tipsko se ta smreka značilno loči od smreke, ki se je sadila kasneje s sadikami, vzgoje- nimi v kočevski drevesnici. O avtohtoni smreki se je na Kočevskem že zelo zgodaj pisalo. Kot primer navajam prvi povojni gozdnogospodarski načrt za gospodarsko enoto Grčarice, ki navaja po- datke o smreki zelo obširno za predel na Veliki gori, kjer se svet dvigne na 1100 m in več. Vmes sta navedena tudi oddelka 38 in 39 - takrat še ohranjena kot pragozd, zato se je urejevalec gotovo zavedal, da gre za avtohtono smreko, vendar se mu ni zdelo to nič posebnega. Smreko so opazo- vali gozdarji tudi v Rajhenavskem prago- zdu, kjer je postala posebnost šele pozneje. Na avtohtono smreko so pozneje opozarjali še mnogokje. Na Kočevskem je obveljala mnenje, da se avtohtona smreka nahaja na višinah nad 1000 m, kjer je posamič pri me- šana v gozdovih jelke-bukve. Jelki in bukvi je konkurenčna le v zelo skalovitih gozdnih fitocenozah. Sadnje v jelovo-bukovih gozdovih so že pred leti zahtevale primerno provenienco semena in sadik. Po seme smo se napotili med naravne smreke na Turnu (Velika gora) in na Medvedjaku (GE Draga). Dobili smo uradno dovoljenje za nabiranje se- mena na teh lokacijah. GDK: 165.5:907:971 Glede habitusa je znano med gozdarji na Kočevskem, da ima avtohtona smreka zelo polnolesno deblo, tanke veje in ozko kro- šnjo. Ni je težko ločiti od vnešene smreke, "tudi one iz Češke ne. Za tip smreke, ki jo dr. Accetto navaja kot značilen primer sa- monikle smreke na Kočevslohranitev in obnovitev bio- loške raznovrstnosti nujno spada k trajnosti gospodarjenja, kar moramo upoštevati tudi v gozdarski politiki in zakonodaji«. Na pod- lagi takšnih in podobnih priredb je dr. Zu- pančič v nadaljevanju izpeljal sklep: )) ... Posamezne države so dolžne izdelati STROKOVNA SREČANJA GDK: 188:971 in dopolnjevati smernice .. ·" Podobnega določila v resoluciji ni mogoče najti. V resoluciji je izražen velik interes za reševanje nekaterih problemov v gozdar- stvu, zato je za Slovenijo seveda zanimiva. Še posebej je zanimiv proces, s katerim Evropa poskuša te probleme rešiti. Zato upam, da bodo v prihodnjih številkah Go- zdarskega vestnika predstavljeni ta in drugi mednarodni dokumenti, ki se nanašajo na gozdarstvo. Ali lahko pripravo le-teh priča­ kujemo od Ministrstva za kmetijstvo in go- zdarstvo? Z objavo bi se tudi izognili (hote ali nehote) prirejenim prevodom teh po- membnih dokumentov. Prav to je tudi glavni motiv, da sem predstavil svoj pogled, more- bitnim pripombam o dlakocepstvu navkljub. 1 vse podčrtal M. Š. mag. Milan Šink o Zborovanje Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije v Ljubljani Letos je že drugič Slovenija organizirala zborovanje mednarodnega Vzhodnoalp- sko-dinarskega društva za proučevanje ve- getacije. Prvič je to bilo 1974. leta in letos od 7. do 11. julija 1993. Obakrat je bil organizator Biološki inštitut Jovana Hadžija SAZU oziroma ZRC SAZU v Ljubljani. Le- tošnjega simpozija se je udeležilo okoli 60 članov iz Avstrije, Italije, Slovenije in Hrva- ške. Tema letošnjega zborovanja je bila "flora in vegetacija Kamniško-Savinjskih Alpcc in je obsegala dva dneva referatov in tri dni terenskih ekskurzij v floristično in vegetacijsko najzanimivejše predele Kam- niško-Savinjskih Alp. Prvi dan so po pozdravnih nagovorih sledila tri uvodna predavanja: Akad. dr. E. MAYER: Rastlinske geografske značilnosti Kamniško-Savinjskih Alp, dr. M. ZUPAN- ČIČ: Gozdna in grmiščna vegetacija Kam- niško-Savinjskih Alp, mag. A. SELIŠKAR: Pregled traviščne vegetacije Kamniško-Sa- vinjskih Alp. Naslednji dan je sledila vrsta zanimivih prispevkov kolegic in kolegov iz Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške v zvezi z vegetacijsko, floristično, taksonomsko, ekološko in fitogeografsko tematiko in pro- blematiko. Tretji dan je bila celodnevna ekskurzija na Kamniško sedlo (1 903 m) in na južna pobočja Kamniško-Savinjskih Alp (Gorenj- sko). Del višinske razlike so nam omogočili prijetneje in lažje premagati terenski avto- mobili, ki nam jih je prijazno dala na razpo- lago Slovenska vojska, kar je na vse udele- žence, zlasti na tuje, naredilo velik vtis. Glavna tema je bila traviščna vegetacija in flora. Informativno smo si ogledali še vege- tacijo in floro ruševja in bukovih gozdov. GozdV 51, 1993 475