCva' to vprašanje financial noč na izpopolnjevanju izu-La površino, ki so omogočili pro- ran-^ radioprogramov bilo zares mov. ki -so kmalu i»otem dali tej | tlukcij0 ne na poaiagi kvanti- -'ako značaja. Razne rešš-e tvlatž^li in ola»kali raujkt^a sem ni hoditi za,Ielow. Pozdrst!! odt-« Ur " •Zi«i ptjifVebii. ki je vršil due 1. se ne vrnete. — Tisto pa že! In po bliskovo je odhitel. Ko je bil iq^inil za voglom, sem l>ogledal okoli, da se prepričam, ako me kdo ne opazuje. Ker pa ni bilo žive duše v garaži, sem natresel čeitrt kile kupljenega sladkornega prahu v avtomobilov rezer- tudi skleuili napraviti danes ]>o-'voar za bencin. f«LrvOirja po kulvliškjBM obrrdn HM >ukop»*iiše *v. Ah«. Csstlt ^aHMOii, Ta. Pok»jiii je biri d»a>« iz rasi Dtr-^r. Para At. -Itrsej na DoleujsksM. k«j«r zapušča «Megw brat« mi sestro, ta kaj pa poleg mene «a* hwerk« ** dva bratranca. Dragi tu i »oprog. bil ai marljiv i« v y»eh ozirih zelo milostljiv d« lueu* in dober, oee stoj« hc«rk«, a* t o te bouio nosili T«duo v m-jiuih' »reik. A ' r Žalajosi eatalr: j Iffsia Zapore, aa^fa, Frančiška, hčerka. Tlroaghton, Pa.. Box \%A. dustrijah^ razvoj. Ko govorimo o radio, mislimo v prvi vrsti na novo umetnost in 'industrijo, ki je m poj en a z radio broadcasting, ker, •lasi radioprogrami niso niti od daleč edina funkcija brezžičnih komunkacij. vendarle je ona funkcija, ki je najožje spojena z vsakdanjim življenjem široke mase. ne in koristne važnosti more biti radio. Oni posamezni poslušalci teh prvio radioprograinov niso niti sanjali, da bo mogočni glas radio v samih šestih letih prodiral v pet milijonov ameriških hiš. Sledila je tedaj doba divjega in-dustrijalnega razvoja kot gob po dežju. Kakor v vsaki novi indu- Amcriška radio industrija je za- striji bilo je onih, ki so gradili za čela. se lahko reče, leta 1919, ko bodočnost na solidnih podlagah je bila ustnovljena Radio Corpo- zdravega financiranja, temeljitih ration of America, ki naj prevzame brezžične interese v Združenih državah, do tedaj kontroliranih od inozemskih tvrdk. V teli zadnjih letih se je nova industrija tako razvila, da je postala ena izmed velikih industrij te deže s sto-tisoeinami nastavljeucev in stotinami milijonov letnega posla. Prvo radio postajo v Združenih državah, osnovano za redno razpošiljanje radio programov za sir- laboratorijskih raziskav in dobre organizacije, a bilo je tudi ohih, ki so gradili za bodočnost na solidnih podlagah zdravega finan* oiranja. temeljitih laboratorijskih raziskav in dobre organizacije, a bilo je tndi onih, ki so silili v novo industrijo z edino svrho, da se hitro obogatijo. Patentni nrad v Washingtonn je bil poplavljen s prošnjami in pritožbami. Mnogo-stransko lastništvo patentov in metod, ki so spojeni z izdelova- še občinstvo je zgradila Westing- C 23. febr _ house Electric and Manufacturing'njem radio aparatov in ki se upo- komanija v East Pittsburgh. Pa.,|rabljajo pri brezžičnih kornuui-iu to leta 1920. To je bilo ravnojkacipali, je pretilo zastoj vse raza časa. ko so največje električne j dno umetnosti. Trg je bil poplav-tvrdke v tej zemlji izvajale naj-. 1 jen z manj vrednimi radio pro-intenzivnejše poskuse v svojih la-jdukti. Xa to pa je nastopila jie- Spor se je vnel, ko je nekdo1 InŽe^rji pri ^ Pa i* -"julija ... Kieetrie * stavil predlog, naj se v državi ____^ i proglasi za zločin članstvo v 'ompanv, Westinghouse mnogo nesolidnih elementov in po-1 j Kieetrie and Manufacturing Com-' stavila industrijo na podlago sta-, pan v. American Telephone and bilhosti. Knight of Columjms organizaciji. Telegraph Company in drugib1 Eden izmed poglavitnih faktor- aparatov in pritiklin ter tako omogo- vati iia,no od scbe' poslušalstva. j faktorji za s1a1no podporo Napredek radio umetnosti in ie Pred vsem radio indll?itr«a radio nidustrije je seveda odvisen ma' katcra mora nadalje vzdr- od razpošiljanja radioprograinov. ževati broadcasting, kajti brez Pred manj kot šestimi leti je bila te-a vsa radio industriiil Propa-v Združenih državah le ena radio- de' postaja, dočim je bilo koncem le-1 Dri1^ važni faktor V ta 1926 kar 528 lieeneira iih radio P^blema obstoji v razvoju postaj komereijalne strani radioprogra- . • , * . *. uiov. Razpošiljanje samih oglasov V nunolem letu je število radio , . ^ .. .. . , .... Jf . „ ne bi tvorilo nikake rešitve, kajti postaj nekoliko padlo, ah istoeas- . _ . . . , .. .. ,__ . kdo bi maral poslnsati suhoparnih no je znatno porastla upotrebljc- . , - i » , • * .. . J . trgovskih oglasov * na električna sila. Visokosilne ra- ... , . . .. . f _ , , , Ah v zadnjem easu se je raz- dio postaje so odprle novo dobo ., * t j- i - , „ . . '■ A _ „ " .vila nova tehnika radio oglaaeva- za splosno poslušalstvo sirom Zdr.' . ____________ , «. „ Z 1,1-, . nja; mnogo podjetij prav rado držav. Za večino lokalnih postaj za fane umctniike pro. je praktično nemogoče nuditi P^o-' da ^ s fem prikupi občin. grame tako visokega umetniške- * in t4(Iobra vo,ja» obanstva ga an mtelekttialnega značaja, ki^ ^ ^^ v trgovinL ga morejo nuditi velike super- ' ^^ „ 5im daJje bolj c. power postaje. ] tendenca prispevati k vzdr- Farmar m malomescan rmata wdia M strani velikih pro. isto pravico do dobrih radiopro-« ^ ustanov> soeijžlluih organi- pramov kot prebivalec velemesta.} .. jto 2) v vsaki, v Veliki Brita-niji 20. v Rusiji in Avstraliji pA 18. v Kubi m Mehika po 17. v Brs-' PLAVLJEKCB IF ZA DOM Jos. Strupick. Coleman, Wis.? je daroval 50 centov za slepce. Joe Žabec, Galesburg. 111., je daroval za slepce 50 eentov in en dolar za poplavijenee. Jožef Kastric. Hamilton. Ont.. Kanada, je daroval 2 dolarja za pofilavljence in en dolar za slepce. Svoto, ki je namenjena za »lep-, ce. bomo poslali mestni občini ljubljanski, da jo vkljoČi v tozadevni sklad, denar, darovan za po- . plavi jenee. bomo pa poslali Rde-zitu Argentini in Novi ŽMnn- Čemu Križu v Ljubljani, dip ipo 10. Eno do devet radiopo-j Poročevae«. ' Sluten, Pa. Z delom um gr«' ttič por^Jju*. Xamiguje se. da bodo h&čo zrnu žali, pa kaj hočemo. narede, kor hočejo. Proti, nji a« ne gremo. Smo zadovoljni, kal* bm-redi. Podjetniki so žf zabeli z grad-bo poslopij in knpovautiem lotov in prodajom. Priporoča «e vsem naokoli. da se pazite, da oe bodo agentje koga na lini speljali kot lansko leto. Kdor hočer kaj kupiti, naj se poprej prepriča o ceni loto1^ Najboljše je pa. da se oglasi ▼ Slovenskem domu in tu bo dobil informacije glede nakupa lotov in za prostor. Družba Slovenskega doma priredi domačo zabavo za Slovence * 26. februarja ob zvečer. Vo- ljeni ste vsi jubitelji Slovenskima doma, da se najlepše zabavamo ta večer. Godba iz Clevelanda nam bo igrala najlepše poskoenic* Poleg tega bomo imeli tudi tombolo. Pri vedi te seboj tudi obroke, kajti za vse bo dovolj prostora, za stare in mlade, za bližnje, in oddaljene. Vni so dobro dosLv. Obeta se vse ta najboljše. j Xa svidenje ! A. Valfcntinčie. | Slovensko pevsko dr. "Bled" ' je bilo tako zaposleno z veselico! za slepski dom, da drjuedaj ni imelo časa misliti na lastno blagajno. Zato je sklenilo prirediti raa-škaradno veselico, katera se vrši dne 2G. februarja t. 1. v Slovenskem Delavskem Domu. Cone-maugh. Pa. Najlepša in najbolj komična maska bo dobila nagrado. Pre- STAROST ZMAGA1 DOMAČA ZDRAVILA V zalogi ! raani jedilne Alter«, KnaJpATo kavo Ja bm^ sortirana domača zdravila, katera priporoma mgr. Kaajp r knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK PJfilta »o brezplačni ceBlk. t taa-l»r»m je na kratko popisana rastlina »a kaj te r»bi. V ceniku bodete naiU fte drugih koristnih atvarL Math. P e 2 d i r Box 772, City Hall sta. New Vork. N. Y. mnoge Kako čuden občutek ima človek, ko se čuti starega. Človek je laliko -čvrst in zdrav pri 70 letih, če je njegov želodec zdrav im če so ledice zdrave. Ko postanejo koraki pešajoči, ko začne boleti v skle- M imm pih, ko Se pojavijo všn]«v1 in *lati ec žara v is ue pernat). anaki rtvmationa, p^t« doaAi va-ds in pssknisjta Oald Medal haaritm oil nap—ha fiifijMilin ic pridat). Wavfii eQvajilsfei mirile« in ud 200 let. featii«, M M«ia< na . in «(afi ikat|ji. Zavrnit« J« tt kft •__i ___ ,__. , nadomestila. V prvovrstnih lekar- ____ t bolečine v hrbtu, nah 35c, 75c, , JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA JEDNOTA X2y; l(in>Moia 1!) (Nadaljevanje.) /i — Nehajte vendar, za božjo voljo, s to skrivnostno navlako, — je zmerjal Just Koden. Nobenega' drugega sredstva ni imel, da reši položaj, ker sploh ni zaupal svoji sestri Elizabeti. To, kar je spravila sedaj T>suIh na dan brez vsaVtc stranske misli, se je zdelo Eii-1 je injbja najbolj zabeti kot neke vrste priznanje, je pomenjalo vodo na njen mlin ter;aij ^ jo bo mogoee zavedlo h kakemu izrjeku, katerega bi ne bilo več mogoče popraviti. Uršula se je preplašena ozrla v hišnega gospodarja. — Oprosti, da sem se dotaknila sjvari. ki so ti neprijetne, — je Svakinji »i pnstila nobenega ča*a za odgovor. Voščila ji je lahko noč ter hitro izginila. Nato je "sedeta teta Kbmbeta sama z obema deklicama. a ne dolgo. kajti tudi Juliana je trdila, da je trudna in vsded tega je ostala teta Elizabeta sama z Marijo. Marija se j? naslonila nazaj na svojem stolu, zaprla oči ter sklenila roki preko prsi. — Tako leže mrtvi v svojih krstah. — je šepetala. Nato pa je povesila roki, odprla oči ter se ozrla v teto Elizabeto. — Teta Elizabeta, oče noče ničesar več slišati o črni. molčeči gospe, a jaz, sem mnenja, da ni treba, da bi se človeka kar tako pognalo v kozji rog. PorafežkniJa je teti. — svojim prepričanjem stojim popolnoma na tvoji strani ter iskrena želja izvedeti, če leži kdo v sarkofagu' šilo, da *eiu pristala, da spi Luigi j v moji .sobi. ena postelja je na enem Molčala je ter se pričakovaje ozrla na drugo. f druga na drugem koncu. Prizna ^ Teta Elizabeta je razumela. Prijela je Marijo za roko s svojo]sama, da je .situacija iuteresantna. VrošČeno desnico. • pavi — gotovo so bili lopovi — pobegnili. * Wal jt* pri m-ni uoC-_ TL veš. tetka. kako »cm plaši ji va! Luigi Toni ju. Niti tukaj v .svoji hiši nis»-m mogel mirno prebiti noči. Moja bivša žena. ubpžica. je sanjala o lopovih. Nisem imel srca, da bi jo pu&til samo. Danes seni na »mrt-u-trujen. Oh. kakšno življenje! foa-ko »rečen .>i, dragi Toni.... Lauretta tetki! MmuW tioe sem .se tako Uitra- / — Zanesi se name. dete. Jaz ne bom počivala, dokler ne rekla tiho ter pričela zopet zreti predse s tihima, trdno stisnjenima'i^ašla, kaj vsebuje razkošni sarkofa-. bom usnicama. Dr. Sursen se je kmalu poslovil, kajti v družinskem krogu je vladalo danes krajno neprijetno razpoloženje. Juliana ga je spremila ven v veliko vežo. Privijala se je k njemu ter šepetala: — Ljubim te. ker si gorak in živ. V bližini Uršule pa me zebe, kljub hvali, katero sem ji dolžna. Tako skrivnostno stara je kljub svoji mladosti, a Herbert, ki se ogreva zanjo, ne vidi ničesar drugega, kot njo, ki se mu umika. Stresla je glavo. — Meni je bilo naravnost strašno pri srcu. ko jc rekla, da T»č-tina* Roden mogoče sploh ne leži pod mramornatim sarkofagom. Oprijela se je trdno ljubljenega ter zašepetala: — Sedaj me je napravila pozorno in sedaj bi rada vedela, če imata prav, — orta 5n teta Elizabeta. ' Dr. Sursen se je hotel zasmejati a se mu ni posrečilo. — Normalen človek ne sine zabresti v razmišljanja glede vpra- Marija je žarela od veselja. — Ti mi ugajaš, teta Elizabeta, le nikdar udati se. Čeprav izgleda cela stvar pri treznem razmišljanju mogoče bedasta, a tega. kar smo doživeli, odkar se mudi pri nas Uršula, ni mogoče pojasniti na hladnokrven način. ' f Dal je prihodnjič.) SILVIO / CIAMBALDI: v Stanovanjska kriza. Draga tetka! Pravkar sem prišla .s sodišča. Predsednik sodišča je storil vse, kar je mogel, da naju spravi, a zaman. .Morain ti priznati, da se je moj mož vedel bolje, kakor sem ."anj. na katera ne nrtore nikdo odgovoriti. Uršula Malcov je človekf pričakovala. Glede na to se hočeva kot ti in jaz. | ločiti po prijateljskem s — Rada pa bi imi*la gotovost, kako izgleda pod mramorjem. ki pokriva krsto Hetine Roden. Nekoliko .ic prenehala ter nato zaključila : - (V bi bila. jaz na mestu očeta, bi dala odpreti sarkofag. Dr. Sursen se je začudeno ozrl v svojo mlado, lepo nevesto. — Ti si šla odločno predaleč. Juliana. Vera tete Elizabete v strahove je našla «v tebi učenko. Sramuj se. ljubljena. Dvignil je njen podbradek ter nadaljeval: — Da. sramuj s«'. Juliana. Priznavam, da so prišle skupaj vsakovrstne stvari, ki .mečejo mističen blesk na osebo Uršule, a radite-ga ni treba takoj ^r*.ieti starim stihom, da se je vrnila pred več kot sto leti zamrla, da rXSŠi družino, ki nosi njeno ime. vseh skrbi. Juliana je čutila, .kako je za red el a. Sramovala se je. Ah, kako majhen je bil njen razifrn. da je tako hitro kapituliral pred par slučajnostmi. Tn ona je hotela postati žena učenjaka? V Ozrla se je po veži naokrog, a nikogar ni bilo v bližini. Tedaj pa /e rekla proseče: — Pprosti mi. Erik, v tesnici me je sram. Nato pa je položila svo ji nežni roki krog njegovega vratu ter ga poljubila na ustnici. Ko se je dr. Sursen pošlo \jil od vseh. je odšla tudi Uršula, kajti imela je občutek, da bo za vse prijetno, če se umakne v svojo sobo. Kljub vsej prijaznosti, katero st > ji kazali, je ostala še vedno tukaj v krogu, v katerega so jo spreje.'i- Ce je ni bilo poleg, so se gotovo prostejše zabavali. Komaj pa je zaprla vrata za seboj, je pričel rohneti Just Roden: — Danes ste bile prav hudiče % e. kajti drugače bi pazile na to, da se ne lotite tega kočljivega vprašanja. Teta Elizabeta je napravila sk.rajno razžaljen obraz. —• Prihodnjič se ne sme več go i oriti o tem. Če je Uršula Mal-eov oseba. za katero se izdaje in kot1 z ono, ki je prišla k nam. potem je čisto vseeno, če natančno izve?, kdo je črna, molčeča in kaj pomenja 7a Trenberg. Ce pa moi "amo molčati v njeni navzoč nosti na tak način kot se ne sme govorit i o vrvi v hiši obešenea, potem se mi vsiljuje misel, da si tudi ti, u'oj prosvitljeni brat. popolnoma na jasnam glede te zadeve. Jaz, zi' svojo osebo, se prav nič n** sramujem, če ust raja m pri svojih d o set, lan jih nazorih. Po mojem mnenju ni ta Uršula, ki ni niti malo podoV>na nekdanji Uršuli, nikdo drugi kot Betina Roden, katero imenujejo na Trenbergu črno, molčečo gospo. x|K>raziunu. Nočem jim biti v nadlego. Mož mi odstopi stanovanje in vso opravo. Jaz pa sem odrekla zahtevi denarne odpravnine: zadoščala mi bo dota. Tako bom končno vendar dosegla svojo prostost in mi bo mogoče v miru živeti z dušo in telesom. Isto namerava tudi moj mož, ki je poudarjal, da se ločiva zaradi neskladnosti značajev. Ej, nikdar lrrhČe ne bo vedel, kakšen je njegov značaj. Sam si-rovina. kakor pravi meni, da .sem hudobna 'kakor kača. No. u ver j ena >em, da ne bo več našel žene, kakršna sem jaz. Med tem, ko jaz..... Moški in ženske bi morali živeti vedno sami; vladal bi večni mir. Zlasti Ludgi je rojen, da živi sam. Pridi, tetka! Poljublja te. Lauretta. Večkrat je skušal brat prekiniti govornico, a brez uspeha. Te- ta Elizabeta si je hotela enkrat temeljito olajšati srce. Še dosti hitreje je nadaljeval« —• Nočem iznova ponavljati vseh razlogov«, ki pričajo za mojo trditev, a na nekaj vas hočem še posebno opozoriti. Nadaljevala je šepeta je: — Opozoriti vas hočem na stvar, na kater (i niste vi še postali pozorni, ki pa je prav posebno čudna. Sklenila je roki na tak način kot je pogosto1 videla delati Uršulo. Vsi so takoj spoznali, da je teta Elizabeta kopirala Uršulo, a nikdo ni razumel zakaj. Teta Elizabeta pa je rekla nato: 1 /' — VpraSam vas, kdo pusti počivati roke na tak način? Nato pa je zaključila glasneje: — To je poza mrtvih. Tako se sklene človeku rok^ na prsih, k -dar leii v krsti. Velika tišina je sledila tej izjavi. • " / ' Juliana je stopila že preje v sobo ter slišala konee. ' ' - Hitro je rekla: T % — Prav imaš. teta Elizabeta. . Takoj pa je umolknila, kajti spomnila se je. da ,je malo poprej prosila svopega ljubčeka za odpuščanje radi njenih praznovernih ■pripomb. Ali je padla tako hitro zopet nazaj v svoje napakrf? Tedaj p« je skočil pokonci Just Roden. — Danes pa imam v resnici še* dostr vaših prismojenih govoric. Človek mora naravnost znoreti pri tem. " Zapustil je sobo ter zaloputnil za seboj vrata. - Herbert pa je rekel očitaje: —- Uršula bi vam morala biti vsem predobra za taka bedasta praznoverja. Tudi on je zapustil sobo po kratkem pozdravu. Teta Elizabeta se je hotela nato vreči z vso svojo zgovornostjo na gospo Konstaneo, a slednja jo je prekinila. * - —- Draga Elizabeta, res bi te rada prosila, da ne obnoviš zopet in zopet tega pogovora ter razdražiš s tem Justa.■"Uršula je nam vsem ljuba tovarišica in ker oči vidno ne misli na to, da bi se intere- j sami. A kje najdem človeka! Pa hirala sa Herbert«'b^l j kot je primerno za sorod ni eo, me prav nič tudi komu naj se zaupam— Ot BMti, —-v K §reči mi je zarana vratar po- Dragi Toni! Končno sem svoboden. Stanujem v hotelu in niti svojemu najhujšemu neprijatelju ne želim, da bi bil l>o!cg Laurette. Zvečer hočem svečano proslaviti svoje owvobojenje. Skoda, da nc moreš priti. Pridem pa jaz, da te vznemirnim kak dan gospjijtvoj| osamljenosti m tj pOVera svo. je štiriletne mtrke. Sedaj mi je dovolj ženskih..... Zdrav! Tvoj Luigi. Lauretta tetki. Živim kakor v sanjali. Zdi se mi, da sem najsrečnejša ženska. Nisva se uiti enkrat srečala; niti ne vem, kje je. Želim^ da vedno tako ostane. Vso noč mi gori luč v sobi, pri tem ko on ni trpel luči. Zdi se mi, da sem vsaik dan bolj sveža in lepa. Danes pojdem na kosilo z nekimi prijatelji. Sami mi je pri obe du dolgčas. Ali raje sama nego z njim. Pridi, da te poljubim! Luigi Toniju. Se vedno iščem stanovanja. V hotelu vznemirja večni ropot. In čuje se vse mogoče..... Dobiti i lanes stanovanje, je problem. Nato nisem niti pomislil, ko sem odstopil Lauretti stanovanje. Ona je bila med tem še odločena. da pojde in bo stanovala pri neki teti na deželi. *Treba je videti vse naprej: a za svobodo sem bil odločen dati vse. Le hrabro naprej !..... Lauretta tetki. Se vedno brez novic, razen da sem se nocoj prestrašila. Nekdo, kakor; da je razbijal v stanovanju zraven sobe, v katetri sem spala. A to stanovanje je bilo prazno, ke so bili njegovi stanovalci na poročnem potovanju. Silno sem se ustrašila, a kaj sein mogla sama. Drhtela sem, dokler ropot ni prenehal. Vidim, da ni primemo, ako dve ženski, kakor jaz in moja služkinja, stanujeta vedal, da sta se novoj>oročcnca vrnila. Luigi Toniju. Se nisem našel. Naj vrag vzame vsa stanovanja na svetu. Ako se samo spomnim, kako uživa moja bivša žena!..... Morali bi me pro glasiti za blaznega, ker sem j i, odstopil stanovanje. K temu sem še zvedel, da hoče moja bivša žena oddati sobo z mojo ]>osteljo! Človek bi znorel! Le kdo Iro zavzel moje lepo mesto?! Lauretta tetki. Spoznala sem se s svojimi sosedi. Novoporočenci v medenih te-durih. Ako se le spomnim, da sem tudi jaz pred štirimi letfi tako sanjala! No, razume sc. da jrma nisem rekla ničesar. Kako sem se smejala, ko sem zvedela, da Luigi išče stanovanja ! Prav mu je, ko je bil tako grd mož. Luigi Toniju. Pslušaj, obupam sem. Hišni gospodar. kjer stanuje "ona", zahteva za, dvajset odstotkov višjo stanarino. Moral sem plačati. „a podaljšanja pogodbe nisem hotel podpisati. Nisem hotel, ne in ne! Lauretta tetki. Strašno, oni surovež ni hotel podpisati podaljšanja pogodbe. Zgodilo se bo še, da me vržejo iz stanovanja. Grozno. Nimam niti pojma, kje je sedaj Luigi. Obupa np sem, ker vem, da se onega razbojnika lahko* nadejam vsega. Kaj mi svetuješ, draga tetka? Luigi Toniju. Danes me ne pričakuj. Odhajam k lastniku hiše, kjer stanuje 'ona'. Hočem stvar urediti, pa odpraviti tudi to vprašanje in to bedo! Lauretta tetki. Vse je zopet v redu. Uspela sem, da ostane vse, kakor je. Kar je glavno, videla sem tudi njega. — Življenje v hotelu mu je uničilo živce, restavracije pa želodec. Nikar se ne smej ! Iz sootuja sem ga povabila na obed. K sreči ni sprejel vabila. Sedaj pojde k nekemu prijatelju, ki živi samotar na planini. Luigi Toni ju. Stvar sem uredil. Da se mi oddolži, me je povabila na obed. — Nato mi je ponudila, da mi odda mojo bivšo sobo! Brezsrčna je. strašno brezsrčna. Čim uredim neke posde. -evo me pri tebi. Lauretta tetki. Naj ti javim neko čudno vest. Nocoj je prenočeval Luigi v sobi. ki sem jo hotela oddati. Marala sem iz sočutja do njega. Rekla sem mu, da lahko ostane, dokler ne dobi stanovanja. A prosim te, da ne misliš nič slabeg£?tetka. Tu gre samo za sočutje, za prav nič drugega ne!.....Tako nas uči tudi eva- gelij..... Luigi Toniju. Ne pričakuj me. Zopet-sem v svoji stari postelji. K sreči sem u-spel, da sem preprečil vsako srečanje s svojo bivi ženo. Interesanten printer! Ti si filozof, razmišljuj malo o tem! Lauretta tet-ki. Katastrofa. Noeoj se" mi je zdelo, da sem slišala neko šumenje na balkona. Klicala sem na pomoč. Pritekel je Luigi. Med tem so lo- M*rtha Wubiuctoa. Trat. a nraca: iT«. Harding. Chcrtowg. Bns« a marca: Albert BuJlin, Cherbourg. Haa- burr S. marca: Olymp«c. Cherbourg; Cherbourg. Bremen. 9. marca: Pres. Roosevelt. MusDchen. men. Cherbourg, Bre- Kaj sem mogla storiti drugega I Ali sem smela poklicati koga drugega, da me čuva strahuAh, tetka!..... Luigi Toniju. Nc pričakuj me več. Moram sedaj na sodišče, da se ustavi odlok o raai>oroki. lii tako mi ta rešitev ni nič pomagala. Kaj hočeš, tako je moralo biti! Pa kakor si mi prijatelj, ne morem ti povedati, zakaj' sem sc tako odločil in kaj se je v»e dogodilo med menoj in Lauretio. Ne morem, veruj mi!.... Vsemu je kriva stanovanjska kriza!.... 10. marca: Rochambeau, Havre: Tburlncla. Hamburg. 12. marca: Berengarla, Cherbourg: France Havre; Stuttgart. Cherbourg. Bre- 17. marca: Deutschland. 18. marca: Aqultania, Cherbourg. Cherbourg. Hamburg ti. marca: Unatlua, Cherbourg; Cherbourg, iirrvca. Columbus. Cherbourg. 23. marca: La Satow. Havre. Ingtun. Cherbourg f'eweM. 24. marca: Cleveland. Hamburg. 31. marca: olymi*c, Cherbourg; RepuhUe. Cherbourg, Bremen. 30. marca: Tree. Harding. Cherbourg. Bremen. 11 marca: Sufrren. Havre; Hamburg. Cherbourg. Hamhurg; Berlin, Cherbourg. Bremen. 2. aprila: France, Havre — SKUPNI IZLET 14. maja: SKUPNI IZLET s parnlkom PARIS 2. julija: SKUPNI IZLKT z novim parnlkom 1LE DE FRANCE. PLES V MASKAH V Kadomu na Poljskem je bil pred kratkim napovedan ples v maskah. Prireditev je končala .s tragičnim dogodkom. Med plesal kami se je vrtela tudi prijetna Ko-lonfbina. ki je dvema moškima v domina tako ugajala, da sta .se oba kmalu iMXstala osrednja točka večera. Vsi plesaici in plesalke .so .sledili njenim gibom in besedam. Vsaka beseda, ki jo je izustila pa je nanovo podžgala oba tekmeca. Z vsemi silami M a se še nekaj časa prilizovala Kolombini, dokler .se ni čutil e:len izmed obeh radi uefke opazke talco razžaljen, da je potegnil bodalo, ki ga je nosil ob pa.su, in rivala zabodel do smrti. V plesni dvorani je'nastala strahovita panika. Tekmec, kt je nasprotnika zabodel, je priliko izrabil in pobegnil. Ko so maske padle se je pokazal pravi obraz ranjenca. Bil je Jos. Lupa domačin iz K a dom a, dočim policija še vedno zaman išče moža ki je tekmeca ranil do smrti. Ime in osebnost zapeljrve Kolombine pa policija zamolču je. Sest dni preko oceana Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na oaron'nih parnikih: 11 PARIS " 26. februarja — 23. aprila "FRANCE" 12. marca — 2. aprila NAJKRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KABINI Z VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI. Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. «0 prostor za prvo vožnjo nnvi-pa velikana "ILE de FRANCEM 2. julija; 1. avgusta. Vprašajte kateregakoli poobla&čenega agrenia ali: FRENCH LINE - — — 19 State Street, New York ALI VESTE — da je treba vsako menico podpisati s črnilom, pa tudi podpis s svinčnikom je postavno dovoljen. Menica ni , izplačljiva na prikaz, dokler ni to izrecno določeno. Menica mora biti plačljiva po naročilu al ipa prinosilcu. Če jc plačljiva proti naročilu in transferi-rana, mora biti endorsirana. Tisti. ki jo endorsira. je odgovoren za plačilo, če jo izstavitelj ne plača. Vsak, ki noto podpiše, je odgovoren iza vso svoto. "Ali veste, da je ena škatja Helmar cigaret vredna dvanajstih zavojčkov navadnih cigaret. ^NAJCENEJŠA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO COSUUCH^ DIREKTNA SMER POTOVANJA Kratka železniika voinja _ do doma po zmerni ceni. Odplutje proti Trstu in Dubrovniku: MARTHA WASHINGTON 1. MARCA — 12. APRILA 1'oscben velikonočni izlet PRESIDENTS WILSON 22. mar. Vpraiajte za cene m prostore v bUinJl acenturl. PHELPS BROS., 2 West St, N. V. Rad bi izvede! za svojega brala FRANK MEKIXC. star 17 let. ki biva pri svojem očetu Frank Mekine. Prosim rojake, če kdo ve zanj, tla mi poroča, ali pa naj se sam javi svojemu bratu: Janezu Smrdel, vas Petelinje, itv. 1, pošta Št. Peter na Krasu, Vemrtia Giulia, Italy, ali pa: Leni Berger, Box 154, Serene, Colo. (2x 23.24) POZOR ROJAKI! V zalogi imamo še nekaj knjig VODNIKOVE DRUŽBE. Kdor nam pošlje $1.30. mu jih pošljemo. Zbirko tvorijo štiri knjige—-dva romana in dve poučni knjigi. Uprava Glas Naroda. ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. Foreign Language Information Service v New Yorku je izdala priročno knjižico, ki je namenjena onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisa na v lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakratko vse podatkf o državljanstvu. Stane 25 ccntov V zalogi jo ima knjigarna Glas Naroda, 82 Cortlandt Street, New York City. SEMENA V ZALOGI IMAM NAJBOIJŠA POLJSKA. VRTNA IN CVETLIČNA SEMENA P:š't<» takoj po Iffwp'ftfni r?nik. IUa^o pošiljam poštnine prosto. MATH. PEZDIR ISox 7*2. City Hall Sta., New Vork. N. V. •I Kdor kaj ve o rojaku JOHNU PICHMAN, ki je bil svoječasno na 3DOG W. 22nd Place, Ccicagn, 111., naj mi sporoči, ali naj se pa sam javi na naslov: France Bleiweis, p. Medij a-Izlake, Slovenija, Jugoslavija. (3x 23—25^ Enkrat uporabljana. Vedno uporabljana. 4old honesty soap* Varstvena znamka "V KOSIH, LUSKAH, PRAŠKIH in TOALETNA MILA" Izdeluje F. L. FALCK & COMPANY Old Honesty Street, North Side, Pittsburgh. Pa. Milo, ki se prodaja naravnost iz tovarne odjemalcu. Phone Cedar 0218 Pozor čitateljL Opozorite trgovce in obrtniki« pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda**.' S tem boste vsbregli vsem. Uprava 'Glas Naroda". POZOR! Redka prilika se nudi v stari do- jmovini za nakup krasnega pose- ■stva, ležečega v Domžalski občini I • poleg? glavne ceste proti Stobu. ■ Posestvo (Rodetovo) je oddaljeno par sto metrov od kolodvora !"Domžale", farne cerkve in šole. Proda se hiša z lepim zasajenim t vrtom in gospodarskim poslop-ijem, gozd, njive in travniki, katerih spada 30 oralov k posestvu, kakor tudi ves inventar za obdelavo zemljišč. — Plačilni pogoji ugodni. — Pojasnila daje interesentom: Josip Kuralt, trgoveC; Domžale, Jugoslavia, Europa. ADVERTISE in GLAS NARODA Prav vsakdo - kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda**. Kako se potuje v stari kraj in nagaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati t ■tarl kraj, je potrebno, da Je poo-Sen o jotnlh llstlb, prtljagi ln drugih stvareh. Veled naše dolgoletne Izkušnje Vam ml nmoremo dati najboIJSapojamila in priporoflnno. ▼edno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedržavljanl same rejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti ■I morajo dovoljenji all permit Is Washington®, bodisi ea eno leto ali S meseeer ln se mora delati pro-Snjo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost ▼ Washington, D. G. na gesteralega na sel nI-Skega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila ▼ veljavo SL julija, 1923 se ni komar več ne pofije permit po poŠti, ampak ga mora iti laka ti vsak posli ee osebno, bodisi t najblilnji naselnl-BU urad ali pa ga dobi r New Toku pred od potovanjem, kakor kedo t proflnji za proti. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na arojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce is (starega kraja« Kdor Bell dobiti sorodnika alf ■rojce ls starega kraja, naj nam prej piSe za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripu&enlb ▼ tem letu 970 priseljencev, toda polovica te kvote Je določena sa tmeriike držav* IJane, ki žele dcbltl sem tariie ln otroke od 18. do 2L leta in pa aa poljedelske delavca. ▲merifiki džavljani pa samorej« dobiti sem iene in otroke do 18. lota brea da M bili Šteti v kvoto, po-trebno pa Ja delati proSnJo v Wasb- Predno podvaasMto kaki KosaS. pifita nam. FRANK SAKSER STATE BA C COBTUND? ADVERTISE i* GLAS NARODA V". . ... i i » v? - ■ s ■ .....fsif-Uag** ■ »Mite SH «.&