Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
1>

Glas
List slovenskih delavcev v ^Ameriki
i- —
TZ» first Slovenic,
the United, Issued every* except Sundays and Holiday«.
	Entered as Second-Class matteb, September 2l? 1903,	at the Post OfftrE at New York, N. Y., under the Act of Congress op March 3, 1879.	
Stev. cj3.	NEW	YORK, 20. aprila, 1904.	Leto XI.
Premije na naseljence.
Zakon proti subvencioniranim inozemskim pa-robrodnim družbam.
Zakon proti pogodbenim naseljencem.
Uzrok temu jc ogrska vlada.
Washington, 19. aprila. Zastopnik Payne, N. Y., vložil je postavni predlog, vsled kterega bodo naselniške zakone v toliko preinačili, da bodo takozvani osobni davek povišali. Novi zakon bode preprečil vsako ugodnost, ktero so dodelile inozemske viade raznim tujim parobrodnim družbam. Po novem zakonu bode moral vsak naseljenec, kteri pride semkaj z parniki družbe, ktera izvaža izseljence po pogodbi z to ali ono vlado plačati $30 (150 kron) davka, ako bode hotel ostati v Ameriki. To se zgodi nr.ravno le v slučaju, ako je do-tična vlada izseljenca silila, da je potoval s parnikom družbe, ktera je v zvezi z vlado. Mr. Payne je podkrepil svoj postavni predlog z dejstvom, da je neka inozemska vlada (ogrska) sklenila z neko inozemsko parobrod-no družbo pogodbo, vsled ktere vlada jamči, da bode odpotovalo v Ameriko 30,000 izseljencev vsako leto. Ona ista vlada je svojim "državljanom" prepovedala izseljevati se z drugimi parniki.
Naselniški odsek naše vlade se danes posvetuje o tem predlogu.
Avstro-ogrski poslanik Hengel-muelier se je včeraj dalj časa posvetoval z državnim tajnikom Hayem g^de imenovane pogodbe med ogrsko vlado in Cunard Line. Poslanik je zatrjeval, da v Ameriki želje ogrske vlade napačno tolmačijo, kajti ogrska, kakor tudi avstrijska vlada želita izseljevanje kolikor mogoče omejiti. (Zato pa sklepa ogrska vlada pogodbe, s kterimi jamči, da se bode samo iz Ogrske izselilo vsako leto najmanj 30,000 izseljencev!!)
St. Louis, Mo., 20. aprila. Ravnateljstvo svetovne razstave je ravnokar izdalo oficijelni program o otvoritvi razstave dne 30. aprila
Otvoritvena slavnost se prične ob 9. uri dopoludne s tem. da se snidejo ravnatelji, člani nacijonalne razstavne komisije in dame takozva-nega Board of Lady Managers v uradu razstavnega predsednika Fran-cisa. Istodobno zbero se inozemski razstavni komisarji v poslopju angleškega oddelka, dočim se snidejo razstavni komisarji raznih držav in teritorijev naše republike, governerji iin delegacije državljanstva v upravnem poslopju zvezi ne vlade. Pol ure kasneje se vsi zborovale! snidejo pred spomenikom Louisiana Purchase na razstavnem prostoru. Na to bodo odšli po odbore zvezinega senata in zastopniške zbornice, dočim bode vojaška godba spremljala vojnega tajnika William Tafta do spomenika. Taft bode zastopal predsednika Roo-sevelta. Slavnostno zborovanje bode otvoril ob ^211. uri predsednik Francis. Potem slede običajni govori. Po govoru vojnega tajnika Tafta, bode predsednik Roosevelt iz svojega stanovanja v Washingtonu pot-om električne zveze, otvoril razstavo in pognal vse v.roje na razstavi.
Popoludne se vrši na "Midwaj' Plaisance" velika parada narodov, ktere se udeleže vsi zastopniki raznih narodnosti.
Slovenske nofosti.
—	Iz Lloydella, Pa., se nam poroča, da je v tamošnjem rudniku dne 14. t. m. ubila zemska plast necega 20letnoga Slovenca (ime?). Bil je na mestu mrtev. Doma je iz Žirovskega vrha štev. 11. Pokopali po ga dne lt>. t. m. na hrvatskem pokopališču v Johnstownu, Pa.
—	Dne 12. aprila zjutraj ponesrečil je na Hecla št. 2 pri Calumetu, Mich., naš rojak Martin Majerle. Leva roka mu je zlomljena in dobil je tudi notranje poškodbe, in se je bati za njegovo življenje.
—	V Butte, Mont., ponesrečil je v "Original" rudniku Hrvat Milan Trskovič ter ostal na mestu mrtev.
—	V Steeltonu, Pa., umrl je D Šusteršič iz Gradaca na Kranjskem Bolan jo bil več let. V Ameriki ostav-lja tri brate.
Iz Klondike.
Seattle, Wash., 20. aprila. Iz Daw son City se poroča, da bodo letos i pokrajini Klondike pridelali najmanj za $10,000,000 zlata. Tudi ob Cape Nome so v tej sezoni pridelali več zlata, nego kedaj popreje. Sedaj so pričeli z izpiranjem zlata v Klondike.
Znižana vožnja.
Red Star črta je prevežnjo ceno znižala za Kranjce, Hrvate, Istrijane in Dalmatince in to IZ AN -TWERPENA DO NEW YORKA za $24.50, Hamburg-American črta pa na $29.50. Najbrie bodo tem družbam Še druge sledile.
Vožnji listki po dobiti pri Fr. Sak ser, 109 Greenwich St., New York in 1778 St. Clair St., Cleveland. O.
Bremenski Lloyd je tudi znižal ceno za vožnjo iz Kranjske, Hrvatske, Istre in Dalmacije v Ameriko in sicer za poštne parnike na $24,50 gd Bremena v New York, za brzoparnike pa $29.50 iz Bremena v New York. Listke prodaja F. Sakser, 109 Greenwich St., New York.
Gala y St. Lonisii.
Otvoritev svetovne razstave bode se vršila dne 30. aprila.
Predsednika Rooserelta bode zastopal tajnik Taft.
Oficijelni vzpored.
jev odstopi.
Naprosil je cara, da ga odpozove.
Rusi so vjeli in obesili japonskega princa.
Nora bitka pred Port Arthnrom. — Male praske ob reki Valu. Admiral Skridlo? v Petrogradu.
Petrograd, 20. aprila. Tukaj se na- j raznih mestih vršil boj med Rusi in znanja, da je podkralj Aleksejev br-| Japonci. Dne 16. aprila 30 Rusi zojavno prosil cara, naj ga odstavi, j ustrelili 6 japonskih vojakov. Dne Splošno se trdi. da bode car nemu- i 18. aprila bilo je slišati ob reki gro-doma ustregel nj ego vej želji.	. men je topov in pokanje pušk. O
Odstop podkralja, kterega je ime- izi<hi prvega večjega boja še ni niče-
Toronto v ognju,
Muogo hiš zgorele:
Škoda znaša $10,000,000.
Toronto, Ont., 20. aprila. Na King Wellington in York ulicah pričelo je včeraj zvečer goreti. Do 9. - ure se je požar tako razširil, da je bila omejitev izključena.
Ob 10. uri se je požar razširil vse do Bay St. Ob 11. uri se je veter spremenil in nosil iskre ter ogorke na vse strani, tako, da je povsodi gorelo. Jeden gasilec je zgorel, zopet drugi je smrtno ranjen.
Ob 1. uri po noči je bil ves dolenji del Bay St. zgubljen. Škodo cenijo še sedaj na $10,000,000.
Iz Buffalo, N. Y., so poslali v Toronto par sotnij gasilcev.
noval car takoj po pričetku vojne vrhovnim poveljnikom na Iztoku, bi bil v normalnih okoliščinah skoraj nemogoč, ako bi se pri tem ne šlo za izvanredne dogodke. Car Nikolaj namreč Aleksejevu več ne zaupa, Aleksejev je namreč zaradi svoje stroge politike izzval vojno, na kar je dopustil, da so ga Japonci v prve j noči iznenadili. Ona noč je bila tud? glavni vzrok nadaljnih nezgod ruskega brodovja v Port Arthuru.
Tudi se v Petrogradu zatrjuje, dr so mu tukaj svetovali, naj odstopi. Imenovanje Kuropatkina samostoj nim vrhovnim poveljnikom vojske i sedanje imenovanje Skridlova pc veljnikom brodovja, znači dovolj j& siio, da Aleksejev ni več v milosti pr ca.ru. Ruski narod pa tudi ne oh žaluje Aleksejeva, kteri bode ostal \ Port Arthuru, dokler ne pride tjeka; Skridlov.
Paris, 20. aprila. Iz Jinkova 3e poroča, da se je vršila včeraj popoludne pred Port Arthurjem nova pomorskr bitka.
Harbin. 20. aprila. Tukaj so ko-zaki vjeli necega princa japonske cesarske obitelji kot ogled ulia. Prinea in nekega japonskega Častnika so Rusi vjeli, ko sta ogledovala železnico in most ob sibirskej železnici. Oba so dovedli takoj v Harbin, kjer je glavni stan ruske vojne. Vojno sodišče ju je obsodilo na vešala in 24 ur potem so ju obesili. Pred svojo smrtjo je jeden povedal, da je princ iz cesarske obitelji. toda svojega imena ni hotel navesti.
Petrograd, 20. aprila. Japonskega transportnega brodovja še vedno ni v chilski zaliv. Prvotno bi se Japonci rado izkrcali v zalivu Liao Tung. Ker je pa tam preveč Rusov, se tega ne upajo storiti.
Vsekako je pa mogoče, da se Ja-
Mala poročila.
—	Gledališki podjetniki Rich <fc Harris iz New York,a, so kupili gle dališče Iroquois v Chicagu, kjer se je pripetila znana katastrofa. Gledališče bodo preustrojili za Vaudeville.
—	V Montrealu, Canada, se je gospa Mary Williamsonova zastrupila z karbolno kislino. Svojej v New Yorku živečej sestri, imenom Lebo-vič, je pisala, da je to storila radi tega, ker jej njen mož ni zvest in ker ž njo neče živeti.
—	V nekej chicažkej gostilni st.\ se sprla dva Italijana, Ignazio Ra monso in Tomaso Tatrio, radi necega dekleta. Romanso je streljal na svojega nasprotnika in ga težko ranil, na kar je samega sebe ustrelil Oba sta delala pri Standard Oil Co v Whitting, Ind.
ROJAKOM V JOLIETU, ILL., in
okolici priporočamo našega zastop nika Mr. John Sastarliča, 1208 N. Centr© St. Imenovani gospod ie na§ trgovki dopisnik.
sar znanega.
Seoul, 19. aprila. Japonska vojska je razdeljena v dva dela. Prvi šteje 45,000 mož in operira ob reki Yalu, drugi pa 15,000 mož, kteri čuva pota v Ivoreji. Glavno izkrcevališče je Chemulpho. Japonci so utrdili otok Kojedo pri Mestu Masampo v južnej Koreji. V Yongampo bodo izkrcali Japonci večje število vojakov.
Petrograd, 19. aprila. Na potu v Port Arthur, dospel je semkaj pod-admiral Skridlov, kteri bode v Port Arthuru prevzel poveljniško nad ta-mošnijm vojnim brodovjeru. Ljudstvo ga je sijajno sprejelo.
Petrograd, 19. aprili. Ves veliki Znamenskoj trg pred Nikolajevskim kolodvorom je bil poln občinstva in policija skoraj da ni zainogla vzdrževati redu, ko je dospel semkaj admiral Skridlov. Ivo so ga množice ugledale, ni bilo burnim ovacijam ne konca ne kraja. Izmed odkrite množice izstopil je neki kmet in podal admiralu sliko "Marijo veselja in žalosti." Tudi mu je ponudil blagoslovljenega kruha ter ga pozdravil v imenu ruskega naroda, kteri Skridlovu kot junaku iz rusko-turske vojske povsem zaupa.
"Narod je prepričan", dejal ie kmet, "da so nade cara in domovine .opravičene in da bode admiral sedaj žalujočemu ljudstvu kmalo izposlo-val veselje."
Admiral je sliko sprejel in izjavil, da slika le dobro pomenja, radi česar se od nje ne bode ločil.
Zastopnik srednjega stanu podal je admiralu sliko sv. Teodozija izČr-njakovega.
Ko je dospel Skridlov v hotel, podarila mu je neka mala deklica velik šopek cvetlic, kot "vrhovnemu poveljniku mojih bratov, kteri služijo pri mornarici na Iztoku."
"Bog vas pomiluj", dejala je de-ponci iz krcajo pri Kinehowu, da j klica, "na vseh vaših potih in nebo tako prično z obleganjem Port Ar-j naj vam dodeli, da vas povsodi 9prem-tliura.	jlja sreča."
Japonski vojni načrt Rusom še ni Admiral je deklico objel in mno-popolnoma znan, pač se pa domneva,' žica je navdušeno ploskala da se bodo Japonci skušali izkrcati j Kasneje je Skridlov obiskal veli-pri Takushanu.	Jkega admirala, velicega kneza Alek-
Ob reki Yalu se vrše neprestano : ksija in podadmirala Aveljana. Jutri mali boji, toda večje bitkt še ni pri-!ffa bode sprejela carinja v avdijenco, čakovati, kajti Japonci se še ne upa-|v soboto se vrne v Sevastopolj, da iz-jo nastopiti proti Rusom in skušati j roči poveljništvo črnomorskega bro-priti Čez reko, dokler ne dobe izdatno dovja svojemu nasledniku, pomoč.
Pred vsem se Japonci pripravljajo na beg in grade v Koreji utrdbe, za ktere bodo morali bežati, o čemur so sami prepričani. Največ ne prilik imajo Japonci z transportom, tako, da je njihovo napredovanje skrajno počasno. Na Japonskem, kako? tudi v Koreji, so pota skrajno slaba in japonski konji noginjajo kar na stotine. Japonsko topništvo ne more nikamor, tako, da se morajo zanašati edino le na pogorske baterije.
Petrograd, 20. aprila. Razpošiljanje ruskih čet pod generalom Kuro-patkinom se vrši redno in povsem lahko. Čete, ktere so bile koncentrirane v Mukdenu, odhajajo na od-kazana jim mesta in za čuvanje železnice ostane tamkaj 30,000 vojakov, kar popolnoma zadostuje. Japonci imajo do sedaj v Koreji 60,000 vojakov. Rusi ob reki Yalu so dobili v pomnožitev nadaljne čete pešcev, topništva in konjiče.
Harbin, 20. aprila. Veliki knez Ki ril, kteri se je rešil iz vojne ladije "Petropavlovsk". dospel je na potu v Petrograd, semkaj. Njegove poškodbe niso resne. General Kuropatkin ima sedaj dovolj vojakov na razpolago in tako so z pošiljanjem nadalj-
nega vojaštva na Iztok prenehali. + + ♦
Liao Yang, 19, aprila. Od reke Yalu se poroča, da m j« tamkaj na
V pouk.
Kdor rojakov namerava odpotovati v staro domovino, naj se prejt obrne na podpisanega, kteri mu vse potrebno naznani in svetuje in to glede potovanja po kopnem in morju Pri meni bode pošteno postrežen in 3i prihranil marsikak dolar.
Vsakemu potniku odpošljem brezplačno »cumb v slovenskih barkah mojim naslovom, pošljem svojega človeka po njejra na kolodvor, ako mi navede čas in železnico po kterej pride. Ako se ne ve potnik karu obrniti, naj na postaji gre na telefon in pokliče številko 3795 Cortland in govori slovenski z nami ter se vb* do meni.
Vsak poinik naj si pripne moj posla ni gumb, da ga naš človek laglje spozna
Ne pojdite drugam nego na številko 109 Greenwich St, kei mnogo je navihancev, ki vas drugam tirajo in odero. Pazite, da ste res pri meni in ne dajte novcev preje i2 rok, dokler niste prepričani, kje da ste. Sedaj, ko je čas potovanja, mrgoli lovcev na ljudi na postajah in potujoče od vlečejo v slabe in drage hotele ter jih dobro odero. Pazite na ta pouk.
FRANK SAKSER.
109 Greenwich Su New York. 1778 St. Clair St.. OIotoUxmL, Q.
Iz Cipije.
Ogrski izselniški zakon
I postal pravomocen. I
Štrajk železničarje? na Ogrskem.
V "dvornih" krogih.
Budimpešta, 20. aprila. Novi ogr-ski naselniški zakon (čegar določbe smo v "Glasu Naroda" že objavili), postal je danes pravomočen. Vsled pogodbe, ktero sta sklenili ogrska vlada'' in angležka Cunard Line, izseljevali se bodo v nadalje vsi ogrski "podaniki" v Zjed. države edino le preko Reke. Novi zakon nikomur ne ugaja in tukaj že sedaj vedo, da bode washingtonska vlada v kratkem torila konec madjarskej ljudskej goljufiji.
Budimpešta, 20. aprila. Ker je vlada izdala nove odredbo glede plače luibencev državnih železnic, zavladala je med železničarji skrajno ne-adovoljstvo. Na ogrskej zapadnej železnici so delavci pričeli z štraj-kom, tako, da promet popolnoma počiva. Orijentski vlak iz Pariza stoji Parkanjani in ne more dalje proti Carigradu.
Splošno se trdi, da bodo tudi vslu-/.benci druzih vladnih železnic pričeli trajkati, kajti oni se pritožujejo, da jim vlada kljub obljube ni povišala plače.
Dunaj. 20. aprila. Princ in prin-oezinja Waleska dospela sta včeraj semkaj, da obiščeta cesarja Franc Josipa. Cesar je bil oblečen v rude-čei uniformi angležkega maršala in sprpyel zajedno z "nadvojvodi" goste na kolodvoru. Na to so se odpeljali iia "dvor". Vreme je bilo lepo.
Štrajk ¥ Qniney, Mass.
Quincey, Mas3., 19. aprila. Radi diferenc glede delavnega časa v ladjedelnici Fore River Ship & Engine Co. pričelo je 2600 delavcev štrajkati. Vsled štrajka počiva delo na novih vojnih ladij ah "Rhode Island", "New Jersey" in "Vermont". Delavci zahtevajo, da se tudi v juniju ob sobotih popoludne ne dela in sicer pri 54urnem tedenskem delu. Družba p?i zahteva 55urno tedensko delo in hoče za jedno uro posebej plačati. Polovico delavcev ni pri uniji, toda kljub temu tudi oni Itraj-kajo.
Pričeli a delom.
Sharon, Pa., 19. aprila. V tovarni bele ploščevine v South Sharonu so včeraj zopet pričeli delati. Delo je dobilo 1000 delavcev.
Snežni vihar v Ohio.
Cleveland, O,, 20. aprila. Po severnem delu države Ohio, razsajal je včeraj dopoludne Bnežni vihar. Temperatura je padla do 27. stopinje nad ničlo.
Vabilo na naročbo.
0b poteku prvega četrtletja vabimo naše slovenske rojake na naročbo lista
"GLAS NARODA",
kteri kot EDINI DNEVNIK v tej
deželi velja le $3 za vse leto, ali 75 centov za četrt leta.
Vse gg. naročnike, kterim je pa naročnina s prvim četrtletjem potekla, pa prosimo, da isto kmalu ponove.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Nikdar prepono.
Med nekim pogovorom, omenil je star mož, da se človek njegove starosti ne more priučiti novemu jeziku, Krylov, ruski pesnik, pa je stavil, da se nauči grščine v dveh letih, dasi je bil takrat že nad 68 let star. 'In dobil je stavo. Bil je sicer že star, toda zelo energičen mož. Ne smemo misliti samo na našo preteklost, marveč tudi na našo prihodnost. Poskusiti moramo ohraniti svoj mladeniški duh. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino poživlja kri, uravnava prebavljenje ter pokrepčuje energijo našega duha. Izdelovano je iz čistega naravnega vina ter nekaj izbranih zdravilnih zelišč, brez vsakoršne strupene primeri. Ono deluje nepo-sred na želodec in notranje dele telesa ter spopolnuje tako prebavljenje in dela novo, čisto in zdravo kri. To delovanje je popolnoma naravno. Zdravila, ktera razdražijo želodec, ne morejo čistiti krvi. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino
Newyorska kronika.
Medvedje morajo plačati carino.
Board of U. S. General Apprais-sers je odredil, da je treba za medvede, kteri pridejo na svetovro razstavo, plačati carino.	-o oni medvedje, ali druge živali, ktere do-vedo seboj naseljenci, da si vstanove tukaj domovino, so carine
Sully bode ostrižen.
Konkurzni oskrbnik bankerotnega špekulanta z bombažem Sullyja, so naznanili borzi, da bodo prodali 3000 zavojev bombaža tvrdke Sully. Bombaž je bil po sedanjej ceni vreden 27 tisoč dolarjev. Tudi v tem podjetju opazimo Sullyjeve možgane.
Veteran iz Veldta.
Iz Trans va vi u do newyorskega Park Row je zelo daleč, toda junaški Bur, Steven Herman Bos, je kljub temu prepotoval to razdaljo. Njegov prvi boj s sovražnikom, v obliki whi~ skeja izvojeval je na Park Row in. Baxter St. Sovražnik — bil je irski whiskey — je pa zmagal in Bur jo obležal na mestu, dokler ga ni našel neki pcKcaj. Ko ga je sodnik vprašal, koliko Angležev je postreijal, jo odgovoril bivši burski bojevnik: "Jaz sem predober človek, da bi kakemu človeku, pa da je tudi Anglež, storil kaj žalega." Sodnik je imel dovolj in Bura oprostil z nasvetom, naj se v bodoče več ne bojuje z — whiskeyem.
Vedno bolji posli.
Sodnik Crane, kteri je ceno za hitro vozeče posestnike avtomobilov izdatno povišal, kaznoval je včeraj dva nadaljna zločina te vrstu, namreč W. Logana in H. A. Parsona z denarno kaznijo po $25 in je zrjedno zapretil, da bode kazen povišal r kratkem na $50.00.
Zastopnica nežnega spelo.
V sodišču na Jefferson Market so včeraj le z skrajnim trudom preprečili, da ni gospa Mary A. Carrollova, 98 Charlton St. svojega soproga Williama pretepla. K sodišču ga jo pozvala radi tega, ker baje neče za njo skrbeti: "Počakaj, da pridemo venkaj", dejala je Mary — in jedva da sta prišla na tlak 6. Ave., že so so srečale na moževem obrazu tri krepke zaušnice. Tako udarjeni soprog vrnil se je k sodišču, da bi mu dal sodnik zaporno povelje za njegovo ženo. V to pa sodnik ni privolil.
Japonci na borzii.
Z Japonci se na našej delniškej borzi sicer še ne trguje, toda barona Kent aro Kaneko, posebnega zastopnika japonske vlade na svetovnej razstavi, so, ko je prišel na borzo, navdušeno pozdravili. Pozdrav je bil tako glasen, kakor streliunje ob reki Yalu. Toda med tem, ko ob reki Yalu padajo Japonci, padajo na borzi japonske vrednostne listine.
Za konjske t-atove. --
Mesto New York nikakor ni ugodno za konjske tatove. Frank Stewart iz Ohio, kteri je dovedel ve5 konj iz zapada v naše mesto, nastanil je svoje konje v nekem hlevu. TCma!/* na to je pa opazil, da sta mu zmanjkala dva najlepša konja, ktera sta bila vredna najmanj $700. Konje ja nekdo prodal kovaču William Hen-dersonu, 210 zap. 99. ulica za ceKh
________ ___— $150.00. Kovač je dal konje nazaj
ozdravi vsak želodec. Dobi se v vseh. in sodišče ga je oprostilo obtožbe ža-lekarnah in dobrih- gostilnah ter pri: radi nakupa ukradenega blaga. Tatu edinemu izdelovalcu Jos. Trinerju, kteri je konje prodal tako po ceni, ša 799 So. Ashland Ave., Pilsen Sta., vedno nimajo. Na zapadu. bi ga ž« Chiaago, Dk	..____^ davno obesili.
"GLAS NARODA"
List slovenskih delavcev r Ameriki.
Urednik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik:	Publisher:
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City
Izvirna poročila iz Ljubljane.
(Konec.)
Dejstvo je, da politična borba med _J Slovenci in Hrvati na jednej strani
$3.00 me<* Italijani v Primorju na dru-1.50 gej strani ur dobila nič prija/nejše-4.50 g.a	Tako je stvar za sedaj. Po-
2.50
Na leto velja list za Ameriko .
" pol leta...........
Za Evropo, za vse leto.....
« " <« pol leta.......
«« «• " četri leta 1^75 Etično družtvo "Edinost" je sklenilo V Evropo pošiljamo list skupno dve , resolucijo, ktero je poslalo državnim številki._ poslancem na Dunaju. iT so sprejeli
"GLAS NARODA" iihaja vsaki dan iz- r<*J<>lucijo "na znanje". Xa Dunaju vzemši nedelj in praznikov.	in z Dunaja ne pričakujemo mnogo.
Tam imajo druge "brige'
venci, torej uradniki, kteri imajo razuma in srca za slovenske delavke. In to je zopet nekaj tako krepostnega da rad snemam klobuk pred slovenskimi delavkami v Ljubljani.
Rusi so pravoslavni, a avstrijski Srbi so tudi pravoslavni. Ali vera ne "veže" narodov. Srbi in Hrvati na Reki so hoteli prirediti "molebstvije" za zmago Rusov, a pravoslavni vladi ka Gruič je to prepovedal. To je že drugi slučaj, da je pravoslavni •'višji" duhovnik preprečil izraz simpatije do Rusov. Višji duhov.ki krogi niso nikoder "naši".
Se nekaj mi je omeniti. Ne spada
zlasti slcer v moje poročilo, a je treba uva-"OLAS NARODA" : "krščanske", a za splošne" narodno-!ževati" Xaš ^vrstni pripovedovalec ("Voice of the People")	politične stvari je še premalo vkusaJ T;inez Trdina. upokojeni profesor v
Issued every day, except Sundays and V parlamentu bi se inortli združiti i Xovom mestu, izprožil je nedavno Holidays.	V3i slavjanski poslanci v jeden par-|mise1' naj bi Slovenci pisali "slav-
Subscription yearly $3.00.	i lamentarni klub. in to v slavjanski ! 'anskl" a ne "slovanski". Misel je
j klub, kteremu bi moral« biti sveta dobra' Hrvati in Srbl Pi5ei° "Sla-naloga zastopati narodne in gospo-
Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 darske interese vseh slavjanskih na
centov.	... . . rodov v Avstriji. To so življenske ko-
Dopisi brez podpisa in osobnosti se
ne natisnejo.
risti, življenski pogoji; kake druge
Triumf civilizacije.
Denar naj se blagovoli pošiljati po "koristi" nam ne pomorejo do zrna-
Money Order.	ge. Dokler ima nemška vlada, in vsa
Pri spremembi kraja naročnikov i i • prosimo, da se nam tudi prejšnje bivali- vl.ad.a Je nemška, opraviti s posamic-Sče naznani, da hitreje najdemo naslov- nimi slavjanskimi "frakcijami", od-nilca. - Dopisom in pošiljatvam naredite lomki", ne bodemo dosegli ničesar; naslov:
itnin« Naroda"	I v 3lavJanakej vzajemnosti ,ie naša
109 Greenwich Street, New York City. nioč in naša končna zmaga.
Tclsfom 379S Cortland. j Učimo se vendar vsaj nekaj iz -	-	pretekle in sedanje zgodovine. Du-
najska vlada je obečala Italijanom vseučilišče v Roveredu, toraj v itali-jansko-nemškej zemlji. Vsi avstrijski Italijani protestujejo zoper Ro-Beli ljudje so uprav neumorni v' veredo. V Roveredu ni potreba te razširjanju krščanske civilizacije, v laške kulturne postojanke proti kolikor se zamorejo sami sebe pri-!Xemcem, ampak v Trstu proti Slo-žtevati h kulturnim ljudjem. Oni ne-1 vencem in Hrvatom. In vsi avstrij-utruduo donašajo civilizacijo v vse, ski Italijani zahtevajo, da se jim tudi v najbolj oddaljene dežele. Rusi' osnuje vseučilišče v Trstu. S tem pa se niso strašili niti vojske, da civili- j ravno kažejo, da se še nočejo "pomi-zirajo Mandžurijo in Angleži žrtvu-:riti" z nami, nego da hočejo nadalje-jejo vse, da dovedejo Tibet v kroge vati narodno vojsko.
"" Kdo ve danes, ali ne ugodi vlada
modernega življenja; Francozje se ravnokar pripravljajo, da v sporazumu s Spanci osrečijo Maroko s pariško moralo in sličniini proizvodi kulture. Vsi narodi toraj natančno in vestno izpolnujejo Kristov nauk: "Pojdite po vsem svetu in učite pogane !"
Odkar je pa izšel navedeni paragraf, se je pa način učenja izdatno spremenil in človek mora imeti zelo bujno domišljijo, ako hočo spoznati apostole, kteri uče jedino pravo vero s pomočjo brezdimnega smodnika topov in torpedov, kot naslednike Kristovih učencev. Toda tako zahteva napredujoči razvoj in "divja" ljudstva morajo sama sebi pripisati, da se z njimi postopa bolj nasilno, nego krščanski ljubeznjivo.
Najboljše dokaze, da je temu v resnici tako, nam nudi Tibet. Angleži so se hoteli že davno usmiliti budistično "poganskih" Tibetčanov in jim "gratis" dajati svoj katun, opij in žganje. "Sveta pisma" pa Angleži itak povsodi dele brezplačno. Tibet-čani so izjavili, da imajo vse, č^ar potrebujejo in da je najbolje, ako jih puste Angleži v miru. Da pa rešijo uboge "pogane" z njihovega mrtvega življenja, poslali so Angleži preko Himalaje mirovno poslaništvo, ktero je opremljeno z najnovejšimi brzo-strelnimi topovi. To poslanstvo so "pogani'* napadli, kristjani so se branili, njihovi topovi so sc- sprožili in prolivanje krvi — ktero je obžalovati, toda bilo je neizogibno — je bila posledica. S tem trinmfira seda.i civilizacija tudi v Tibetu.
Isto tako se bode godilo tudi Mau-rom in vsem drugim "barbarom", kteri se nečejo prostovoljno seznaniti s kulturo, kajti drugače oni ne morejo napredovati. Ker pa pomenja mirno zadovoljno življenje nazadovanje se je bati, da oni "barbari", ako se jim odtegne človekoljubna pomoč belih ljudi, ne postanejo zopet živali, kakor so bili naši prapradedje.
Dokler bodo pa beli bolje streljali nego "barbari", bode civilizacija vedno zmagovala. Radi tega zamoremo biti povsem brez skrbi.
— Sarafov o položaju na Balkanu. Nekdo, ki je imel priložnost, govoriti s Sarafovim, poroča o tem pogovoru sledeče: Povsod je našel Boris Sarafov mnogo simpatije za macedonsko idejo, toda sedaj je radi rusko-japonske vojne obrnjena vsa pozornost proti vzhodu. Vendar pa Sarafov še vedno vztraja pri svojem načrtu. Iz tega pogovora navaja do-tičnik sledeče mesto." "Mene ne bode zavirali niti Zončevi razglasi ali pa kakega drugega zastopnika notranje organzacije. Jaz in moji pristaši nismo nikakor revolucijonarei po poklicu, še manj pa slabotni starčki. Sedaj čakamo, kaj prineso reformne akcije. Naš najboljši zaveznik je še vedno Turčija, Ravno sedanji mir mora Evropo prepričati, kako sc Turčija norčuje. To jo mora tudi prepričati, da je vojaško posredovanje neobhodno potrebno, da se izvedejo reforme. Macedonsko prebivalstvo je pokazalo, da je potrpežljivo, toda neizčrpna njegova potrpežljivost tudi ni. Tudi nam ne manjka, niti ener-žije in moči, niti pripomočkov, da zopet obnovimo vstajo." Sploh je do-tični dopisnik prepričan, da Sarafov ne bode mirovat
Italijanom. Vsak državljan doseže kaj prej, nego mi Slavjani. Xas izkorišča vlada v Avstriji ravno tako, kakor zlorablja nemška država Poljake. Dokler so bili Poljaki v Nemčiji zvesti pristaši nemškega "središča" (eentruma), niso jih proganjali Nemci. Ali ko so se začeli samostojno organizirati, zlasti na narodnogospodarskem polju, da bi se osamosvojili od nemškega kapitala, prišla je najprvo vrešenska afera, a ravnokar se je vršila pravda v Bitonju (v nemški Šieziji) proti uredniku poljskega lista "Gornošlaznk". Ta urednik je prišel na zatožno klop, ker jt priobčil pismo vratislavskega nadškofa Koppa, kteri je pozval vse duhovnike svoje vladikovine, da Ajduše poljsko gibanje.' Tu sm6 zvedeli, kako nemški duhovniki zl^abljajo svojo moč in vpljiv. Ne samo napriž-nici, nego tudi- v spovednici zahte vajo, da se Poljaki odreko svoji narodnosti, da ne čitajo poljskih listov in knjig. Povsod imamo torej enake prikazni. Sla%'jitni imajo povsod, koder so odvinsi, jednako osodo.
Slovenske delavke so zadnje dni razburile vso Ljubljano. Kajsejezgo-dilo, da je bilo toliko * ropotaUprle so se delavke c. in kr. tobačne tovarne v Ljubljani. Tobačna tovarna je v državni upravi, in štrajk ali upor v državnem zavodu je pač nekaj nenavadnega, Samo z delavskega stališča presojam stvar, da me ne bi kdo napačno umel. V tobačni tovarni je več tisoč delavskih moči, največ ženskih. Tu je naprava, da ima vsaka delavka po preteku določene dobe pravico do pokojnine. Vse to je lepo in dobro. Ali tobačna uprava je hotela ta paragraf prekopicniti. Odpu ščala je delavke, predno bi dobile pravico do pokojnine, in tako se je dogajalo, da je delavka služila le par let v tovarni, potem pa je bila odpuščena iz službe,, a tobačno vodstvo je odpuščeno moč nadomeščalo z novo delavko. Ako bi vodstvo tako postopalo, ne bi nobena delavka nikdar doživela pokojnine, kajti ako bi tudi spet bila sprejeta v službo, smatrala bi se, da jo je znova nastopila. Vemo, da je državna uprava kaj takega n.ogla vprizoriti le v Ljubljani, kjer je državna šiba dohitela le slovensko delavko. Drugod, v nemških pokrajinah se kaj taeega ne počenja. Upravičene so torej bile slovenske delavke, da so se po robu postavile in da so zahtevale, da se krivica odstrani. Bilo je res upitja, ženske se niso udale, pregnale so mnogoštevilno policijo, preteple so pošteno tobačnega nadzornika Topolanskega, kteri ima r vso krivico navesti, a naposled so vendar le vse dosegle. Obe-čalo se jim je, da se pokličejo odpuščene delavke zopet v službo. Kakor znano, vse delavke so v krščansko-so-cijalni zvezi,.-kar le mimogrede omenjam. Ne pripadajo torej k narodno napredni strajjki. saj take ženske ne morejo soditi o,-politiki. Pokoravajo se tistemu in hodijo za tistim, kdor jih je vjei, a najložje se vjamejo na "krščanske" limaniee.
Vendar so tobačne delavke složno nastopale za svoje koristi. Imele so shod in tu so zahtevale, da se odstrani nadzornik Topolovsky. kteri je sicer rodom Čeh, ali je najhujši nem-čur v Ljubljani. Med drugim so odločno zahtevale, da se v ljubljanski tobačni tovarn^ nameščajo sami Slo-
veni" slavenski, in vsi Rusi pišejo "slavjanski". Mislim torej, da je torej vredno in umestno, da se pokorimo Slavjanu, velikemu stomilijon-skemu ruskemu narodu.
At. T.
Evropejsfce in droge vesti.
Moskva, 20. aprila. Led na reki Moskvi je razdrl most mestne železnice.
Grengiols, Švica, 20. aprila, Tukaj je snežni plaz zasul 20 osob od kterih je bilo 13 usmrtenih, med njimi tri rodbine.
Paris. 20. aprila. Iz Torina se br-zojavlja, da se je blizo vasi Carigna-no zadel avtomobil, v kterem sta bili grofica Ilohenlohe in Chanzy, zadel ob neki voz in se prevrnil. Obe dami, sta težko ranjeni.
Paris, 20. aprila. Pet mornarjev
"cesarja7* Lehaudyja, kteri ima svoje cesarstvo v Sahari, in kteri je svo-ječasno vjela tolpa Maurov, je tožilo Lebaud.vja na plačilo 50,000 frankov
odškodnine.
Rim, 20. aprila. Arheolog Giacomo Roni, kteri vodi izkopavanje jiu starodavnem Forum Romanuni, je na--el oltar, kteri je bil posvečen Marku Curtiuj, patrijotičnemu mladeniču Rima. Imenovani mladenič se je leta 302 pred Kristom daroval bogovom s tem. da je skočil v brezno, katero se je odprlo na Fomm Roma-num.
Barcelona, 20. aprila. Ko je kralj Alfonso odpotoval na Balearsko otočje v Ciudadelo, na otoku Minor-ka, ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo.
London, 20. aprila. Pri včerajšnjej seji dolenje zbornice naznanil ;je tajnik državnega zaklada, da bode imela vlada za poslovno leto 11»04— 1905 «19,100,000 primanjkljaja. Df fieit bodo pokrili z povišanjem do-hodninskega davka za -J centa in i povišanjem carine na čaj in tobak
London. 20. aprila. Kralj Edward in kraljica Aleksandra sta se vrnila -emkaj iz Kodanja.
Rio de .Janeiro. Brazil, 2<». aprila. Vlada je odredila znižanje carine na uvoz moke, kondenziranega mleka, kaučuka, stenskih in žepnih ur. ban-in firneža iz Zjed. držav. Ta odredba je veljavna od 20. aprila do 31. dec. 1904.
Salomonska sodba.
Ko se je kolesar Krpčck vozil skozi vas Thadnik, ga je prizadela nesreča, namreč, povozil je gos, ktera mu je prav pod kolo priletela, sam pa se je seznanil s cestnim tlakom. Nejevoljen nad "neumno živaljo" se je skobacal iz cestnega prahu in se najprej osvedočil, ako so vse njegove kosti v redu. Potem se je obrnil proti povoženi goski, ktera je uprav posled-njič z nogo mignila, v tem trenotku pa je od druge strani ceste priliitel posestnik gokse in ga ne baš prijazno pozdravil. Krpček ga je pomiril, ko se je izjavil, da mu je pripravljen dati odškodnino. Xa vprašanje, koliko zahteva za njo, mu je ta odgovoril: tri kronce. To je bilo pa Krp-čku preveč, gosi itak ni zamogel seboj vzeti na potovanje in je gospodarju gosi ponudil le dve kronce. Toda mož je obstal pri svojej zahtevi in končno predlagal, da se podasta k županu in ta naj izreče ?odbo. Oba sta se sporazumela o tem predlogu in podala k veleslavnemu županstvu. Ko so oča župan slišali obe stranki, je pričel "gruntati Ln študirati" in potem pričel z uradno modrostjo govoriti :
"Toraj, Gašpar, ti zahtevaš tri kronce in prepuščaš gospodu gos, vi gospod pa ponujate oškodovancu dve kronce in mu prepuščate gos; — nobeden neče gosi, no potem pa tako le naredimo: Vi midajte dve kronce, ti Oašper, pa gos". Oba sta zahtevano uročila. Pametni sodnik je vzel iz žepa kronco ni jo dodjal k dvema ter vse tri izročil Gašperju. Prepir je bil končan. Gos je obdržal župan in rekel ponosno: "Vsakdo zamore biti zadovoljen.
EJX JI t
Gregor Put z, doma iz Žirov na Notranjskem, star je kakih 36 let. majhen, plavola>. Cula sem, da se nahaja v Gallup. New Mexico. Za njegov naslov bi rada zvedela: Marijana Putz, čare of Paul Oblak. 2014 Lorain St., Cleveland. Ohio.
JAVNA ZAHVALA.
Podpisana se presrčno javnim potoni zahvalita vsem rojakom.posebno' pa članom Jugoslovanske Katoliške Jednote s sedežem v Ely, Minn., in društvu sv. Jožefa, da so mojega sina oziroma brata. Matija Koširja tako lepi) spremili k poslednjemu počitku. Jugoslovanski Jed-noti se pa še posebej zahvalim za lepo podporo, ktero sem prejel po ranikem sinu in jo vsem Slovencem živečim v Zjed. državah prav toplo priporočam.
S o d r a ž i c a, 2. aprila 1904. Martin in Anton Košir.
Kurz.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.55 in k temu še 15 cen-tov za poštnino, ker mora biti denarna pešiljatev registrirana.
Lepi poštni parnik "Red Star" črte ZEELANI)
odpljuje dne 23. aprila ob 10. uridop. iz New Yorka v Antwerpen.
Ekspresni parnik
KAISER WILHELM der GR.
odpljuje dne 26. aprila ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen.
Ekspresni parnik "francoske družbe'
LA SAV01E
odpljuje dne 28. aprila ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.
Lepi poštni parnik "Red Star črte' FINLAND
odpljuje dne 30. aprila ob 10. uri dopoludne iz New Yorka v Antwerpen. (Zelo lepa vožnja je na parni-kih te družbe.
Najnovejši ekspresni parnik
KllON PR INZ WILHELM
odpljuje dne 3. maja ob S. uri zjutraj iz New Yorka v Bremen.
Lepi poštni parnik LA GASCON NE
-odpljuje dne T. maja ob 10. uri dop iz New Yorka v Havre. Ta parnik vzame samo potnike II. in iti. razreda ter je posebno fino vrejen za družine, ker bodo prostori II. razreda prirejeni za III. razred in oni I. za II. razred. Pljuje S dni preko vode.
Vožnje listke za te parnike prodaja F r. S a k a e r, 10i» Greenwich St.. New York. Za ekspresne par nike si je preje potreba zaeotoviti prostor, ker so po navadi prenapolnjeni in obilo potnikov zaostane. Na znanite nam odhod rotom brzojava ali pa nas pokličite po telefonu: 3705 C« rtlandt. ako ste na kaki postaji \ w Yorku. Dobro si to zapomnit«
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Cirila in Metoda št. 1. J. S. K. J., v Ely, Minn., da je bilo sklenjeno pri redni seji društva dne 27. marca, da mora vsaki član točno plačati vse svoje redne prispevke, to je na dan seje. z;i vse oddaljene člane pa je čas podaljšan do vsacega prvega dneva v mesecu. Vsak, kteri tega ne stori, bode kot tak suspendiran od društva, toraj bratje, pošilja ire točno svoje mesečne doneske.
Nadalje nljudno prosim vse odsotne člane, da mi naznanijo njih na tančen naslov, da jim potem zamorcu, aoposlati Certifikate in pravilu« knjige.
Nadalje tudi prosim, da v«ak obo leli član dopo<lje zdravniško spriče valo kadar zboli, kakor tudi, kada; ozdravi.
Pisma je nasloviti na prvega t:\j nikn.
M a t h e w Levstik. ri2-12-m F,lv. Minn
Čast mi je naznaniti slavnemu o> 5instvu v Chicagi, 111., kakor tur Slovencem po Zjed. državah, da ser. otvoril novo urejeni
saloon pri ^TriglaviT
617 So. Center Ave., blizu ic alice, kjer točiin pristno uležat ATLAS" pivo, izvrstni whiskey itajbolja vina in dišeče cigare, š' pri meni na razpolago. Nadalje j« vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno kegliSČe in tgraln. miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonje nost rojakov, gledal bodem v prve vrsti ia točno in solidno postrežbe Vsak potujoči Slovenec dobrodoše Končno priporočam ožjim rojakozi da me blagovolijo večkrat počasti s svojim obiskom I
Mohor Mladič.
617 So. Center At., blizo 19. al CHICAGO, ILLINOIS.
Tiliptai i iftt
svete Barbare
v Forest City, Penna.
Ilikorporirauo due 31. januarja 1002 v Peimsj lranljl.
ODBORNIKI-.
Predsednik: Josip	P. o. Box o47, Forest City, Pa.
Podpredsednik: Josip Zidan, P. o. Box 47s, Forest City, Pa.
I.	tajnik: Ivan Tklk^n, P. o. box 6u7, Forest City, Pa.
II.	tajnik: Ivan Zigan, P. O. Box 57,1, Forest Citv, Pa. Blagajnik: Martin Mchič, p. O. Box 5:it, Forest City, Pa.
GOSF*Jl>ARSKI IN RAČUNSKI ODBOR:
Josip Bucineli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest Citv, Pa. ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Goreno, P. O. Box 509, Forest City, Pa
POROTNI ODBOR:
Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Karol Žalah, P. O. Box 28, Forest City, P;u Ivan Opeka, P. O. Box 620, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 052, Forest City, Pa
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: John Tellmii, p. O Box 00?. ffamt City, Pa.
Društveno glasilo je '-Glas Naroda".

1)1-. Collins dobiva od 1. uiko čujejo o nenavadnem vspehu ..
-1
VSAK DAN
Skrivnost Dr, ColSirrc-vega Zdravljenja obstoji v tem, da je po dotgem študirar.ju v šolah in bolnicah iz Iia^el zdr;< i-lo, ki ue-le ozrira i ».> l>olno organe, temveč t u<li deluje na i -živčni sistem, ga ojaei hi uravna celo truplo, da se lahko ubrani poznejših napadov bolezni.
ZVikar no vsi-raj samega sebe.
Xe napenjaj preveč svojih močij in ne čaka i, d<--jij klor te bolezen ne spravi v posteljo!
j|	Težko l>i bilo preceniti dobra dela, ki so jih že storita Dr-
TtJ ColliliSOva zdravila ali, množino sreče, ki so to prinesla v ;ur,t Jj riSke hiše zadnjih 12 let, odkar jih je prvič ponudil ljudstvu in mu ižj povedal, da z njimi l^hko prepreči ali ozdravi skoro vse bolezni. Irl ki prete življenju starigev in otrok. Vsako obljubo je držal, kol:-
g, kor zmore človeška moč in danes so Dr. Colliusova zdravila pr -pl poznana ne-le samo med ljudstvom, ampak tudi med zdravniki, po zdravniških šolah in celem zdravniškem svetu.
i __♦_-
fil ..... * . .
5	Sokvarjeni želodec ozdravljen,
jj Bolan sem bil na želodcu in jetrah, od leta 1S7S, to je 25 let. Li Poskusil sem mnogo ljekov in bil sem pri raz-M ličnih zdravnikov, pa nobeden mi ni mogel po-moči. Konečno obrnil sem se na Prof. Dr. pl Collinsa in on mi je poslal ljeke, po katerih "jjj sem se kmalo popolnoma ozdravil.
Vsakemu bolniku svetujem toraj naj se na njega obrne, ker on ga gotovo ozdravi.
Ostanem Vam do groba zahvaljen, Vaš
Bartol Jenček.
Simon* Luzar. 41 North Front St., Reading, Pa.
Od plucnice ozdravljen.
69 Third Avenue.
New York, 7. marca 1904. Cenjeni gospod zdravniki
Priloženo Vam pošljem mojo sliko z pošujo da isto z pismom vred javno priobčite.
Bolana sem bila mnogo let na razširjenjih jetrah, slabem želodcu, nervoznosti in maternici.
Slišala sem od Vas in poskušila Vaše ljeke. ter se po Vaših navodilah ravnala, tako da sem bila po nekaterih tednov prosta vseh omenjenih bolesti.
Srčna zahvala Vam za ozdravljenje od teh bolesti ter svetujem vsem ženam, katere trpe na teh slabosti, da se obrnejo na Vas, ker jim boste gotovo do zdravja pomogli. Vaša hvaležna
M. (Jauipauiak.
i{j	»»»»»❖❖v'W-
Prof. CJolliiijs je brezdvonmo dokazal, da I njegovo zdravilo za prelilajeiije ozdra-g vi nova prehlajenja, zastarela prelilajenja 111 prepreči I pljučnico, bronhitis, gripo, katar in celo nevarnejšo g bolezni.
f Njegovo zdravilo za revmatizem ozdravi gotovo najrazlič-nejše oblike revmatizma. Navadno odpra\i bolečine v 12 urah.
m Njegov 0 zdravilo za ledvice je ozdravilo več boleznij ledvic L in pregnalo več slučajev Bright-ove bolezni, kakor katero drugo gj danes znano zdravilo.
|j Njegovo zdravilo za jetra in kri doluje kot čudež s tem. !a jij ozdravi zabasanost. rumenico, kožne izpuhline, glavobole.
gj Njegovo zdravilo za kašelj ozdravi kašelj in mu brani razši-dJ r»ti se dalje po sapniku in to bolj gotovo kakor katerokoli dru^o zdravilo.
pi
g	Njegov a ostala zcli-a^v ila so isto-
f tako vspešna pri zdravljenju bolezni, istotako vaana in I istotako gotova v svojih vspehih kakor zgoraj omenio-
1]	na zdravila.
Vli si bolan?
f Pisi Dr. Co 11 insu o svoji bolezni brez odloga in on Ti bo
■j poslal zdravil, ki Te bodo ozdravila in Te privedla nazaj k popol-j nemu zdravlju.
J PROF. Dr. E. C. COLLINS,
j	NEW YORK MEDICAL iNSTITUTE.
j 140 W. 34th St., New York.
i,-)-r v:	K« T^n ^ ^njm^^jj^-ya^


.	-ifcihia.lmlifr
-......>
-d*' - - -
ippp w ■




. ---

Jngoslovacslca
kteri je imel neki prepir z Vižarje-vim očetom. Udaril ga je dvakrat po obrazu X. se je Vižarja zbal in je zbežal skozi okno iz barake. Vižar je tekel za njim in na travniku ujel, kjer jra je z žepnini nožem dvakrat udaril po lieu, da ga je ranil. Vižar-ja j<* policija zaprla.
nekega dunajskega meščanskošol-skega ravnatelja, ki je imela 10,000 Doto sta s priajteljem v dveh
dor
tednih zapravila, potem pa je pustil svojo mlado ženo v največji bodi.
Inkorporirana dne 34. januarja 1901 v državi Minnesota. Sod ©i v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI.
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Bo* 503, Ely, Podpredsednik' JOHN KERŽlSNTK, P. O. Box 138, Federal, Pi
I.	tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn
II.	tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich Blagajnik: IVAN GOVZE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 5102 Buttler St., Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box J)56, Ely, Minn.
Dopisi naj ae blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne posiljatv« naj ae pošljejo blagajiyku: Iran Gori«, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po trojem zastopniku.
Društven« glasilo je: "GLAS NARODA".
Drobnosti.
Poročil se je dne 19. aprila v Pittsburgh, Pa., Mr. F. Schlan-d e r, se znano slovensko gospo Ano B i r i. Obilo sreče želimo!
Opekla se je. Dne 1. aprila pekla je Tletna deklica Marija Der-čarjeva, Hčerka Jerneja Derčarja, posestnika v Podgori, občina Prečna pri Novem mestu, krc Tipir. Pri tem so ji je vnela obleki' 11 začela goreti. Deklica je po levi strani života po levi roki in levi nogi hudo opečena. Prepeljali so jo v bolnico.
Sest i 11 devetdeset let sta r morilec. Dne 3. aprila popoludne seje zgo lil v mestni ubožnici v Vod-inatu grozen zločin, oestindevetdeset let .-turi mestni ubogi Ivan Pavlič iz Za price pri Kamniku je z nožem zabodel 70 let starega mestnega ubogega Jerneja C igla rja, da je bil na licu tn« sta mrtev, in (>7 let starega, bivšega fljakarja Franca Malenška pa hud<> ranil. Pavlič je stanoval v ubožnici z omenjenima in s 87 let starim Francetom Ravnikom in s 00 let starim Janezom Piškurjem v eni in isti sobi, ki je v parterju na levo od uhoda. Ciglar in Mulenšok sta Pavlicu nagajala in ga dražila ?. raznimi opazkami in s tem. da sta mu kazala vino, kterega sta si sama kupila, lie da bi mu ga dala piti. Vsled tega je bil Pavlič na Malenška in Ciglarja jezen in je bil že pred božič m sklenil, da si s stradanjem Konča svoje življenje, da bode imel mir pred njima. Devet dni ni ničesar jedel in le prigovarjanju zdravnika1 in duhovna se je udal, da je deseti dan začel spet jesti. Sedaj sta mu Malcn^ek in Ciglar se bolj nagajala j in v nedeljo st.i ga menda spet dra- j žila z vinom. Ko je potem Ciglar se- S del na stolieo k svoji postelji in za- i dr< mal, pristojni je Pavlič k njemu ' in ga suni! z ostrim žepnim nožem v j levo stran vratu. Ciglar se je zgrudil . na tla. ne da bi dal glasu od sebe. Nato je planil Pavlič še na Malenška, ki je sedel nekaj korakov preč na >tolu in ga sunil z nožem s tako silo v levo lice, da mu ga je predrl in izbil dva zoba. Malenšek je poklical s t reža ja Ivana Vrečarja, ki je vzel Pavlicu nož iz rok. Pavlič je ostal po de;,: 11 ju v sobi in je na vprašanje strežajevo, kaj je naredil, dejal, po-kažavši na Ciglarja: *'Ta je že kre-pov in pokazavši na Malenška "ta pa bo krepov". Nato je strežaj odgnal Pavlica v drugo sobo, kjer so ga stražili, dokler ni prišla v ubožnico policijska komisija, kteri je Pavlič povedal, kako sta ga Malenšek in Ciglar jezila. Pavlič se je dobro zavedal, kaj da je stoiil in je dejal: "Zdaj bom iiuel vsaj gmah, ko sem to kom-panijo razbil" in ko se mu je pukazal nož, s kteri m je izvršil zločin, je rekel: "Pošteno, s tem sem ga". Na vprašanje, kaj je vendar mislil, da je na svoja stara leta kaj tacega storil, se je odrezal: "Jeza me je prijela, kakor gad sem bil." Sploh je Pavlič pri popolni zavesti in je zdrav, vidi dobro, -samo nekoliko slabo sliši. V Ljubljani je že nad 50 let in je znan pod imenom "Predivar", ktero ime so mu pridejali, ker je prodajal pred rotovžem predivo. Malenšek opisuje Pavlica kot hudobnega, zavra tnega človeka in pravi, da je bil Pavlič vedno v domišljiji, da on in Ciglar o njem govorita in se z njun norčujeta. Napadel je oba z namenom, da bi ju usmrtil. Zjutraj pred napadom je dejal, da morajo sobo in hodnik dobro pomesti, češ, da bode popoludne prišlo v ubožnico mnogo ljudi. In to se je res zgodilo. Malenška so odpeljali v bolnišnico. Njegova poškodba ni nevarna. Ciglarjevo truplo so prenesli v mrtvašnico. Pavliča so areto-yali in izročili aodniji, kjer bodejo
morali zdravniki dognati, ali je Pavlič izvršil zločin pri polni pameti ali se mu je pamet zmešala.
Požar. Iz Borovnice se poroča: Velikonočno nedeljo zjutraj ob 3. uri jela je goreti na Bregu pri Borovnici Fr. Svigljeva novozgrajena tvornica za upognjeno pohištvo. Ogenj je nastal bržkone vsled malomarnosti kakega delavca, v gorenjih prostorih tvornice, ki je učinil mnogo škode. Govori se kakih 20 tisoč kron. Zgorelo je poleg tvornice tudi dosti lesa in 500 že izdelanih, za po-siljatev pripravljenih stolov. Borovniška požarna brambu prihitela je še pravočasno na lice mesta in ogenj omejila, da ni uničil strojev in zraven stoječe žage in hiše. Svigelj ima vsa druga poslopja zavarovanji pri banki "Slaviji'' tvornico za stole zavaroval je pa za 20 tisoč K pri — škofovi zavarovalnici.
Štajerska sodišča se pridno pouemčujejo. Razmere pri sodišču v Celju so od dne žalostnejse. Ne mine skora jmesee, da ne bi prišel v Celje kak avskultant — kurzo-vec. Svečana in suŠca sta prišla semkaj dva taka moža, ki se hočeta slovenskemu uradovanuj v par mese eih priučiti. Eden teli dveh je sin višjesodnega svetnika, viteza Kar-nitschnigga. On ima že sodni izpit in je torej neposredno pred imenovanjem. Seveda pride k->u. adjunkt v slovenske okraje, ker bi ga sicer ne poslali v Celje. Kako naj sp pa ta sodni uradnik priuči v kratkem času do imenovanja slovenščine. To je za-gonetka. kojo v stanu rešiti je edino le grof Gleispach.
— Demonstracija proti Ru siji. Belgrad. V kraljevi navzočnosti so priredili socialni demokratje de monstracijo proti Rusiji. Demonstracije pa so se udeležili tudi nekateri radikalni visokošolci, ki jih je neki list napačno informoval, da Rusija iz sovraštva proti zarotnikom in sedanji vladi noče sprejeti prostovoljcev v vojno. Vlada je ruskemu zastopniku izrekla svoje obžalovanje. (Uradni list ej namreč dne 2. aprila priobčil obvestilo ruskega poslanika Muravjeva, da se na carjev ukaz za sedaj hvaležno odklanjajo vse ponudbe prostovoljcev.)
— I talijanska kraljeva dvojica v Črni gori. Rim. Poroča se, da bodeta kralj in kraljica, ki prideta kmalu v Bari, od tam napravila izlet v Črno goro.
KAZKAIOLG.
Sluvensko podporno društvo sv. Štefana štev. 11, spadajoče k J. S. K. Jednoti v Omaha. Xebr., ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v češki šoli. Za tekoče leto 1904 r-o bili izvoljeni nastopni uradniki: Josip Cepuran. predsednikom, 1253 S. 14th St.; John Cepuran, podpredsednikom. 1255 S. 14th St.; John Ra-dovitz, I. tajnikom, 1214 0 13th St.; Marko Banovac, H. tajnikom, 262 O. 11th St.; John Cepuran, zastopnikom, 1255 S. 14th St.; vsi v Oinaha. Xebr. Odbornikom: Josip Radovitz, 1214 S. 131 h St.; Jakob Špelič, 1002 S. J3th St., Omaha, Xebr.; Martin Draganec, 386 O. 21st St., S. Omaha.! Nebr. Zastavonošem : Štefan Stane-šič in Georg Greguraš. Maršalom: Math. Filipič in Pavel Mihelič.
Tukaj nas je le malo število Slovencev. Želim, da bi vsi oni, kteri še niso pri nobenem društvu, pristopili in se tako zavarujejo za vse nezgode, (3x lt)	John Radovich.
cTVlrs. cAna Schlander
vdova Bin
cTVlr. F. M. Schlander,
poročena.
Pittsburg, P»., 19. aprila 1904.
Kretanje parili kov. ▼ Xew York m feepetj 2
Kaiser Wilhelm der Grosse 19. apr.
iz Bremena z 1393 pot. Zeeland 19 aprila iz Antwerpena z
718 pot..
Slavonia 19. aprila iz Reke z 1018 pot. (Vozil 21 dni). Xoordam 19. aprila iz Rotterdama z 535 pot.
BENZIGER BROTHERS,
NEW V0RK.N.Y., ' CINCINNATI, OHIO, j CHICAGO, ILL.,
30-38 BARCLAY STREET, y 343 MAIN STREET. 211-213 MADISON AVE.
POZOKo SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA!
Izdelovalci baiide* 1*0 v, društvenih zaatav, znakov in
po naročilih. Vsako naroČilo se izvršuje pod osobniin nadzorstvom cvrdke.
Na zahtevo pošljemo vzorce rfhših znakov, prevzamemo tudi načrte in risanje raznovrstnih zastav in bander. Vedno v zaiogi ZLATI io SREBRNI ZNAKI 2 iglastim ali gumbičnim priveskom.
Pišite po katalog in ceno, predno se drugam obračate. Odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku. Dopisoval Vam bode rojak g Lupša.
— B a 1 k a n. Solun. Turško prebivalstvo v Monastiru je baje vsled neprestanih naklepov vstašev tako razburjeno, da se ne up« iti iz hiš. Boje se resnih nemirov. Z ozirem na to, da se dolže civilne oblasti, da ne storijo svoje dolžnosti, je pač jasno.! Pretoria iz Hamburga, do se tako razburjenje umetno goji ' Philadelphia u Southamptona v nasprotovanje reformam.	jttaldemar iz Hamburga.
__i Majestic iz Liverpoola,
Dospeti imajo: Columbia iz Genove.
X a stari V r h 11 i k i je dne 4. aprila ob pol T. uri zvečer začelo goreti pri Juriju Homoveu. Ogenj se ] je raztegnil na hišo lesotržca Josipa , Mesca p. d. Kokalja, daljo na Caser-' niannovo in na Miheleevo hišo. Vse je popolnoma pogorelo. Škoda ie velika. Dve pogoreli posestvi sta zavarovani pri škofovi zavarovalnici.
— Stambulov morilec. Pri priziv-liem sodišču v Sofiji je bil po tridnevni razpravi obsojen Mihael Stav-rov alias Ilalju v lGletuo ječo zaradi umora Stambulova. Prva instanca ga jo obsodila v smrt.
U m r 1 je na Veliko noč zjutraj ob 9. uri nagloma Silvester Pesjak, posestnik in trgovec ter mnogoletni občinski svetovalec v Kamni gorici. Rajnik je bil sila delaven mož, poštenjak in odkrit značaj ter blaga slovenska duša. Vse prebivalstvo, domače in iz okolice, ga jc spoštovalo.' Pa tudi tujec, ki se je ž njim le se-' znanil, ga je takoj cenil kot moža po-: štenjaka. Zapustil je sina in štiri od-' rasle hčerke. Vrlemu možu bodi zem ljica lahka!
—E v r o p e j c i — 1 j u d o ž e r-<"	Xeki belgijski list priobčuje
uprav nezaslišan slučaj- ki se krvavo ro^a evropski kulturi. List je namreč izvedel, da je neki angležki misijonar, potujoč na svojo angležko postajo, srečal v državi Kongo oddelek belgijskih vojakov, ki sc je vračal iz rkspedit-ije proti domačinom. Xa
i Rhein iz Bremena, j Mongolian iz Glasgowa. La Savoie iz Havre. Etruria iz Liverpool*. St. Louis iz Southamptona. Bluecher iz Hamburga. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Arabic iz Liverpoola. Barbarossa iz Bremena. Neckar iz Genove. Finland is Antwerpeiuu
Podpisana priporočam Slovencem in Hrvatom svoj
109 Greenwich St., New York,
v kt. reiu točim vedno sveže pivo, dobra vina in Whiskey; prodajam dobro smoiUs in imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dob<š stanovanje in hrano proti
nizki o*ni.
Za oL;len poset se priporoča
Frida von Kroge,
109 Greenwich Street, Xew York.
OdpljvU Mao
Ht
Nezgoda. Delavcu Ivanu Kramarju je dne 3. aprila pri skladišču na južnem kolodvoru padlo ostro železo na desno roko in mu jo presekalo.
Iz Amerike v zapor. Iz Rudolfovega se poroča: Pred tremi leti je bila M. B. iz Čateža obsojena na tri mesece zapora zaradi javnega nasilstva proti dež. daearju. Odšla je pred zaporom v Ameriko. — Te dni se je z nožem vrnila na svoj dom, kier jo je prijel orožnik in odpeljal v — zapor.
Snega je Dadlo po Gorenjskem in Notranjskem nad 12 cm. Tudi Dolenjci so ga dobili okolu 6 cm. Temperatura se je znižala pri nas od 12 na 13 stopinj.
Južna železnica hoče izpre-meniti svoj promet v toliko, da bo mogla tekmovati z bodočo bohinjsko železnico. Brzovlaki bodo po južni železnici vozili od Dunaja do Trsta samo devet ur. Zato bodo imeli težje stre je in težje vozove, da vsled hitrost i ne bodo skočili iz tira. Radi tega do moral pa tudi tir biti močnejši, kot je sedaj.
Auguste Victoria 21. aprila burg.
Bremen 21. aprila v Bremen.
.............._ . . ,La Bretao-ne 21. aprila v Havre.
svoje največje čudo in zgrazanje je TJ 1	00 -i ^
,	. . . , ® _ ~ ... Ilohenzollern 23. aprila v Genovo,
opazil, da so vojaki ubili, raztelesil 1-01.-1 j t t,- -,0	o ^
, ,	11-	n- Philadelphia 23. aprila v Southam-
nekega domačina, spekli ga in snedli. .	^
\r- -	-	,	ton.
.Misijonar je pozval vodio te čete na 1 v i j	»
,	'	....... 1 Zeeland 23. aprila v Antwerpen
odgovor, a ta mu je izjavil, da je za-'nA	.	.. _.	,
, . ,	x - - i Campania, 23. aprila v Liverpool,
stonj skusal preprečiti to divjastvo D , • n.> -i „ ,
.., . , '	^ J . Pretoria 23. aprila v Hamburg,
svojih vojakov, ki so se temu priva- tr • • t • nr, .... , . ,	4 . i Koenigin Luize 23. aprila v Genovo.
dili v boju z domačini. .Misijonar je; «■' - 1P.n , , ^
., .	,	Kaiser Wilhelm der Grosse 26. apr.
to naznanil aiitilezkemu konzulu.	^
v bremen.
...	, ... Noordam 26. aprila v Rotterdam.
— .N emeija se zopet zadolzi. —, ,r	„„ ., T.	,
,	,, v.	j -	t ilajestic z t. aprila v Liverpool.
\ Jaua predloži v prihodnjem zaso-i,r	,„
, - , _	, .... ! Mongolian 28. aprila v G.asgow.
danju državnemu zboru jakonsk- na- D, ,	., TT ,
.., ,. . . . ,' Bluecher 28. aprila v Hamburg, crt, da " j—1.----------.... 1	»
lijonov mark za-zgr
ge železnice v Afriki.
.. , ,. . .	. ; muecner za. aprila v itamDurg
se ji dovoli najeti osem mi- , o • ->0 -1 tt"
,	11	1 , . !Savoie 2S. aprila v Havre,
mark za-zgradbo 122 km dol-:du ->o -1 td
Khein 28. aprila v Bremen.
Slavonia 28. aprila v Genovo.
[Arabic 29. aprila v Liverpool.
k a šola
Du-
— M a d j a r naju. Budapešta Resni ogrski listi poročajo, da namerava Khuen-Hedervarv ustanoviti na Dunaju madjarsko šolo. Ker se stavijo temu načrtu velike težkoče, hoče grof grof za sedaj tako šolo napraviti v poslopju ogrskega ministerstva na Dunaju.
Graf Waldersee 30. aprila v Hamburg.
. _ ^ j Etruria 30. aprila v Liverpool.
j St. Louis 30. aprila v Southampton. Finland 30. aprila v Antwerpen. Columbia 30. aprila v Glasgow.
388 let je minulo 26. marca, odkar je bil v kamniški okolici strašen potres. V Kamniku je zrušil oba gradova.
Iz Zagorja ob Savi piše: O ženski Karolini Šuštar, ki se je zgu- j bila, ni duha ne sluha. Domači so v. velikih skrbeh. — Predsednikom ^ krajnega šol. sveta je soglasno izvo- [ ljen posestnik Tomaž Koprivec, na-j mestnikom g. župnik Rott. —V krat-1 kem dobi Zagorje potrebnega policaja, Pokopališče nameravajo le- ( tos razširiti, ker je v resnici za obširno župnijo dvakrat premajhno. Potrebni svet je že kupljen.	j
Napad. Delavec Ivan Vižar, stanujoč na Opekarski cesti št. 47 v Ljubljani je dne 3. aprila popoludne v baraki užitninskega paznika na Opekarski cesti napadel ribiča L N. stanujodega r Velkem stradonu §t. 9,
— Razne male novi ce. — Nemški cesar kot nesrečni snubec. "Brumenii'*' poroča, da je nemški ee-sar hotel svoječasno v Kodanju snubiti za svojega sina prestolonaslednika princezinjo Aleksandro Kum-berlandsko. Vojvoda Kumberlandski pa se je cesarju izognil ter odpotoval ker je bila princezinja takrat že zaročena z velikim vojvodom Meklen-burg-Schwerin. — Afera dr. Orlovskega. Z vsakim dnem se pojavljajo nova razkritja o sleparijah dr. Orlovskega. Sedaj je prijavila hči nekega dunajskega meščansko Šolskega ravnatelja, da se ^ dr. Orlovski z njo zaročil ter ji izvabil 32,000 K. —Dva sleparja. Na Dunaju so zaprli sleparja. ki sta napravila nad 100.000 K dolga, dasi nista imela ne premoženja ne službe. Prvi je 32letni Em. Obauer pl. Bauerfeld, sin bivšega višjega častnika iz Gradca, drugi pa bivš nadporočnik Jos. Matlekovič, ki je moral zaradi dolgov odložiti Šaržo. — Obauer je bil že vse v svojem življenju, toda brez stalnosti in poštenja. Zadnji «a» s« je yereiil a hiecjo
NAZNANILO.
Nižje cpdpiaani naznanjam bratom SUvencem im Hrvatom, da M se preselil iz East Helena, M»t, ▼ Aldridge, M»nt., in tu adpri »ovn urejeni
saloon,
▼ kterim točim Tedna SVEŽE PIVO, DOBRO KALLFORNSKO TINO, IZVRSTEN WHISKEY im prodajam FINE SMODKK 8 syeitovanjem
MARTIN RAI U,
ajdriilge, Mont., Park Co,
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo urejeni
SALOON,
498 Corner 4th & Bryant Street,
San Francisco, Cal.
Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine amodlie itd. Preskrbim stanovanje in hr no m najboljšo postrežbo.
r obilen obisk ae prit* ' .oa:
cai<m
Tacolo
89 E. Madison Street. - - Cliicago, III.
Slika predstavlja srebrno uro za go spode. iS Shs Screft- H navijak.
Cena uram:
Nike! ura........$ 6.00
Srebrna ura......
Screw navijak.....#12.00
Srebrn: \ra......
z dvema pokrovima $13.00
Ako želite uro s 15. lam-: potem priložite $2.00 navedenim cenam:
Cena ,,Fahys Cases Gold-
field" jamčene 20 let: 1<> Si2e 7 kamnov $ 15.00 -Hi "15 44 $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za da*u ? « kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure s> najboljše delo Elgin in Waltham ter jsun£euc glede kakovosti.
Za obile naroČbe se prijjoročum.
Jacob Stonicliji
89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL.
Hallo, rojaki!
Slovencem naznanjam, da sem knpil
od gospoda J. Stublerja
vr D ninth, Minnv 2117 W. Superior St,
Točil bodem vsakovrstne dobre pijafe, imam lepo prenočišče M potnike, kakor tudi prosti luneb.
Pnxlajam tudi železniške in parobrodne listke ter pošiljam denar t staro domovino, liojakom preskrbim delo, kteri delajo po šu-mah. Kojake Slovence in Hrvat«i, kteri potujejo čez Dnlutb, Minm, Tar bim, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zelo dobro postreienL 6i spoitovanjem	(31jl)
Josip Scharabon.
' >. >
-•-••■ f	V"
Hočeš razveseliti svojega moza?
Da! Dobro! K upi ter postreži svojemu moža Z lepim knsimi pečenko, kakoršno dobiš parf
Martin Geršiču,
301 Northern Avenue, Pueblo, Oolo.
Telefon: 435 Union.
Govori se v vseh slovanskih jezikih, "tj Prijx)roča Be rojakom m drugim bratom Slovanom	Martin Geršič, lastnik«

XiAjrteelfce-Arabela.
IT"
koliko pripogne čre2 okno, da jej ne more pogledati v obraz. "Niaem še tvoja žena in toraj še nimaš popolne
pravice do mojih čuvstev 1 Sicer pa ktere imamo v naši zalogi in jih od-
KNJIGE,
poštnine prosto, ako se
Roman. Spiula Pavlin* Pajkov*.
vedi, da me s svojim zuganitm se ... . . ,	•> . Dosljemo
bolj od sebe odganjaš, nego pa pri-,	_
blizu ješ. Ljubezen se privablja z lju- nam znesek napre;> ¥>ošl3e:
(Dalje.)
"Kaj pa delaš tu pri odprtem okna? Solnce ti ravno sije sije v lice, glava te bode bolela", reče Samuel s skrbljivim glasom.
<rKaj delam V' odgovori ona razdražena. "Nič ne delam, saj vidiš. Veseli me pač poslušati, kako ure v zvoniku bijejo ena za drugo dvanajst."
"Ali postala bodeš rujava od soln-ca, Arabela; idi vendar od okna?"
"Kaj to de, če bodem tudi črna", odgovori Arabela. "Gizdava nisem bila nikdar."
"Vsaka ženska si skuša ohraniti lepoto, dobro vedoča, da skriva v njej svojo največjo moč. Telesna lepota je ženski orožje, s kterim se proti možkim z najboljšim uspehom bojuje", odvrne Samuel z važnostjo.
"Jaz nisem bila nikdar lepa", odgovori malovažno Arabela; "zato pa nimam tudi ničesar čuvati. In ko bi tudi imela lepoto, ne vedela bi, za koga naj jo hranim."
"Ali nisem jaz nikdo ?'*' zakliče Samuel razžaljen in nagubi čelo. "Jaz pa zahtevam, da čuvaš svojo lepoto, Arabela", nadaljuje razdražen. "Ti postaneš moja soproga in jaz te hočem videti lepo vsaj tako dolgo, dokler ti ne bode z leti priroda sama vzela svoje dari."
Lahen, porogljiv nasmeh se je zibal na Arabelinih ustnah, ko Sa muel to izreče.
"Prepričana sem, da bi me vzel, ko bi bila tudi grbava in šantava, vendar le za ženo. Moja zvunanjost je tebi deveta briga; to je nama obema znano, Samuel."
"Fej, kako si odurna, zbadljiva in nezaupna, Arabela", odvrne Samuel globoko žaljen. "Bojim se", nadalju je z bridkostjo, "da ta moja mati prav dobro pozna. Tako raler^ si še, vendar si že- tako nezaupna. S tem pa delaa sebe in one nesrečne, ki s teboj žive."
"Jaz mlada?" začudi se Arabela. "Kaj je mladost, ako ne čvrstost duha in vera v človeštvo? A pri meni se že vse porušal Veselja strune se v meni več ne glasijo in celo up, zad nja zvezda, kakor jo imenujejo pesniki, vtonola je že za-me! Da sem pa polna slabostij, kakor si mi ravno zdaj očital, vedi, da je to le neiz ogibljivi nasledek moje nezadovolj nosti. VeČina človeških slabostij iz vira vendar le samo iz nesreče."
"Ali kaj ti manjka k sreči, Ara bela?" poprašuje jo Samuel pol so čutno, pol nevoljno. "Vsega imaš česar si želiš. Vem, da ti moja mati in oče ne vesta nadomestovati rodi teljev; ali če te mora moja udanost in skrb osrečiti, tedaj vedi, Sa te ho čem ljubiti namesto njih."
Arabela ga ostro pogleda. "Samu eU" reee počasi, "da si ti boljši, ne go vsi tvoji rodbeniki, vem, odkar te poznavam. Ne dopuščaj pa, da bi za čela Bedaj dvomiti o tem. Čemu hli niš, kar ni resnično? Morda me res ljubiš, in sicer toliko, kolikor brata Davida. Zakaj pa bi tudi ne? Vsaj eva skupaj vzrastla in meni si tudi ti le iz tega uzroka ljub. Toda taji, če moreš, da bi me ne bil nikdar iz volil za nevesto, ko bi bila revna!"
"Arabela I" vzklikne Samuel neprijetno zadet; "ne draži me, ne trpinči me tako brezsrčno. Priznavam', nadaljuje obžalujoč, "da mi je nekdaj laskala misel o bogatem, brezskrbnem življenji, ktero bi jaz kot tvoj soprog delil s teboj; sedaj pa, Arabela, pozabil sem popolnoma na tvoje bogastvo in v tebi ne vidim drugega, nego miljeno mi devojko, ktero tem gorkeje ljubim, čim mrzleje se proti meni obnašaš. — Arabela, ti mene ne ljubiš; to čutim v tem trenotji", vzklikne z divjo bolestjo, ko mu ona s silo odteguje roko, ktero hoče prijeti; "ali jaz sem pri tem vsekako prepričan, da bodeš ti meni vendar dobra in zvesta družica."
"Ako ti to zadostuje", pristavi hitro Arabela, "je meni tudi prav. Več pa od mene tudi nikdar ne zahtevaj P
Samuel spreminja barve na lici. Jeza in bol se mu bereta iz očij. "Zakaj te manj ne ljubim, Arabela?" reče potem bridko in vzdvojen udari s nogo ob tla. "Ali zvesta mi moraš ostati, Arabela; zvestobo pa zahtevam od tebe. Ali me razumeš?" nadaljuje strastno in jo divje pogleda. 'Ako mene ne moreš ljubiti, ne zamerim ti tega; a vedi, potem tudi nikogar drugega ljubiti ne smeš! Gorje 1" pristavi še z povzdignjenim prstom in strašnim pogledom, "ako bi kdaj zvedel, da se ti je kdo vkra-del v srce l Njega in tebe bilo bi konec!"
Arabela se je silno prestrašila njegove strasti. Srce jej je bilo, kakor da bi jej hotelo počiti, in čuteč, da jej kri izginja iz lica, obrne se popolnoma od njega.
"Ne bodeva se prepirala, Samuel, aa prozno stvar", nadaljuje ona po Igpttfcsm. nergodaapr molku in m Mfr-
beznijo, ne s strastjo."
Izgovorivši odide od okna, poravna si pred zrcalom obleko, potem pa nadaljuje 8 spremenjenim plasom, kakor da bi se ne bilo med njima nič posebnega prigodilo: <rMislim, da je že čas k obedu; ali pojdeva v obed-nico, Samuel?"
"Ne grem", odgovori on mračno. Danes ne obedujem!"
"Potem pa te bodem pri strici izgovorila", odvrne Arabela prijazno in gre iz sobe.
"Kaj, ko bi ona že koga diugega ljubila?" mrmra Samuel gledaje za njo ter škriplje s zobmi. Ljubosumnost, ta gnusni črv človeškega srca, začel se je oglašati v njem.
1L
Bil je krasen jesenski dan. Potem, ko je skoro štirinajst dziij brez preneha deževalo, prikazalo se je zopet solnce v vsej svojej lepoti in toploti, kakor da hoče zemljo od^koditi za obilo mokroto prejšnjih dnij. V Kar-pelesovej vili ni nihče toliko hrepenel po lepem vremenu, kakor stanov-niki v drugem nadstropji. Ker ni mogla Waldekovka hoditi, zato je aavadno o lepem vremenu celi po-noldan posedela na vrtu. St ri dok-or, njen soprog, shajal cC je pa tudi najrajši v bližini svoje žene in na-adno ga je bilo najti na vrtu.
Noga gospe Waldekove se je danes vsled toplega vremena čutila posebno čvrsta. Gospa je toraj posku-ila upiraje ob svojo palico prav počasi hoditi po vrtu. Ali doktor Wal-dek se je čutil baš danes nekaj bole-heru V želodci ga je tiščalo. Sedel je tiho na klopi ter delil psičku, ktere-ga je imel na svoji desni, in belemu mačku, ki mu je sedel na levej strani, košček kruha. Naenkrat pa prinese Julija, Waldekova kuharica, doktorju pismo z besedami: "Od gospoda profesorja, če se ne motim!"
"Ah, od našega Walter j a", veli starec razveseljen, vstane hitro gre z brzimi koraki svojej ženi nasproti. Čutil se je mahoma zdravega. "Lidija! Walter pride nocoj na obisk", zakliče vesel svojej ženi in povzdigne kvišku odprto sinovo pismo.
"Walter pride?" vzklikne ona prijetno raznenadjena. "Ah, Fabijan, kako sva srečna, da imava tako dobrega sina! Mesec bode še le, odkar je odpotoval, a vendar že naju obišče! On čuti, kako ga ljubiva, in sluti, kako se nama toži po njem. Le zato naju tako kmalo obišče! — A kako dolgo bode se tu mudil?!"
"Tega ne omenja v pismu", odgovori doktor; "samo toliko pravi, da
Molitvene knjige:
j Spomin na Jezusa 35 ct. Jezus dobri pastir 60 ct. Presveto Srce Jezusovo $1.20. Sveta Nebesa $1. Jezus na križu $1. Filoteja $1.20. Zlata šola $1.20. Zvonček nebeški 80 ct. Duhovni studenec 60 ct. Nebeške iskrice 60 ct. Ključ nebeških vrat 60 ct. Vrtec nebeški 60 ct. Sveta noč. 15 ct. Ave Marija 10 ct Mati Božja 10 ct. Evangeliji 50 ct.
Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30 ct. Zgodbe sv. pisma velika izdaja 50 ct.
Navedene mašne knjige so 8 zlato obrezo.
Druge knj ige :
Zbirka domačih zdravil 60 ct. Mali vitez, v treh zvezkih, $3.50. Prešernove poezije, vezane 75 ct. Prešernove poezije, broširane, 50 0t Skozi Širno Indijo 40 ct. Na indijskih otokih 30 ct. Iz knjige življenja $1.60. Ob tihih večerih $1.75. Abecednik za slov. ljudske šole 20 ct. Dimnik, slovensko-nemški besednjak
90 centov. Prva nemška vadnica 35 ct. Pregovori 30 ct. Mlinarjev Janez 40 ct. Domači zdravnik 60 ct. Marjetica 50 ct. Godčevski katekizem 15 ct. Andrej Hofer 20 ct. Boerska vojska 30 ct. Admiral Tegetthcf 30 ct.
Pavlin* angleški slovarček 40 et. Erazem Pred jamski 15 ct . Naselnikova hči 20 ct. Eno leto med Indijanci 20 ct. May, Ery, 20 ct. j Pavliha 20 ct. i Potovanje v Liliput 20 ct. j Mirko Poštenjakovič 20 ct. (Narodne pripovedke za mladi ao, L
in II. zvezek, vsak 20 ct. Pri Vrbovčtm Grogi 20 et Krištof Kolumb 20 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Pravila dostojnosti 20 et. Izdajalca domovine 20 ot. V delu je rešitev 30 et. Najdenček 20 ct. Grof Radecky 20 ct. Lažnjivi kljukec 20 ct. Repoštev 20 ct. Vrtomirov prstan 20 cu Hubad, pripovedke I., II., III. zvezek, vsak 20 ct. Cesar Maksimilijan I., 20 ct. Sv. Genovefa 20 cu Vojska na Turškem 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Knez Črni Jurij 20 ct. Nikolaj Zrinjskj 20 ct. Spominjski listi iz avstrijske zgodovine 25 ct.
Doma in na tujem 20 ct.
Na Preriji 20 ct.
Strelec 25 ct.
Naseljenci 20 ct.
Poslednji Moliikanec 20 o t.
Srečolovec 20 ct.
Avstrijski junaki 90 ct.
Kako je zgorel gozd 20 et.
Šaljivi Slovenec 90 ct.
Navodilo za spisovanje raznih j isem
80 centov. Četrto berilo za ljudske šole 50 et. Stoletna pratika 60 ct. Izidor, pobožni £met 25 cu Cvetke 20 ct. Hitri računar 40 ct. Sanje v podobah 15 ct. Zemljevid 25 ct. Koledar za leto 1904 25 ot.
BABI
telefon kadar dospel na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fb. Sajeserjtj. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko.
Compapie Generale Transatlantique.
Francoska parobrodna družba

\ ■


DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA
POŠTNI FARNI KI	SO t
„L« Lorraine", n« d»» vt)aki....................................ia.000	ton,	»5.000 ktmjtklh moči.
St1* Savoie„ ,, „ .....................ia.000	„	35.000	,,	„
PfL* Touraine", „ „ ..................................m.000	„	12.000	,,	„
3,L'AqniUune", ,, „ „ ..................000	,,	i6.ocw	,,	,,
„La Bretagne".................................S.000	9.000	„	„
,, L* Champagne",................................8.000	,	9.000	„	„
,, L* Gaecogne",.........................................................8.000	„	9.000	„	,,
tfMT* Parniki o d pljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob xo.
ari dopoladne.
Parniki odpljujejo is pristaniiča itv 42 North Rivt,-. Mort- išts - i:
La Bretagne •La Savoie •La Touraine *La Lorraine
La Bretagne
21. apr. 1904.
28. apr. 1904. 5. maja 1904 12. maja 1904 19. uiaja 1904.
*La Savoie
*La TourainB *La Lorraine
La Gascogne *La Savoie
26. maja 1904. 2. junija 1904. 9. junija 1904. !»"> juniji 1904.
23. junija 1904.
QP" Parniki z zvezdo zaznamovan: imajo po dvi vijaka. "
tilavu ageieija: 32 BROADWAY, NKVV V0hh.
Posebni parnik francoske družbe "LA GASCOGNE" odpljuje dnč 7. maja. Spremlja potnike samo za 2. in i. razred.
Potujočim rojakom.
Na razna vprašanja glede voznih 111 cen francoskih parnikov naznanjamo, da prodajamo tikete po tako nizkej ceni, kakor parobrodna družba, ali pa kakor kterikoli drugi agent v New Yorku. Vožna s zelez-nico od HAVRE do KRANJSKE, PRIMORSKE, ŠTAJERSKE, HRVATSKE in DALMACIJE je tako urejena, da nimajo potniki nikakega zadržka.
PARNIKI, kteri v kratkem odpljujejo v HAVRE, bo sledeči:
Ekspresni parnik LA SAVOIE odpljuje dne 28. aprila ob 10. uri do-
poludne.
Ekspresni parnik LA TOURAINE
odpljuje dne 5. maja ob 10 uri dopo-
pride nocoj ob šestih in da je pri do- ludne.
bremzdravji"	| Ekspresni parnik LA LORRAINE
Hvala Bogu hvala Bora!" po- odpljuje dlie 12. maja ob 10. uri do-navlja mati radostna. "Sprejmi me p^^g
hitro v stanovanje, Fabijan; moram j	-
prezračiti Walterjeve sobe. Julija pa j Opozarjamo toraj vm »ne BLO-mora v trenotji k peku, da naroČi ( VENCE in HRVATE v mestu Oleve-grahamskega kruha. Tak kruh je iandu, Ohio, in okolici, ktari hočejo njegova najljubša jed. — Ubogi moj potovati v staro domovino, da ne sa Walter! tvoja mati ti ga bode tudi mude prilike ter se pravočasno ogla-nocoj priskrbela."	|8ij0 v našej podružnici na 1778
Oba starčeka se napotila potem v' ST. CLAIR ST., CLEVELAND, O živahnem pogovoru proti domu. Psi- i in one iz druzih krajev Zjedinjenih ček je pred njima veselo skakljal, za držav, da nam naznanijo natančen njima pa se leno vlačil beli ma- prihod v New York, da nam tako
ček. —
(Dalj* prihodnjič.)
V «
W Dr. 1
BVEl
BF^ Nad 30 let se je obnašal RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
"SIDRO"
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEH, P0E0ST1TIC0, P0DAGRQ itd.
in razne renmatične neprilike.
S A HO t 25ct. In 5 Oct. v vseh lekarnah ""	ali pri
Ai Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
omogočijo pravočasno in na pravej postaji jih pričakovati. V slučaja, da prišedši v New York, se ne sni dete z našim valužbencem na postaji, po-: kličite nas po telefona: 3795 C o r t-iandt, ter nam naznanite, na kteri postaji ste in prišel bode takoj naš 1 vslužbenec po Vam. Ne pustite se po drugemu odpeljati in ne dajte čekov j od kovčegov iz rok, da nimate nepo-j trebnih stroškov. Kupite vožnji listek | le v New Yorku, ker tako se obvaru-; lete raznih neprilik. Vsaki dan pridejo rojaki radi ttgs k nam sa pe-moč. toda prepozno 1
FRANK SAKSER, 109 Greenwich St.. New York. N. Y.
Naravna kalifornijska
vina na prodaj.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct
galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego 10 galon naj nihče ne naroča, ker mauje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z na ročilom naj gg. naročniki dopošljejo lenar, oziroma Money Order. S]w>8tovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont St., 3» S4V FRANnsro T4L.
denarje najcereje ka pii pri F. SAKiJEiau 109 Greenwich St~ NtwYock.
JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York po dnevu. Oglasite se pri:
C. M.C0X,	H.C.POST,
Ass't Ticket Agent,	City Ticket Afcat,
313 IV. Main St., Pueblo, Colo.
Pozor I Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank SakBerji lastniku tega lista, čegar vslužbenec Vas pričaka potem pri prihoda ▼ New York na kolodvora.
JDHfl K BACKER
1199 St, Clair St., Cleveland, 0.
Holland-America Line
(K0LLAXD-A3IEIUSKA ČIITA) vozi kraPevo nizozemsko in pošto Zjedinje^n držav
med NEW Y0RK0M in ROTIEROAMOM preko Boulogne sur-Mer.
N00RDAM, parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton.
RYNDAM parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
P9TSDAM. parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
STATEN0AM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 to a.
ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton.
Priporoča rojakom svoja IZVRSTNA VINA, i ktera v kakovosti nadkriijujejo vsa druga amerikanska vina. KudeČe vino prodajam po 1 50c. galono; be'o po 70c. Najboljši DOMAČI 1 TROTINOVEC 4't galone za $12, STAR | IZBOREN DKQZMK 4>4 galone za $13. | BRINJEVEC, za itterega sem importiral bri- j nje iz Kranjskega, velja 12 buteljk $18. Vino 1 je najboljše vrste ker je pridelana kapljica v j !a«tnik vinogradih. Isto tako je tudi žganje | naj ^oljSe vrste, ker je na is:i nai'n kuhano • kakor doma na Kranjskem. Za države: Ohio, Pennsjrlyanijo in Illinois plačam pievozne ftroške, posodo ne računam. Za mnogotera naročila »e priporoča:
JOHN KHACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, 0.
Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrya,
liadi cene glej tia ]X>sehej objavljenih, listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih: i
DUNAJ, I. Kolowratring 10. INOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona.
lJa rui ki otipi jujejo: Iz ROTTERDA M A vsak cVtrtek in i/. XEW YORKA vsako -------..	ob 10. uri zjutraj.	-—-t_ ■■
gredo
HOLLAND-AMERICA LINf,
39 Broadway, NT5W YORK. 90 2 Dearborn St, CHICAGO, ILL,
Rojaki, podpirajte rojaka!
Podpisani priporočam svojo dobro urejen®
GOSTILNO,
v kttrej toč'm vedno SVEŽE PIVO. prodajam UUBRE b.MODKE iu I IKERJE. Pri meni se tudi d bi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vrraša za mens in ijotovo bode prišel do mene ir, do znancev. Ako kedo potrebuje kak svet, naj se name obrne. Naše geslo toraj bodi:
svoji k svojim!
Mart n Muhič, letnik.
Telefon §t. 59.
GEORGE L. BROZICHp
slovenski notar,
Ely, Minnesota,
se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva (bonde), polnomoči (Vollmacht) flj in vse druge v to stroko spadajoča ™ dela. Oskrbujem tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo.
RED ST AR 1,2^33
{Prekoiitorska parobrodna družba ,,Ru«!efa zve>.<lu"j
posreduje redno vežnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpcnom, * + * * * * * * * * * Philadelphia in Ant we r pen
m.
Prevaža polnite s sletleeinil poštnimi parniki:
^OERLAND «lva Vrjak*a2736 ton.I KR00NLAND.......... 12760 ton.
EELAN9 ............ 11905 tou.j FINNLAND............ 12760ton.
Pri i t-Tinh za medkvovjo so vpoštote vse potrebščine, dobra irana, najboljša postrežba.
Pot dv/. Aiitweipen je jedna najkrajših in najprijetnejšib za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. urj dopoludue od pomola štev. ?4 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILA-DELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov se e obrniti na:
Office, 9 Broadway, New Y(^tk City.
90—96 Dearborn Street, CHICAGO. Century Building, SUNT LOUIS, < 21 Po#t Street, SAN FRAX CISCO, — ali na njene uatopnik«.