I Posamezna številka * | I 1 krono. |
S .TABO** iilujs T«k dti, »m a 5	ntAtlj* te	jtiMnUor, »k 18.	vi i	J
S	ftivnon «Mt»dnj»s» An« tu	tem	>
»	«»)ol<to«	1*0 K,	#0 E,	J
S	AotrUttn«	4* *, toacoiac	1» K..	•
»	biivtl	p« liatforora. Pri T*A*r»t»	J
otj«i papaiu	a
•	JNv,-	.. >o »w»»i .TA BOBA*,	•
S	BABI DOB, Juuiin« .lica H«. *	a
O O D POŠT1OTSA PAVBALIBANA □ O Q f
TI Df|D
«9*9»»« »rvtar* ivivr« mn
Posamezna številka t
1
1 krono.
DRHUNibTtO a« uaniga v id ari-bana, Jmrd&rr* sJ. it. 4, 1. oad« ■kropja.' Valaiou uittumb. it. £?<L CPIUVA m r.ab;\1» ▼ Juri&ori ulioi lit. 4,	<5f.noo.
lob it. 24. SHS )>*>£*. r.oi*VoTfti «*-k\u» <5'#v. U.ltrt.
*a aareoi>a Urt» 6an*r}» »v nm v>«tnu — tokom*; c* &• vračaj*.
Leto: II.
Maribor, nedelja 13. februarja 1921
Številka: 35.
Konec stoletne laži o nemškem Mariboru.
Le ena petina Maribora nemška, iz ustavnega odbora. Za nemški iredentizem v Jugoslaviji.
K dogodkom v Trstu.
Maribor. 12. lebruaria.
Tekom enega samega tedna je doživel Trst dve novi nasilji — napad na tiskamo .Edinost* ter požig Delavskega doma. Oba slučaja dokazujeta, da so tudi v Trstu, kakor v vsej ostali Italiji gospodarji situacije fašisti, ki pod okriljem vlade in njenih karabinijerjev delajo kar hočejo, ne da bi se jim bilo treba za to bati zasledovanja s strani oblasti.
Napad na tiskarno .Edinost* je po napadih na Narodni dom in na drugo Slovensko lastnino samoobsebi umeven, posebno še, ker so Jugosloveni v Italiji napram fašistom brez moči in se jim ne morejo postaviti v bran, kakor n. pr. soeijalisti. Nekaj drugega pa je napad na Delavski dom. Delavski dom je last socijalistov, last domače italijanske stranke, ki je fašistom ravnopravna in se jim lahko vsak čas postavi v bran, če treba tudi dejansko; in vendar se jim rte postavi ter se je ob dogodkih v torek in sredo v Trstu pokazala ravno tako šibka, kakor italijanski Jugosloveni.
To dejstvo je za naše primorske brate zelo velike važnosti, ker temeljito pobija vse one parole, s katerimi vabijo gotovi priganjači naše ljudstvo v vrste laške .internacijonale*. Te parole bazirajo večinoma na tem, da se bo naše ljudstvo v Italiji najlažje borilo proti Italiji v vrstah socijaiizma in komunizma, ki stremi za tem, da zruši sedanjo mo narhično Italijo in ki da je edino tudi dovolj močna, da to tudi res stori. Mi nismo verjeli nikoli v nobeno internaci-
jonalo, najmanje pa v kako italijansko, cer smo vedeli, da je ta internacionala ravno tako nacijonalna, kakor so na-cijonalni nacijonalisti sami. Istotako pa smo tudi malo verjeli v njeno zmago, ker njenih tedenskih revolucij pač nismo mogli smatrati za resne.
Da s kakim socijalističnim preobratom niti najmanje ne smemo računiti, to pa so nam pokazali dogodki zadnjih tednov v Italiji, a osobito še sedaj v torek in v sredo v Trstu. Po raznih mestih Italije so fašisti razbili in požgali delavske dome in socijalistične tiskarne, pretepli in razkropili socijaliste in isto so sedaj storili v Trstu; toda kaj je na vse to storilo laško socijalistično ljudstvo? Sedlo jena razvaline, pričelo najprej groziti z maščevanjem, nazadnje pa so ga oblile solze in milo se mu je storilo kot ubogemu šibkemu mučeniku močnejših fašistov
Kje je tu toliko opevana samozavest, kje je moč, ki je v stanu čez noč zrušiti temelje na podlagi sedanje človeške družbe organiziranih držav? Kje je vsemogočna internadjonala ? Nikjer! Iz slona je postal objokan zajec, ki se raje prepira in bije s svojimi kolegi za prvo, drugo, tretjo itd. intemacijonalo, ali oslovo senco prve, druge, tretje itd. vrste.
V	Trstu so se pristaši druge in tretje internacijonale bili za .Lavoratore*, prišli pa so tretji — fašisti — in so jim ga požgali. Tako ga nimajo danes ne eni ne drugi.
Ali sme sedaj naše primorsko ljudstvo še pričakovati rešitve in pomoči od laških internacljonalistov ? Se sebi ne morejo pomagati a tem manje bodo mogli drugim. Naše ljudstvo v Primorju mora po tem, spoznati, da se sme zanašati samo
na to, kar si bo lahko priborilo samo na narodnoedinstveni podlagi.
I do pa velja tudi za naše ljudstvo tu. Zadnji čas je, da se ljudstvo ne pusti več farbuti z obljubami in iulernacijonal-nimi socialističnimi in komunističnimi nebesi, ki jih nikoli ne bo, ker so le teorije, le fantom, iznajden zato, da koristi močnejšim narodom pri dušenju šibkejših in pa nekaterim posameznikom.
i. H.:
Socijalizacija.
(Konec).
Oni si lahko dovolijo luksus, da o priliki zopet natiskajo cele gore samih bankovcev, ker imajo te samo za notranjo uporabo in jih prav malo briga, če jih inozemstvo sprejema ali ne. Kar je pri njih glavno, življenskih potrebščin jim ni treba dobaviti od drugod in to je vsaj za enkrat glavna stvar. V Nemški Avstriji je to drugače. Kakor sem čital zadnjič v nekem avstrijskem listu, je tamkaj s padanjem ali povišanjem kronske vrednosti združen propad, ozi roma obstoj njih države. To tembolj, ker je ravno ta državica kar najbol navezana na svoje sosede in njih kredit Kakor se razvidi iz razvoja od Časa preobrata, je sovraštvo med narodi se zooet povečalo in zastopniki tega so najti ravno med delavstvom, ki se na naj-grši način med seboj bojuje. Zmanj šanje tega sovraštva bo moralo priti zopet potom meščanstva, potom trgovine in industrije in medsebojnega kulturnega dela. Kultura napravi ravno prvi korak k mednarodnemu razumevanju in pobratimstvu. Sovražim nemški narod, v kolikor je šovinističen in brez-
ttaks Zemljič:
Nemi grehi.
(Skica iz kmečkega življenja.)
stili so jo popolnoma v miru. Dobri ljudje pa so ji podarili celo tuintam kakšen poboljšek.
V	jeseni istega leta je vojaška oblast
Na plodnem ptujskem polju stoji ne- j prepisala povojačenega Korena v rezervo tna, a prijazna vas; poloviti jo okraj- in ga odslovila. Prišel j
znatna
na cesta, noge pa ji pere deroča Drava. Skoro vsa je pokrita z vejami sadnega drevja. Dozdeva se kakor speča devica,
•	ki je odeta s plaščem miru in —sreče.
Pred leti so bili tam Korenovi najuglednejši ; sloveli so radi svoje delavnosti, svojega imetja in poštenja daleč naokoli; bil je to dom prave kmetske zadovoljnosti.
Nekega večera je privedla neznana ciganka v to hišo 18 do 20 let staro deklico visoke rasti. Nebo jo je obdarilo bogato z vsemi izrazitimi znaki žen-nske lepote, odreklo pa ji je dar govora. Lepa revica je bila nema.
Ker je v prav isti dobi služil edini sin vojake in je razsežna kmetija bila preobložena z delom, sprejela jo je mati Korenova rade volje v službo. Zavezala se je ciganki, da bo revo oblačila in v vsakem oziru za njo skrbela.
Seljaki so spočetka nemo deklo radovedno opazovali, vaški paglavci ji celo nagajali, ko so pa sprevideli, da jim vrača reva radovednost in razposajenost samo z bolestnim nasmehom, da pridno dela od ranega jutra do kasne ao£i, pu-
ga odslovila. Prišel je kot četovodja na stalni dopust.
Skupno sta z nemo revo delala in trpela. Med delom pa sta se tudi spoznavala. Ljudje so sicer pričeli govoriti o njima to in ono, a vsak modrejši občan je pobijal najodločnejše te govorice. Fant je bil na dobrem glasu, služkinji pa so po njihovem mnenju bile neznane ljubezenske bolečine.
Prišla je pomlad, razkošna pomlad. Vsaka vejica je cvetela, vsaka bilka zelenela, v vsakem grmiču je žvrgolela ptica svojemu mlademu naraščaju.
Brzih nog je šla tedaj po vasi nova vest. Vse izkušene mamice so bile prepričane do mozga, da nosi Korenova tujka pod srcem sad spoznanja. Jasno pač je, da v tej novici Korenov Stefan ni odletel sumnji. Kod drugod naj bi nasedla reva ? Umevno pa tudi je, da so rahlojezične sosede zanesle hitro to zadevo tudi Korenovki na nos.
Ogenj v strehi! V Korenovi hiši je zapela druga struna. Kletev za kletvijo se je vrstila, najgrše psovke so bile vsakdanja molitev. Največ je trpela oneča-ščena sirota. Korenova mati jo je črtila,
obziren, spoštujem pa ga, v kolikor je on kulturen in napreden. Kje pa je v boljževizmu kultura? On je ravno sovražnik kulture in civilizacije pri svojim stemljenju po enakosti vseh slojev in josameznikov. Kar je bilo v Rusiji kul-urnih vrednost, to je uničil boljševizem. Od socijalizacije do boljševizma pa je samo en korak, ki pomeni pogin vseh, od delavca do kapitalista. Delavstvo drugih dežel ima svoje posebne inte-tese in bode	strogo	pazilo	na to,	da
ne pride do	poloma	njihove	lastne	de-
žele, mirno pa bode gledalo, kako stradajo in	ginejo	njihovi	sedrugi v
drugih deželah.
Kolikor je znano, so bila vsa prizadevanja in poskusi delavskih voditeljev vseh	dežel,	doseči enotno	po-
stopanje, zaman. Interracijonala je iz-grešila svoj cilj, kar najbolj dokazuje kongres v Bernu. — Posebno angleški delavec nima ničesar skupnega z delavci drugih dežel. Kaj njega brigajo sori-jalne spremembe v drugih deželah ? Vsak pes k sebi taco moli. Egoizem je in ostane glavno svojstvo tako posameznega Človeka, kakor celih slojev in narodov. Sprememba človeške narave bi še-le privedla do uresničenja vseh mogočih utopij. — Iz tega je razvidno, da je svetovna socijalizacija vsaj za nedogledno dobo izključena. Socijalizacija je v Rusiji v zadnjih 3 letih več uničila, kakor bo zamoglo najintenziv-nejše delo v dolgi vrsti let zopet popraviti. Uničevati je lahko, graditi težko. Socijalizacija je mogoča samo v deželi, ki razpolaga z vsemi mogočimi sredstvi za ohranitev naroda.
Ker pa to pri večini dežel manjka, ampak so skoro vse dežele navezane
kakor sovraži le ženska ono bitje, ki ji:
Težki
večno-
tepta rodbinsko srečo, dolgi dnevi so sledili.
Bila je strašna poletna noč, bliskalo je, kakor bi se odpiralo samo peklo, grmelo je, kakor bi se rušil svet. Na gmajni pod vasjo je podiral vihar topole, kakor preobrača otrok papirnate igrače, dež je lil v potokih. Kot nameček pa je še strahovito šumela peneča, nenavadno narastla Drava. Vsa vas je bila zakopana
v pravo orijentalsko temo.
V	tisti noči je izginila nesrečna nema reva. Nihče ni vedel kam. Ugibali so to in ono, a konečni „refrain" je bil: „Noč jo je dala, noč jo je vzela". Le vaški kovač, notoričen pijanec, je trdil, da je videl, ko je zapiral med bliskom in gromom okno, moža, ki je vlekel iz Korenovega dvorišča mrtvo žensko proti Dravi. Na njegovo izpoved ni dalo orožništvo in ni dala sodnija nič. Pijanec je pijanec...
Pri Korenovih so zaživeli novo življenje. Razburjena mama se je potolažila. Pomiril se je navidezno tudi sin, postal pa je izrazit čudak. Ogibal se je vsake družbe in sam hodil zamišljen svoja pota. Tudi vaški jeziki so s časom popolnoma potihnili.
Skrbni roditelji so mu poiskali bogato nevesto. Ljudsko besedičenje mu
ni mnogo škodovalo, saj je privlačila nevesto in njene starše lepa Korenova kmetija. Zakon je bil v kmetskem smislu nad vse srečen. In tako je preteklo nekai navidezno srečnih let.
Nekega dne je šel Stefan Koren s svojim hlapcem na gmajno podirat debelo topol. Sekala in žagala sta na vse pretege. „Oče“, pravi hlapec, „drevo se nagiblje ha vašo stran. Bodite previdni!" „Kaj boš ti mene učil", se je odrežal zakrknjeni gospodar.
V	istem hipu je prihrumel vihar, zamajal orjaško drevo in ga prekopicnil na stran, kjer je bil neprevidni Koren ter ga s svojo košato krono pokopal podse.
Spravili so nezavestnega domov; mogočna veja ga je skoraj zmečkala. V smrtni sili je s težavo izustil le besede; „Iščite, iščite jo revo. V Dravi, v Dravi je!"
Ljudje so ga sicer izpraševali po natančnih podatkih, a njega je oblila smrtna rosa. Molčal je in trpel.
In prišla je Rešenica, koščena znanka vseh umirajočih, položila mu svojo ledeno levico na vroče srce, z desnico-pa mu zatisnila steklene oči: zaspal je] za večno.
Ali pa je s tem poravnala smrt tui njegov duševni dolg, tega ne mislim — da ne , . ./
Stran 2.
•ena na drugo in primorane izmenjavati medsebojne produkte, zato je iz vseh jgori omenjenih vzrokov svetovna soci-tjalizacija nemogoča. — Podržavljanje velikih podjetij, kakor železnice, rudo-kopov in nekaterih večjih industrij je izvedljivo, toda pri tem nastane vprašanje, če je v interesu splošnosti z ozirom na bolj racijonalno gospodarstvo takih podjetij. Ze v knjigah o nacijo-nalni ekonomiji stoji kot splošno znano idejstvo, da državna podjetja delajo z | večjimi režijskimi stroški, kakor je to pri privatnih podjetjih. V praksi nam to najbolje dokazujejo železnice v Združenih državah. Skoro vse so v privatnih rokah, to pa radi tega, ker se pri državnem podjetju ne gleda toliko na individualnost posameznega in ker se tudi delo posameznih uradnikov šematizira. Povsod drugod se individualnost in sposobnost posameznega upošteva in tudi temu odgovarjajoče nagradi, samo pri državnih podjetjih se zatre in uradnik postane stroj, ki sicer na zunaj deluje in producira, v svojem bistvu pa ostane vedno eden in isti, dokler se ga po popolni izrabi ne vrže med staro šaro. Ce povsod drugod, tukaj je najmanj polje za individualnost. Ce se hočeš kot tak udejstviti, te čaka k večjemu disciplinarna preiskava in si ubit.
Blagor ubogim ...
Pa pustimo to. Gotovo je, da nimamo povsod iz podržavljenja, oziroma socializacije pričakovati koristi za sploš-'nost. Napredek obstoji v tekmi, ki zopet ‘izvira iz egoizma. Tako pridemo do tega, da bi posplošnjevanje pomenilo nazadovanje. — S teorijami se je socializirala Rusija. Uspehe vidimo. Kaj zamore delavstvo pričakovati od raznih mogotcev, včerajšnjih narednikov h la Bela Kun? Ce se ne motim, je neki soc. list sam priznal pred nekaj tedni, da je sedaj sicer slabo, toda pod vodstvom raznih kričačev in demagogov bi bilo gotovo slabše. Svet se ne more vrteti nazaj. Res je, da so se pri napredku kulture posamezniki in celi sloji vedno bolj diferencirali. Toda civilizacija in kultura je več ali manj koristila vsem, kakor priznava znani agrarni socijolog Henry George v svojem „Pro-gress and Poverty* (napredek in uboštvo), da dandanes živi v vsakem oziru najbolj zadnji delavec bolje in udobnejše, ko kralj v praveku. Da se ne bode lenuhom in nezmožnim enako godilo, ko delavnim in zmožnim ljudem, zato je najbolje, da se držimo izreka znanega Francoza: »Vsakemu po njegovi zmožnosti, vsaki zmožnosti po njenih uspehih*. __________________________
Notranja in zunanja politika.
* Veniselos v Parizu. Veniselos je dospel iz Londona v Pariz.
* Ruski protest proti navzočnosti mednarodnih čet v Vilni. Po litvin-skih vesteh je sovjetska konferenca v Kovnu protestirala pri litvinski vladi radi navzočnosti mednarodnih čet v vilnskem ozemlju, ker smatra to kot neprijateljski Čin napram Rusiji in zahteva od litvinske vlade, da ukrene proti temu potrebne korake.
* Vojaška konvencija med Romunijo in Poljsko? Knkor se javlja iz Bukarešta, se vrše med Romunijo in Poljsko pogajanja radi vojaške konvencije. Agencia .Damian* pa je opolno-moČena od merodajne strani, da demen-tira vest o tajni pogodbi med Bolgarijo in Poljsko r*<tf I^hrudže. *
* Novi ruski zastopnik v Italiji.
Zastopnikem Rusije v Italiji je bil imenovan bivši švedski poslanik Golowski. Italijanska vlada mu je podelila agrement.
* Revizija angleško-japonske zvezne pogodbe. Po vesteh iz Tokia se bodo pogajanja o reviziji angleško-j japonske zvezne pogodbe vršila v kratkem v Londonu.
* Pariški komunisti v zvezi s sovjetsko vlado. Pri neki hišni preiskavi v središčni zvezi mladinskih komunistov v Parizu se je zaplenilo mnogo korespondence, ki priča, da so bili komunisti v zvezi s berolinsko centralo sovjetske vlade.
hrbtno ozadje. V lem slučaju hoče n.pr. dr. Vrstovšek, ki graja učiteljstvo radi prevelikih plač, omiliti in opravičiti svoje najnovejše korito: Prosil je namreč za upokojitev — kar v IV. plačilnem raziedu. In zato kriči: dol s koriti!
Zanimivosti.
Vojna med zemljo in mesecem. Doslej smo bili vajeni vojen le med poedinimi narodi na naši zemlji in l<o smo v svetovni le preveč trpeli smo. premišljevali, kako bi, ko se bo na mirovni konferenci dajala podlaga bodočnosti, te vojne v bodoče sploh preprečili. Toda to se ni posrečilo niti samemu .apostolu" Wilsonu in vojne se bodo vršile tudi še v bodoče. Poleg teh vojen med prebivalci naše zemlje pa nam preti še druga vojna, vojna med našo zemljo in luno. Zadnje leto se je veliko govorilo o brezžični zvezi z drugimi svetovi, pa tudi ideja streljanja na druge svetove ni nova. S to idejo se sedaj znova bavi ameriški profesor Robert Goddard, ki je imel te dni v Washingtonu predavanje, na katerem se je bavil s svojim načrtom obstreljevanja meseca. Njegov načrt obstoji v tem, da se počne na mesec streljati s smodnikom brez dima. Kadar bi projektil priletel na mesec (šel bi z brzino 6000 čevljev v sekundi), bi videl z zemlje plamen. „Royal Institution Lecture* v Londonu piše o tem projektilu, da bi moral biti izstreljen s po-i močjo smodnika sestavljenega iz nitrata. Da se projektil enega funta požene izven privlačne sile naše zemlje, bi bilo treba šeststodvariajst funtov tega smodnika. Ker bi projektil prof. God-darda tehtal tri tone, bi potreboval 1836 ton, ali 183 vagonov smodnika, da se pošlje v prostor neizmernosti. Ameriški astronom prof. Pickering zatrjuje, da so ga opazovanja s teleskopom uverila, da se na mescu nahajajo tudi ljudje in ako so ti ljudje inteligentni, bi lahko z enakimi streli odgovorili. V tem slučaju bi to bombardiranje bilo za oboje zelo nevarno. Radi tega misli prof. Pickering, da je bolje pustiti ljudi na mesecu na miru, ker so po vseh znakih mnogo bolj inteligentni in duševno razviti nego mi, in bi tako lahko prišlo do nevarne vojne med zemljo in mescem.____________________________
Dnevna kronika.
Kdo podražuje jajca? Tudi to vprašanje treba v Mariboru temeljito razrešiti. V Mariboru se danes peča z izvozom jajc toliko ljudi, ki Še včeraj niso sanjali, da bodo kdaj preko noči obogateli pri jajčjih kupčijah. Vsaka taka nova tvrdka pomeni za vse kon-sumente novo podražitev tega v vsaki hiši nujno potrebnega živeža. S temi jajčjimi kupčijami so kupci in prekupci tudi našega kmeta tako razvadili, da n. pr. zdaj noče prodajati jajc, ker čaka na podraženje, jih Uidi. sam pokupuje, da iih potem dražje prodaja izvoznikom. Obrtna oblast, na noge!
— Kam gre drobovina? V mariborski mestni klavnici se pokolje dan za dnem na stotine vsakovrstne živine, katere meso se pošilja dnevno po več vagonov v Avstrijo. Da domači mesarji od svoje zaklane živine lahko razpeČajo tudi drobovino med svoje odjemalce, to nam je znano. Ni pa nam znano, kam gre ogromna množina drobovine od izvoziteljev mesa, med katerimi se nahaja vsepolno tujih nemških in hrvatskih tvrdk. Če že mora naša najlepša živina na račun podraženja mesa in na račun denarnic milijonarjev res v tolikih množinah preko meje, bi bilo več ko prav, da bi ta milijonarska gospoda Maribor odškodovala s tem, tla se vsa ta drobovina prevzame po zastopniku mestne občine ter na gotovem kraju, v gotovem času razpeča po znižanih cenah med revno ljudstvo in javne zavode, ki o3-dajajo ceneno prehrano za gotove sloje prebivalstva. Kakor čujemo, je te drobovine toliko odveč, da jo spravljajo in čakajo ugodne prilike, da jo za drag denar razpečajo med znane mesarje. Apeliramo na pristojno oblast, da se za to zanima.
— Darila Ljudski knjižnici. Lesn® industrija .Drava" je darovala Ljudski knjižnici za vrata knjižničnih omar po* trebne deske. Tvrdka .Balkan" pa j®1 iste zastonj prepeljala k mizarju. Pn-srčna hvala!	Knjižničar.
— V nedeljo, dne 13. t. m. vrši v prostorih mariborske Čitalnice sestanek zaupnikov Narodnega Sveta ^ neodrešeno domovino, vabljeni so tudi člani Matice, ki se zanimajo za narodn? obrambno delo. Poroča g predsednik 0 dosedanjem razvoju naše organizacije.
— Obvezni poluletni tečaj n* državni podkovski šoli v Ljubija111 se prične dne 1. aprila 1921. Za vstop v tečaj je vložit pri vodstvu državi podkovske šole v Ljubljani do dne 5. marca 1921 prošnjo ter ji priloži'';
1. rojstni in krstni listi; 2. domovini list; 3. zadnje šolske izpričevalo ; 4. u*n“ izpričevalo; 5. ubožni list; 6. nravs* veno izpričevalo. Pouk v podkovski *°‘ je brezplačen. Učenci dobivajo redu® državne podpore ter imajo prosto sta* novanje v zavodu; skrbeti pa mora]0 sami za hrano in potrebne učne knjig • | Poleg podkovstva 1 se poučuje ogled0' | vanje klavne živine in mesa. Državfl ; podlcovska šola v Ljubljani.	,	!
— Licitacija slame. Po nared® j komandanta Dravske divizijske oblas.r se vrši dne 20. februarja t. 1. ob 10- u i predpoldne v pisarni celjske pukovs* j okružne komande ustmena licitacija nabavo 120.000 kg slame za icellS0. garnizijo za čas od 1. marca do 30.	; tembra 1921. Predpisane pogoje se z more vpogledati vsaki dan od 10- j 12., oziroma od 14, do 16. ure v pisa.-a intendantskega skladišča v Celju. Ka', znaša 10% od zaključene svote. P0" jalec, čegar ponudba bode najcen j ostane obvezan za oddajo slame ta država pa bode obvezana po odobren ; licitacije od pristojne oblasti
— Truplo Krapotkina pokop*1 _e v Moskvi. Truplo kneza Kropotk>° f
— Naš članek o nacionalizaciji je
zadel v živo — pri »Straži*. Zakaj, ne vemo natančno, ker članek ni prav nič namigaval, ampak je pisec navajal vseskozi stvarna dejstva. Doslej smo slišali
0 tem članku le eno sodbo, da so vsi [pošteni Slovenci v Mariboru odobravali
1 odločen nastop proti humbugu, ki ga uganjajo denarni mogotci vseh strank s takozvano .nacionalizacijo*. .Stražini* puhloglavci seveda v svoji katoliški strasti sovraštva iščejo za vsako besedo snov za hujskanje in zato so tudi ta članek [izrabili za ostuden osebni napad na dr. IReismana. Na tem polju pa .Straži* ne bomo sledili, če še toliko izziva, ampak jo bomo ignorirali ravno tako, kot njeno I duševno sestro .Volksstimme*. S šmi« rami si ne bomo mazali rok. — Na izrazita .Stražina" vprašanja pa odgo varjamo stvarno za enkrat to, da ima .Straža*, oziroma SLS v svojem zaščitnem okrilju v Mariboru n. pr. večkratnega upravnega svetnika in delničarja Kobija, mnogokratnega državnega nadzornika advokata dr. Leskovarja itd.
— O novih koritih piše .laibžurnal dr. Vrstov§ka. Zakaj? Pri .Straži* ima inamret.vsak napad svoje poseboo, za-
— Zahvala. Odbor Udruženja SHS igralcev v Mariboru se najtopleje zahvaljuje vsem cenjenim damam in gospodom, ki so pripomogli s svojim nad vse požrtvovalnim sodelovanjem k izbornem vspehu gledališke redute v kazinskih dvoranah in p. n. publiki, ki nas je počastila s svojim mnogobrojnim obiskom.
Prvi sestanek društva „Pravnlk“ v Mariboru. V soboto dne 19. februarja ob 19.30. uri ima tukajšnja podružnica društva .Pravnik" v dvorani št. 84 okrožnega sodišča (II. nadstropje) svoj prvi društveni sestanek, pri katerem poroča odbor o svojem dosedanjem delovanju in predava podružniški predsednik, gospod dvorni svetnik Levec. Predmet predavanja je: „0 prekinjenju naturalnega priposestvovanja". — Želeti je, da se sestanka udeleže tudi zunanji pravniki, da povedo svoje morebitne želje.
— Za ljudsko knjižnico v Mariboru! .Slovanska Čitalnica*, najstarejše mariborsko narodno in kulturno društvo, slavi letos svojo 60. letnico. Razven ofidjelne slavnosti, ki se bo vršila tekom tega leta, hoče .Čitalnica" to znamenito obletnico kulturnega delovanja obmejnih Slovencev proslaviti tudi s tem, da odpre mariborskemu in okoliškemu prebivalstvu veliko in današnjim kulturnim potrebam v vseh ozirih odgovarjajočo Ljudsko knjižnico. Dosedanja knjižnica je neznatna, pomanjkljiva in knjige večinoma raztrgane, deloma pa odnešene. Treba bo torej nakupiti veliko število novih knjig, nabaviti omare in drugo potrebno opremo za knjižnico, nastaviti stalnega knjižničarja itd., kar vse bo stalo vsaj par tisočakov. Slovenska Čitalnica se vsled tega obrača do vseh, ki se zavedajo, da je kultura predpogo; zdravega narodnega razvoja, z nujno prošnjo, da darujejo večje zneske za to Ljudsko knjižnico in tako dejansko pomagajo utrditi narodni in državni čut med obmejnimi Slovenci. Tudi knjige so dobrodošle. Prispevki, ki jih je naslavljati na »Slovansko Čitalnico" v Mariboru, se bodo objavili v časopisih. Maribor, dne 12. februarja 1921. Za odbor: Ivan Kejžar, t. č. predsednik, i Dr. Avg, Reisman. t. Č. knjižničar.
je prepeljalo v posebnem
Moskvo in položilo na mrtvaški Pogreb se je vršil v četrtek.
— Bombni atentati v južni ^ , riki. V Rio de Janeiro sta bila z«« urad in borza po bombah zelo pj%t dovana. Domneva se, da so ta izvršili annrhisti.	m
— Izkaz o v mesecu januarju L, izbrisanih obrtnih pravicah vMartn r, Koren Marko, Vetrinjska ulica 2o,W oj, \ Kramberger Ljudmila, Cankarjeva 1‘4g, trgovka. Lednik Maks, Koroška ces g, rgovec. Kos Ivan, Volkmajerjeva ^ čevljar. Hočevar Karol, Koroška Cl
26, prevažanje tovorov. MišinskM Cankarjeva ulica 26, ključavničar- v . ožef, Vrtna ulica 12, zidarski Divjak Stefan, Splavarska ul. 7, 7 7jd-Nassimbeni Matija, Vrtna ulica mojsfer. Manal Rudolf, FrankoP. ulica 15, mesar. Kftgel Alojzij, ulica 2, čevljar. Marinič Jakob, cta«1!', eva ulica 26, ključavničar. Lu* jfejl slav, Pobrežka cesta 3, lZ“eLsta orodja. Thulman Moric, Koroška c j, 1°
V
ripar. Smigoc Elizabeta, Stolm r jerica. Kosi Marija, Loška ulic® delovanje oblek. Fink Josip, y° gffi'1 ulica 24, brivec. Grah Marija- -M ulica 3, prevažanje tovorov. Antonija, Aleksandrova cesta 2%evlj$' Krois Jakob, Mlinska ulica 35,	2'
Lešnig Josip, Frankopanska c l3 K mesar. Kusman Ivan, Meljska L m* i, čevljar. Masten Ana, Dravska \J0 trgov, s stroji. Koritnik nikov trg, komisija in agentura- til(i| Matija, Vetrinjska ulica H, H Krainz Roza, Zidovska ulica 1 » ce jevka. Rečnik Marija, Aleksano'
35, čiščenje oken, vrat in sob- tu '3 berger Franc, Aleksandrova	^
čevljar. Rajšp Marija, Dravska jpo trgovina z usnjem. Pavlik Iv®"’ jvin^ ska ulica 6, pleskar. Cernom j-, Tvorniška ulica 26, trgov. 2 blagom. Luzansky Karol, <_ O^Ao-trgovina s sirom. Mastek l rd jiV' trg 1, trgov, z meš. blagom n® < ^ Lah Marija, Glavni trg, trgovin jem, sadjem, j. sadjem m ^ o berger Franc, Meljska ceste j, 1 Dereani Franc, Orožnova ulica iHabit Ivan, Raičeva ulica
— Klub JDS v Mariboru. V torek 15. t. m. se vrši v klubovem lokalu restavracije ,Maribor" običajni sestanek. Vabljene so tudi ženske.
— Premeščen je v Maribor iz Ljubljane prof. Zrnavc ter nastopi svoje službeno mesto na tukajšni gimnaziji. Dr. Žmavc je bil v Ljubljani 20 let.
— Odločen č*n vipavskega župan* stva. Kakor znano so pod pritiskom italijanske nadoblasti morala tudi županstva v Julijski Benečiji sprejemati uradne italijanske dopise. Temu pa se je sedaj'kot prva odločno uprla Vipava, ki je na županstvo naslovlien laško pisan dopis vrnila s slovensko pripombo, da ie pisan v jeziku, katerega v občini ne razumejo. Upamo, da bodo temu zgledu sledile tudi druge zavedne občine. 9
— K naši notici iz Št. Jurja ob
Pesnici nam sporoča okrajno glavarstvo sledeče: Da izve javnost, kako skrbe v omenjeni notici pohvaljeni za otroke navajamo, da se ie meseca novembra t. 1. pozvalo vsa šolska vodstva, da nemudoma prično z razpravami za ustanovitev šolskih kuhinj. Obenem se jim je obljubila tudi izdatna pomoč iz tonda prehranjevalnega urada. V St. Jurju je bil g. okrajni glavar celo sam ter zahteval naj se na vsak način ustanovi taka kuhinja, toda razumevanja ni našel; kljub temu pa je nakazal za to kuhinjo kotel (vreden 700 K), 20 kg masti, 30 kg bele moke, 20 kg fižola, 500 kg krompirja, ponudil pa še kakao, sladkor in celo tudi kondezirano mleko. Toda niti na opelovane pozive se te stvari še do danes niso prevzele in še vedno leže pri glavarstvu. Taka je skrb St. Jurčanov ;za otroke. Enako so prevzeli tudi za revno šolsko deco nakazanih 180 zvez-rkov, 5 beril, 20 peresnikov, 40 peres, 20 kamenčkov, 30 svinčnikov komaj na ponovne pozive. Čast, komur spada, sramota, komur gre.
■—	Pobrežja. Imeli smo ljudsko
Stelje; čudno pa se nam zdi, da se je pritegnilo k temu poslu tudi moža, kije :bil prej nemgkonaoijonalen občinski svetnik. sedanji baje komunist, železničar ihcher. Radi bi videlij da bi nam g. ge-reni pojasnil, kako je mogoče, da taki ljudje prihajajo tudi sedaj še v ■osotedje tor igrajo kljub svoji preteklosti ‘še Vf dno važno ulogo pri občini in celo pri Stili H
Izid ljudskega štetja v Mariboru.
Štiri petine Slovencev in le ena pe-\	'	tina Nemcev.
Izid ljudskega štetja v Mariboru je za vstiej ovrgel laž o nemškem Mariboru. „Dus deutsche Marburg a/D.“ se je razblinil v luči resnice v nič. V jugosloven-skem Mariboru s 30.739 prebivalci je samo 6.ol2 Nemcev. Rezultat ljudskega
9« oroJC Sl^eč : Civilnega prebivalstva 28.202; vojaštva 2.537; skupno 30.739
ie moških 16-07°; žensk
'a	i	Je *	*	vefi	nego
žensk. Katohčanov je 28.064, oravoslav-
T .evar^eUstov, židov, brez konte-s.je m drugih je 821. Od celokupnega prebivalstva je Slovencev 20.929 Nemcev 6.512, Srbohrvatov 776, drugih Slovanov 436. Vseh Slovanov skupaj je torej 22.141 napram 6.512 Nemcem. Te suhe številke govore več nego vse laži nemškihi listov, te suhe številke ne govore Jež! Maribor na slovenski zemlji, h JC tUdi S:3ln — slovenski, kljub
s t™2omm°-ga, 5,0151)3 "melno barvali »tnoloHimiMtanklurtnskimi barvami.
nje. Včeraj debatnega večera ni bilo; namesto tega priredi Sokol družinski večer, obenem pozdravni večer udeležencem župnega prednjaškega tečaja, danes 13. t. m. v veliki dvorani »Narodnega doma* s nastopnim sporedom: 1. „J. J. Strossmajer“. Predava brat dr. Kovačič. 2. ,Moji vtisi iz Makedonije*. Predava isti. Začetek ob 20. uri. Na obilo udeležbo vabi člane in prijatelje Sokolstva odbor.
o	Družinski večer priredi mariborski Sokol za svoje članstvo in vpeljane goste v nedeljo dne 13. svečana t. 1. ob 20. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma, kjer je še ostala vsa dekoracija in električna razsvetljava od maškerade. Na vsporedu je predavanje brata dr. Kovačiča o Strossmayerju in njegovih vtisih z bivanja v južni Srbiji. Po predavanju je prosta zabava s petjem, godbo in plesom. Vstopnina prosta.
o	Sokolski vestnik župe v Mariboru je začela izdajati mariborska župa.
V	uredniškem odseku so br. dr. Pivko, Ljudevit Kranjc in Ciril Kočevar. Ravnokar je izšla prva številka tega lepega in zelo potrebnega lista, ki bo izhajal vsaj četrtletno v 1000 izvodih na 16. straneh. Ta številka prinaša člnnke Jugoslovenska Bela gora, Otona Šantla hrvatsko pisani članek Sokolsko bratstvo, dr. Pivka rajalne vaje in župne vesti, iz katerih ie razvidno	živahno	delovanje naših
Sokolskih društev v preteklem letu. Listič je vseskozi zanimiv in ga prepo-ročamo tudi ne-Sokolom!
Kultura in umetnost.
+ Velik simfoničen koncert. Mariborska vojaška godba pod poveljstvom kapelnika Herzoga' z 80 godbeniki priredi dne 19. t. m. v Gfltzovi dvorani velik simfonični koncert. Vspored in podrobnosti še slede.
peraturi -j- i C — 10. februarja je preko oblačnega dne nadvladal sovernik, proti večeru se je pojavil v nižjih plasteh zapadnik, barometer se je dvignil na 746, temperatura zj. — 2 C opoldne
—	1 C, naletoval je suh sneg, tla so sprvič v tem letu zamrznila. — 11. februarja nam je po oblačnih dneh prinesel zjasnitev, opoldne se je pokazalo zopet solnce, a ob isti temperaturi kakor prejšnji dan, ves dan brez padavine, v nižjih zračnih plasteh se je pojavil zopet jugovzhodnik, barometer se je do opoldne držal na višini prejšnjega dne, popoldne pa je začel vidno padati. Ge se preko noči vzdrži jugovzhodnik, imamo tekom 48. ur miča kovati zopetni vremen-preobrat:	Oblačno, vlažno, krajevno
vetrovno, s padavino odvisno od krajevne temperature, v naših kraiih naj-brže sneg.
Gospodarstvo, trgovina.
I	Prepovedan uvoz drobiža v Če-hoslovaško. Praški uradni list objavlja naredbo, po kateri je prepovedano uvažati v Cehoslovaško drobiž po 1, 2, 10 in 10 vinarjev.
| Likvidacija kompenzacijskih ugovorov. Te dni bodo prispeli avstrijski delegeti, da likvidirajo kompenzacijske ugovore med Jugoslavijo in Avstrijo.
| Pozor ameriški Slovenci. Tvrdka „Celeritas, Agenzia Internationale di spe-ditioni “ v Trstu sporoča v svojem dopisu, da se nahaja v njenem skladišču velika množina prtljage, ki j‘e mogoče last iz Amerike se vračajočih Slovencev. Radi tega'se pozivajo vsi, ki so prispeli iz Amerike in niso prejeli svoje prtljage, da sporočijo imenovani tvrdki število prtljage, ime potnika in parnika, na kate-ireni je potoval in kedaj je prispel semkaj. Toliko na znanje prizadetim.
Slovan, narodno tjtedališče.
Repertoire bodočih dni:
soboto 12.: „Misel“, izv. ab. DeseUetnica umetniškega delovanja Milana Skrbinška.
* V nedeljo 13.: pop. ob 15. uri ,.V vodnjaku11 m „Lepa Ualatea ‘. — ~.večer ,,Rodoljub iz Amerike", izven ab.
V pondeljek	14-.: „Mladost“, gost.	v	Ptuju.
V torek 15.:	„Mladost“, ab. C-20.
V sredo 16.:	„Jesenski manever/,	ab.	B-21,
V četrtek 17.: „Misel“I ab. A 22.
V petek 18.: Zaprto.
V soboto 19.: „Otroška tragedija" in „Vsi-,,enka“ ab. B-22.
i. Tu ned,?lJ°. 20-: P°P- ob 15. uri „Pri belem KonjiCKu“. Zvečer ..Amaconke**, izven ab.
V pondeljek 21.: ,.Otroška tragedija*1 in „Vsi-ljenka'1, gostovanje v Ptnju.
«»k!«;°Sk Ifia.-0*"" tragedija’*1 m „w
Sokolstvo.
p IV. redni debatni večer t; •
•SUl^T 'e, “borni
v; n ju profesor,« K , VcZg‘ednemu preda-
Šport.
: Planinski ples zadevajoče račune naj se nemudoma predloži g. dr. Lj. Brence, fin. svetniku v poravnavo.
: Mariborska podružnica SPD naznanja: Članarina znaša za letos 24- K, novopristopivši plačajo še poleg 6 kron vpisnine, ustanovnina enkrat za vselej 400 kron. »Planinski vestnik" se naroča naravnost pri Osrednjem odboru ter stane za letos 70 K, zaključna številka za I 1914 stane 10 K. — Člani plačajo v vseh gorskih kočah, izvzet je samo hotel „Zlatorog“ v Bohinju, polovično vstopnino in polovično prenočnino. Želeti bi bilo, da se vsi lanskoletni Člani javijo nemudoma pri enem sledečih gg. ki so Prevzeli vpisovanje: Baloh & Rosina,
i	\trg; Ivan Kravos in Pintar & Le-nard, Aleksandrova cesta. Planinski po-
2dM,!	,	.Blagajnik.
Vreme.
O	Meteorologlčno poročilo 11.
tebruarja. Prevladojoči sevemik je dne «• februarja prinesel delno zjasriitev in ezna no snežno padavino. Barometer se
vreme Sm° *meli ob,ačno, mokromrzlo
Najnovejša poročila.
Iz seje ustavnega odbora.
LDU Beograd, 11. februarja. Današnjo sejo ustavnega odseka otvori podpredsednik dr. Tomljenovič in naznani, da je predsednik dr. Vesnič odstopil, ker odpotuje v Francijo. Na jutrišnji seji se bo volil nov predsednik. Na mesto odstopivšega dr. Vesniča kot člana ustavnega odseka je pozvan dr. Nita Mušicki. Komunist Života Miloj-kovič pravi> da bi minister konstituante v svojem ekspozeju moral govoriti o vzrokih, ki so vodili vlado pri sestavi ustavnega načrta in bi moral očrtati notranji in zunanji položaj države, na podlagi katerega je bila taka ustava potrebna. Govornik napada ustavni načrt vlade in pledira za sovjetski režim, dasiravno je uverjen, da ga ustavni odsek gotovo ne bo sprejel. Po govoru dr. Voje Marinkoviča ni podlage za sporazum med komunisti in meščanskimi strankami, ker te imajo vse politične in meščanske pravice. V sovjetski državi je narod absoluten gospodar svoje usode. Govornik zahteva socijalizacijo zemlje, veleindustrije, bank ter zunanje in notranje trgovine, protivi se svobodni trgovini in zahteva obveznost dela ter ločitev cerkve od države, svobodo tiska in zborovanja, brezplačen pouk in zdravniško pomoč, delavsko zavarovanje, rdečo armado, pravico glasovanja v političnem življenju ter meščanske pravice za vse vojaške osebe.
Dunajska zaščita nemških Iredentističnih društev v Jugoslaviji.
LDU Dunaj, 11. februarja. Dunajski korespondenčni urad poroča: V današnji seji Narodnega sveta so posl. dr* H a m p e 1 in tovariši predložili zvezni vladi nujno vprašanje glede zaplenitve premoženja avstrijskih obrambnih in planinskih društev po jugoslo-venski vladi. Interpelacija navaja, da so jugoslovenske oblasti klub ridečbam *^ 267 mirovne pogodbe doslej
lastnino nemškoavstrijskih državljanov ne le neprestano zapljenjale, marveč so nastavljeni sekvestri in vnovčevaii tudi terjatve državljanov nemško-avstrijske republike. Interpelacija zlasti poudarja prisilno prodajo koč, ki so lastnina nemško-avstrijskega planinskega društva, šolskih poslopij in šol, ki so lastnina nemškega Schulvereina in vnovčevanje terjatev -društva „Sudmark“ v Gradcu. Navzlic izpremenitvi pasa A na Koroškem se še vedno interjujejo sekvestri, imenovani od deželne vlade v Ljubljani, hipotekarne dolgove, katerih upnik je nemški „Schulverein‘. Interpelantje sta-vljajo zvezni vladi vprašanje, aii je pripravljena odrediti, da se nemškim obrambnim in planinskim društvom glede njihovega premoženja v držaji Srbov, Hrvatov in Slovencev podeli popolna zaščita v smislu člena 267 mirovne pogodbe. Poslanec dr. Hampel utemeljuje to vprašanje, nakar mu zvezni kancler dr. Mayr odgovori: Zvezno piinistrstvo za zunanje posle se briga za zaščito interesov obrambnih in planinskih društev v Jugoslaviji ravnotako, kakor za zaščito vsake druge fizične ali juridične avstrijske osebe. Zaradi tega sem avstrijskemu poslaniku v Beogradu že večkrat poslal potrebna navodila. Glede vnovčevanja terjatev obrambnih društev po jugoslo-venskih sekvestrih je avstrijsko zastopništvo v Ljubljani dobilo nalog, naj v tem oziru posreduje.	<-
To je imelo za posledico, da je slovenska' deželna vlada obljubila, da bo ustavila postopanje sekvestrov, proti kateremu smo protestirali. Pogajanja radi razvelja-, vljcnja se!rvestrov v Beogradu so dospela* doslej le do razpravljanja predhodnih* vprašanj glede programa porazgovorov. Na prošnjo jugoslovenskih zastopnikov,; ki se udeležujejo pogajanj, pa so se ti! perazgovori odpodili na 20. t. m. radi notranjih posvetovanj. Poedini primeri zaplemb se doslej sploh še niso razpra-, vljali. Se-le v zadnjem času je avstrijsko poslaništvo v Beogradn zppet dobilo nalog, naj se z vsem povdarkom zavzame za zaščito interesov omenjenih društev. Jaz sam se bom pobrigal za to, da bomoi pri vsaki priliki naše stališče povdqrjali.;
Nato je poslanec dr. Hampel stavilj nastopni predlog, ki ga je zbornica] sprejela: Zvezna vlada se pozivlje, da vj smislu člena 267 mirovne pogodbe’ posreduje pri jugoslovenski vladi, da’ ustavi nadaljnjo prisilno prodajo imovine; nemško-avstrijskih državljanov in prisilno! vnovčevanje nemško-avstrijskih terjatev.! Vlada naj pri bodočih pogajanih z vlado: države Srbov, Hrvatov in Slovencev' ravnotako zadostno ščiti imovinskopravne interese poedinih obrambnih društev; kakor drugih nemško-avstrijskih fizičnih ali jurističnih oseb. (Opomba LDU. Pripomniti j‘e, da so nekatera nemška ob-5 rambna društva, v prvi vrsti .Sfidraark* odkrito iredentistična društva, ki delujejo z vsemi sredstvi na razpad države in odtrganje gotovih delov, zlasti Štajerske, od Jugoslavije. Naravno je, da bo za ravnanje jugoslovenskih činiteljev napram takim društveni merodajen način delovanja navedenih
i	išlitucij.)
Borza 11. februarja.
Zagreb: Berlin 234—245, Italija' 532—535, London 565—568, New York 145—146, Pariz 1040—1045, Praga 188 do 190, Švica 2350—0, Valute.) Ameriški dolarji 144.50—145.00, avstrijske krone 24—25, carski rublji 65, češ-1* ko-slovaške krone 173—175, francoski* franki 0—1020, napoleondorji 472 do 482, nemške marke 230—231, romunski leji 192—202, souvereigni 255; italijanske lire 518—520, turške lire 510^
Veliki upori ruske mornarice?
DKU Pariz, 12. febr. (Brezžično.) Preko Kodanja se poroča iz Kronstadta o velikih uporih ruske mornarice. Uporniki baje korakajo proti Petrogradu. '?
Glavni urednik: Ra d i v o J Rehar.. Odgovorni urednik: Fran Voglar.
0	.V
Hiša s 6 stanovanji
6 sob in 6 kuhinj, vrtom, drvarnice, „0 minut od mesta, pripravna za vsako obrt,J1.ac..Drod«i Naslov „v_vpravi .Tabora*.	~ *
Stran &
gr?
w
Marrtiotr, 13. febrffdtfa i92!
Gospodarska komisija (01«« glmishs 1-2(1)
ima za razpeCati sledeče demobillzacijsko blago:
2 bencinski lokomotivi
/bi 1 p o S t n i v o z za poljski tir; cinkasto pločevino, železne vodovodne cevi v premeru 30 do 80 mm, »atvornice in flanSe. — Ponudbe se sprejemajo do 20. februarja. — Podrobnejša pojasnila se dobijo pri podpisanem uradu.
GosioU komisija za stvarno deuHt&ilizacito v Marto
Inž. Kukovec 1. r.
193
Belo nemško
jedilno sol
v vrečah, kakor tudi Industrijsko sol, slad«
kor, bolno ol|e itd. oddaja po najnižji ceni.
Tvrdka Anton Tonejt in drug
Maribor.	199 5—1
S0T* Zahtevajte cene! *W
"'ir
Pohištvo
Sp«Je«, Jedilne Is gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložiti, mddroci, otomane, spalni in dekondjski dlvartl, postelje, omare, nli« ta stoli Is mehkega in trdega les«, Se|«m«
GSMiCMMgifei
nogu od proste do riajfin. Izvršitve'po jako
•	nizkih tenah pri tvrdki s« pohištvo
KAREL PRESS, Maribor
lloalrto« trg It 1
(41 ' Sl 7 Ceatld lastoajt
Htv*' •. ■ •
Motorjezaistosmemi tok
f	(Gleichstrom)
14 H P, 3 HP, 1 HP z napuščaji (Anlass), ter motor na plin proda
Mariborska tiskarna d. d.
Jurčičeva ulica 4.
Carinsko posredovanje
izvršuje najtoJneje po najniiitti cenah
F. & A. UHER
špedicijsko podjetje
Maribor 63 4-4 Ljubljana
Naše naročnike
opozarjamo, da se naročnina plačuje v naprej in ne nazaj. Kdor pa nam lista, ko mn poteče naročnina ter ne dopošlje druge, ne vrne, tega smatramo še nadalje za naročnika ter je tudi pravno dolžan, poravnati nam naročnino za vse nadalje prejete številke.
Uprava.
•asaa®®®®d##^®®$®®®®®®9®&®®®
Mala oznanila.
Išče se žagarski mojster,
ki bi bil sposoben napraviti ter voditi novo žago v Bosni. Nastop takoj. Ponudbe na naslov Gnječ i Petrovič, Sarajevo. 184 3*2
Trailm sobu sa 2 ili 1 kre-vetom i divanom. Ponude pod broj »100« na ekspedi-•nonca Rud. Gaisser. 198
Nila je za prodati v Mariboru na Koroški cesti 106. Pojasnila daje Martin Kraner, Meljska cesta 10.	197
Nila na oglu, enonadstrop..
4	stanovanja po 2 sobi, kuhinjo, shrambo za jedila, električna razsvetljava, veliki sadni in zeliščni vrt, primemo za stavbišče, se takoj ceno proda. Po kupu stanovanje prosto. Magda- ( lensko predmestje, Stritarjeva ul. 17, Maribor. 196
iKSK
Kot
družabnica
ali
poslovodkinja
s kavcijo, s trgovsko izobrazbo in prakso, bi pristopila v kako že vpeljano trgovino s špecerijskim blagom. Ponudbe na Anončnl in informačni zavod »VEDEZ«, Maribor, Slovenska ulica 6.	128
Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru
se priporoča potujočemu občinstvu.
Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo.
Fr. Stickler.
Sr Svoji k svojim!
!aooooae©osscooooooeopoooo«»o***®«*«**®*«®»*®o«e©cos»©oooo®ooOo«»oeosooo©«e©oo6o*oasso«*«*©c®eo*»»®b«C»«***C«ooo«**t 6 ooo*o#oo««o©oto»o«©ooot»oOoaosoaaooooooos*s*®©ol>aoD.poo0ooooooo©soooosoeo<>oooc©Bao«oSo»osoo*s^#soosoooooo«»» \
Mala hiSa' z velikim vrtom s 3 se proda. Horvatek, Mejna. |» ulica 16.	1951
Hieica z vrtom, 4 stanovanja, se takoj proda. Vprašati Ob železnici 12-1. 202
Drobno mleto prvovrstno rdelo papriko nudi v poštanskim paketima franko kg A K 80— Aleks. Moso-rino, Curug, Bačka. 194
Njiva, proti Kamnici ležeča, se kupi ali vzame v najem. Ponudbe na upravništvo pod »Njiva«,	200
Šivalni stroj in otroški voziček se proda. Naslov v upravništvu.	201
Pollljam franko povsod v
5	kg poštnih paketih grških fig za 120 kron, rožičev za 102 K, olupljenih mandeljnov za 498 K, pečene kave «Aro-matica» za 403 K, Ceylon čaja za 498 K. Vinko Hmelak, Maribor, Slomškov (Dom-platz) trg 6.	161 3—2
Brivnica Frana Novaka na Aleksandrovi cesti št. 22 se priporoča.	22
Ižče se meblirana soba
s prostim vhodom za enega ali dva gospoda. Ponudbe na upravo lista.	t
En valik Štedilnik za vzidati se proda. Vprašati v upravi lista.	t
•	o c *
: s ::
I *
s j
!i
o •
•	o
•	o
o o o o ©o o©o
s%
•	o o o o o o •
:£
O o
H
fS
ii
§! a e
•	o
u
•to
•	o
S*
..PETOVia*'
usnjarska industrija d. d.
na Brega pri Ptojo
ti
t
i!
(Slovenija)
je pričela z za
■ a, •>
obratom tovarne čevlje.
•s.J*
Gonilni jermeni
za stroje v vseh širinah od 30 do 200 mm v zalogi pri Ivan Kravos, sedlar, Aleksandrova c. 13.	180	10-2
Zavod za straženje in zaklepanje v Mariboru
prevzame
vuko vrsto straienja v mestu, na kolo* dvorih, kakor tudi spremljanje Železniških vozov. — Pojasnila v pisarni: P r K-staniška ulica 2.
Primorci!
Naznanjam, da sem odpri
novo higienično brivnico.
Za prvovrstno in čisto postrežbo jamčim. 191 2—2
Vjekoslav Gjurin
primorski begunec.
Maribor, JuržlJeva ulica št. 9.
roooooooooooocoooooooopoooooooooooooog
Jos. Martinc |
Maribor 625 Galanterijska veletrgovina
s s
fc. ••
it • • 9 •
s:
o •
s:
:s $:
II
II
i	1
ii 11
Izdeluje vsakovrstne
Boodpr- in Mac-kav-čevije
za gospode in dame, navadne delavske, kakor tudi najfinejše luksuzne čevlje.
188 2—2
fO0OOO*8##*OM«O##*66#0OO®OO6®0k®fl#6®®0#6®©*#®0®##ofl,900jofi08®®#6*#MM0MflMI#IO«B6jOo00«0*ewiMee#*O«##<’ gfC
ooo©oo©oo©©o©©©oo©©ooooo0o00ooooooo©o©#9«©o©©o©oooooo©©®o0o^eoo#ooo«o*ooaoaaaoo©©ooo0oooooo©osooo«©oo©®o«i«p0
-ii
KNJIGOVEZNICA
MARIBORSKE TISKARNE D. V-
kF:
KI JE NAJMODERNEJŠE UREJENA, SE
PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU,
OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA
VSA V KNJIGOVEŠKO STROKO SPADA-
JOČA DELA.
IZVRŠBA SOLIDNA! CENE ZMERNE!
Tovarna in zalop Koroška cesta 46—-53
Potor Nocbnegger in drugovl
/	friporofaii*
Moja zattgo koinjlehrih spalnih sob, Irnhlofalte oprave 1* *. )»C« ki trdega Im, kakor posamezne dele flOF* po znižani* «•**
Pohištvo!
Izdaja: Tiskovna zadruga	—	Tiska:	Mariborska	tiskarna	d.	d.