G O S P O St.19. Letošnji občinski in šolski proračuni. Bliža se doba, ko bodo morale sestaviti občine svoje proračune za naslednje |e(0- — šolski odbori svoje že sestavljajo, kur je treba, da bodo šolski proračuni odobreni do konca oktobra. To je naročil oblastni šolski odbor vsem krajevnim šolskim odborom potom okrajnih glavarjev že z okrožnico z dne 14. avgusta 1928. 1, štev. 1194 Po en izvod odobrenega šolskega proračuna morajo namreč dobiti občine do konca oktobra, ker sicer ne morejo prej sestaviti občinskih proračunov. — Šolski proračuni so največja obremenitev za občine, ker zahtevajo od njih največ sredstev. Zato je treba, da jih občine na vsak način prejmejo pravočasno. — Navedena okrožnica je hkrati zahtevek oblastnega odbora, ki pravi: Praksa je pokazala, da vsa (dosedanja) nuvodila niso imela zaže-ljenega uspeha in da so se slej kot prej ponavljale pritožbe zoper višino v proračunih krajevnih šolskih odborov izkazanih stvarnih šolskih potrebščin. Ni mogoče za' nikati, da so bile pritožbe prepogosto opravičene, ker se preranogokrat zahteva od krajevnih občin veliko več, nego prenese davčna moč njihovih občanov. — Dalje pravi oblastni odbor: Zlasti naj učiteljstvo ne zahteva nemogočih stvari in najse pri sestavljanju proračunov krajevnih šolskih odborov, ki jih sestavljajo itak lc šolski upravitelji, omeji samo na one potrebščine, ki so neobhodno potrebne za nemoten pouk. — Prav to poudarja oblastni šolski odbor v svoji posebni okrožnici z dne 14. avgusta 1928., štev. 1222, s kalero je dal po okrajnih glavarjih navodila krajevnim šolskim odborom, kako naj sestavljajo svoje proračune in kakšne postavko naj obsegajo ter kaj naj se nabavlja in sicer le d o -govorno s predsednikom krajevnega šolskega odbora. — Oblastni odbor pa zahteva, da se doseže glede šolskih potrebščin poprejšen sporazum med zastopniki kraj. šolskih odborov in zastopniki občin ter da se ta sporazum tudi drži. Glede občinskih proračunov bodi pri-pomnjeno, da bo dal oblastni odbor v najkrajšem času navodila, kako naj se sestavljajo in predlagajo za leto 1929. — Opozarjam, da bodo priobčena o tem obširnejša navodila v »Samoupravi« za mesec oktober. — Občine pa naj pripravijo poprej vse potrebne podatke, da bodo lahko pravočasno sklepale o svojih proračunih. Za potrebno smatram opozoriti občine, da se bodo morali predlagati ministrstvu za finance vsi občinski proračuni, če bodo sklenjene doklade k direktnim davkom višje nego 300 %. Po tem naj se ravnajo občine, ker morajo računati z dejstvom, da se bo zavlačevalo reševanje proračunov radi predlaganja v Belgrad._F. K~~n" laSko in kraško nudi Fran poqaripravnejše pletene košare ali trdne škatlje. Nikakor pa ni priporočati za ta namen vreč, rut, nahrbtnikov, predpasnikov ali mrež, kjer se gobe mečkajo in postanejo neanetitne. 5. Doma gobe trkoj razložimo vsaksebi na hladnem prostoru, ako ni časa, da bi jih temeljito očistili in razrezali. V posodah ali na kupih se lahko gobe čez no* vnamejo in izpridijo, ali se vsaj razširi med njimi črvivost 6. Tudi popolnoma zdrave in suhe gobe se morajo porabiti najpoznei<1 v 48 urah nato, Naže gobe. Sestavil Ante Beg, 75 barvnih tabel. Cena v platno vezani knjigi 50 Din. Dobiva se v vseh knjigarnah. ko so bile trgane, sicer je bolie, r'a jih vržemo na gnoj. Tudi najboljše j,obe, ako leže pred-dolgo doma, so lahko škodljive. Nepoznavalci naj puste v miru cobe, ki jih sami ne poznajo. Naravnost vandaližent je pobijati in tei.t.ti nepoznane gobe. Pravi hote proklir.ja, ker so mu uničili žlahtne gote. gobar, ki pride za takimi c'-''estneži, jih ne- 8. Ne nabirajte nremladih in predrobnih To velja posebno za jurčke, ki jih prinašajo na trg drobne liki lešniki. Gobica, ki je tako-rekoč izpod zemlje izruvana. sliči nezrelemu sadju, ker nima pravega okusa ne redilnih snovi. Aromatični okus in redilne snovi dobi goba šele po par dneh na zraku. Naše gospodinje in kuharice pa naj že vendar opuste po. polnoma napačne nazore, da je za vlaganje v kis pripravna le prav mlada drobna gobica. Gobani, torej tudi naš jurček, so najboljši 5 do 6 dni stari, ko so dosegli porolni razvoj ter so že jedri. Za vlaganje nai se razrežejo ali na večje komade ali pa na lističe, kakor za sušenje. Za vlaganje pa niso samo gobani, temveč prav vse užitne gobe, ki jih je pri nas blizu 100 vrst. Pisec teh vrst ima vsako leto najmanj 30 vrst raznih gob vloženih v kis, deloma sortirano, deloma mešano. Najboljšo gebjo jed nam dajo mešane vrste gob, bodisi sveže, posušene ali v kis vložene. Vsaka vrsta ima svoj izraziti okus, ki pride z mešanjem do prave harmonije. 9. Ako dobimo dovolj norabljamc le klobuke, ker koceni so sploh manj vredni, pri nekaterih gobah trdi in zategli. Posebno za vlaganje v kis so n- jboljši sami klobuki. Pri starejših gobah odstranimo spod jo plast izpod klobuka, kjer so trosi (ceme), kar je težje prebavljivo. 10. Kdor suši gobe za irodajo, naj jih reže na tanke lističe ter suši lepo raztresene, da ne leži listič na Pst:ču. Najbolje sušenje je je na solncu ali na zraku sploh, kjer dobe posušene gobe svetto barvo, na kar nakupovale' posebno gledajo. Mali zimski ped'c. spada med najhujše škodljivce sadnega drevja. Kjer se pojavi v večji množini uniči v kratkem času vse zelenje na črešnjah, jablanah in v sili tudi na drugim sadnem drevju, ko spomladi komaj vzeleni. Koncem maja je drevje golo kakor pozimi. V Sloveniji je razširjen zlasti okrog Maribora, pa tudi drugod ni tako redka prikazen, le da ga ljudje navadno ne opazijo. Škodo pač vidijo, pa ne vedo kaj jo je prizadjalo. Mali zimski pedic je ponočnjak. Samec in samica si nista prav nič podebna, kajti samec je rahel in nežen metuljček, samica pa S bolj podobna centimeter dolgemu hroščku. amesto kril ima samo kratke izrastke in ne more letati. Zato ima pa jako dobro razvite tri pare nog. Čudno je tudi to, da prileze ta iz zemlje šele na jesen ali celo na zimo navadno šele potem, ko nastopijo prvi mrazovi (oktobra, novembra). Podnevi ždi samec nepremično v kakem skrivališču na drevesu. V mraku pa oživi in tedaj leta po sadovnjaku cd drevesa do drevesa, samice jo pa takoj, ko pridejo na površje, uberejo »peš« (ker nimajo kril), do bližnjega debla in po njem hajdI v vrh. Ko so oplojene, odlože med brstje kakih 250 jajčec v kupčkih po 20 do 40 skupaj. Čez zimo ostanejo jajčeca na svojem mestu in jim tudi najhujši mraz nič ne škoduje. Ko začne spomladi drevje zeleneti, se izvale iz jajčec gosenčice, ki so dorasle do 3 cm dolge. Ločijo se od drugih gosenic zlasti po tem, ker imajo samo 5 parov neg — na sprednjem delu života 3, zadaj pa 2. Naprej se premikajo tako, da se najprej trdno primejo s sprednjimi nogami, petem pa zadnje nege postavijo tik za sprednje. Zaradi tega se truplo vkrivi navzgor. Sedaj prestavi sprednje nege dalje, da se život zravna, za njimi pritegne zopet zadnje itd.; pravimo da ui e r i p e d i, odtod ime pedic, zimski zaradi tega, ker se pojavi na zimo, m a 1 i pa zato ker imamo še enega večjega, ki pa je bolj reden in ne tako škodljiv. Takoj, ko gosenice zlezejo iz jajčec, zapredejo mlado listjiče razvijajočega se popja in ga objedujo; pozneje se razlezejo po vejah in ogolijo drevje do golega. Ko derastejo, se spuste po pajčevinasti nitki na tla pod drevo. Tu se zarijejo plitvo v zemljo in se zabujijo. Celo poletje do pozne jeseni ostane buba v zemlji in šele od oktobra do novembra ali celo decembra predere na dan popolna žuželka, kakor je bilo povedano izpočetna. Kako pa se ubranimo tega škodljivca? V zemlji je na varnem, ko je v obliki gosenice razkropljen po vejah, mu tudi ne moremo do živega. Prijeti ga moremo Ie tedaj, ko na jesen prileze iz zemlje kot metuljček in ne-krilata samica. Baš to moramo prestreči,ko leze podeblu vvrh,kar dosežemo na ta način, da opašemo debla en meter do l.tO od tal s papirnatimi pasovi, ki jih namaženo z lepljivim mazilom, na katerega se primejo samice, ko lezejo po deblu. Na mestu, kjer hočemo oviti okoli debla pas, osnažimo raskavo kožo, da se papir tesno oprime debla. Ako so po deblu globoke razpoke in kotanje, ki se jih s pasom ne moremo ogniti, jih zamažemo z ilovico, da nam samica pod pasom ne uide na drevo. Čez tako oglajeno deblo ovijemo papir in ga zgoraj in spodaj tesno privežemo z motvozom ali mehko žico. Potem pa namažemo pas kake tri prste na široko z lepivom, ki mora imeti lastnost, da ostane lepljivo več mesecev. Sredi oktobra je pravi čas za prirejanje pasov, ker se žuželka ravna po vremenu. čim toplejše je, tem pozneje začne lezti iz zemlje in obratno. Če ima drevo kol, moralo tudi tega namazati na primernem kraju z lepivom. Tu ni treba pasu iz papirja, ampak mažemo naravnost na les. Na deblo brez papirnate podlage pa ne smemo mazati lepiva, ker bi utegnilo oškodovati kožo. Uspeh je popolnoma zanesljiv in neza-visen od sosedov. Kdor polovi samice, ko lezejo na drevo, bo imel mir pred pedico, brez ozira na to ali je sosed kaj ukrenil ali nič. Vse potrebščine za lepljive pasove (papir in lepivo) ima v zalogi tvrdka Chemotechna v Ljubljani. Orsanisti in občinski tajniki. Znano je, da so organisti res slabo plačani in da zaslužijo boljšo eksistenco. Saj je njihovo delovanje v cerkvi in zunaj cerkve kulturno delo dvojne vrste. — Ponekod je združena služba organistov že sedaj s službo občinskih tajnikov. Da se olajša organistom obstoj, se je obrnila »Zveza organistov za Slovenijo« na ljubljanski oblastni odbor s prošnjo, da naj bi uplival na občine, naj bi postavljale za svoje tajnike predvsem slabo plačane organiste. — Da dobe pa organisti za to potrebno izobrazbo — je sklenil ljubljanski odbor v svoji seji dne 22. avgusta 1.1, stopiti v stik s Cecilijanskim društvom v Ljubljani, da se organizira pouk na njeni orglarski šoli t ko, da bodo dobili kandidati obenem osnovno izobrazbo v občinskih tajniških po- slih. — Kakor čujemo, je priprava za to že v toliko napredovala-, da bo mogoče pričeti s poučevanjem odnosno s predavanji o vseh poslih javne uprave že v najkrajšem času —-če možno že v prvi polovici oktobra t. 1. — Predavali bodo razni uradniki oblastnega odbora po raznih strokah uprave. Ker bo priredil oblastni odbor tekom zimske dobe več županskih poučnih predavanj in tečajev, bo omogočeno tudi že nameščenim organistom, dobiti vsaj osnovne pojme o občinskem poslovanju. „Srcčna sem a 3aKonu a pravi razumna Mica. „Moje življenje je neskaljena sreča. Pranje je najtežje delo v hiši, toda jaz se s tem ne mučim, ker mesto mene RADION pere sam." pere sam Varuje perilo! : d, tnuliie tiskovino za občine. Ljubljanski oblastni odbor.to v najkrajšem času dal natisniti nove tiskovine za občinske proračune, ker je glede na zahteve ministrstva zn finance nujno potrebno, da se uvede enotnost pri sestavljanju proracu-nov. — Priporočati je tore tretja, da se oi)čine ne zalagajo s starimi tiskovinami, ki se odslej ne bodo mogle več porabljati. Za tiskovine bo prirejen popolnoma nov osnutek (vzorec). F. K—n. d »Sadje v gospodinjstvu«. Priredil Martin Hiunck. Cena izvodu Din 24.—. Knjiga obsega vsa potrebna zlata pravila, kako ravnajmo in postopajmo s sadjem, da nam pride v korist in kako ga predclajmo, da pri njem ničesar ne izgubimo. Sadje-rejci in vse naše gospodinje podeželske in mestne, naj si knjigo dobavijo; donesla jim bo zlate obresli. Dobiva se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. <1 Odpis davkov po suši prizadetim. Kakor doznamo se županstva po suši prizadetih občin obračajo za odpis davkov po suši prizadetim posestnikom na vse mogoče naslove. Za to merodajna oblastva so v prvi vrsti Davčna okrajna oblastva, ki poslujejo na sedežih okrajnih glavarstev kot samostojna oblastva. Kdo sme prejemati odloke šolskih oblastev? — Odloke, dopisu, itd., ki so naslovljeni na krajevni šolski odbor, ne-le sme marveč mora prejemati in odpirati le predsednik krajevnega šolskega odbora, a ne šolski upravitelj ali morda celo kaka druga oseba. — Tudi uradni počat krajev- nega šolskega odbora mora hraniti predsednik samo, ker je odgovoren za vse poslovanje te korporacije. — Pripetilo se je, da predsednik sploh ni zvedel za oblastvene odredbe, ker je prejemal vse poštno pošiljke — ne le za šolsko vodstvo marveč tudi za krajevni šolski odbor — šolski upravitelj. To jc nedopustno in se bo zato jenialo, ker je izdal oblastni šolski odbor tudi v tem pogledu potreben ukaz. Najboljše šivalne stroje mi>7ni. dele Utrnite nniceneie Dri tvrdll gramofone '"■J*"" »iimiii« "" VJ" i posa- mezne dele kupile najceneje pri tvrdki Plevel y Preski pri Medvodah. — Zahtevajte ponudbe! ozidafi na VA—3 plošfe, lopo izdelane, ima na zalogi po nizki ceni A. SUŠNIK, ieleznina, Ljubljana. Kako dvigniti naše kmeti stvo. (Gospodarska slika. Napisal Fr. Erjavec. Dalje.) Da pri nas tako zelo. občutimo današnjo težo in krivico davkov, pa ni vzrok le v neenaki obremenitvi posameznih pokrajin in nesorazmerni , razdelitvi bremen na posamezne sloje, temveč v prav tisti meri.tudi v p r i s t r a n s k i razdelitvi državnih dohodkov na posamezne pokrajine. Tudi v tem pogledu ne ho zaradi višjih vsedržavnih koristi nikoli mogoče doseči popolnega sorazmerja (k podpori dalmatinskega pomorstva bo n. pr. vedno morala prispevati vsa država itd.), tod i popolnoma nevzdržno je to, da bi v pokrajinah, ki sorazmerno največ prispevajo k državnim dohodkom, država popolnoma zanemarila kar cele panoge ter s tem ne onemogočila le nadnljnega razvoja, temveč povzročala celo propadanje že obstoječega. Tak primer nam kažejo lepo naše ceste, kajti le v Sloveniji so se vsa povojna leta pobirale posebne doklade za vzdrževanje in graditev cest, a večina teh doklad se je porabljala za druge svrhe po drugih pokrajinah,-dočim ao naše ceste propadale leto za letom bolj. V tem pogledu bo treba prav temeljitih izprememb sedanje prakse in da bo nadzorstvo nud lo prakso čim laže, bi bilo treba temu primerno popolnom^ preurediti že način sestave državnega proračuna. Iz vsega navedenega je tudi precej jaeno stališče, ki ga moramo zavzeti napram oblastnim, okrajnim in občinskim davščinam. Vrhovno načelo, da naj plača tisti, ki luhko plača, je treba seveda uveljaviti tudi tukaj, kakor smo obsojali današnjo neenako obremenitev posameznih pokrajin v korist drugih, tako moramo tudi v okviru posameznih oblasti, občin itd. obsojati preobremenitev posameznih stanov v korist drugih, ker 8 tem slabimo nekatere stanove, ka:^ bodo prej ali slej čutili tudi vsi drugi. Obdavčen mora biti splošno in stopnujoče dohodek in ne delo, potrata in ne potrebščine, to naj bo vrhovno načelo tudi naše oblastne, okrajne in občinske davčne politike. Vzporedno s smotreno davčno politiko mora iti carinska politika, ki je tudi za kmeta najdalekosežnejšegu pomena Kakor industrijec, ima tudi kmet pravico do carinskega zavarovanja svojih pridelkov, kajti kmet je prvi vir narodovega rdravja in moči, zato moramo varovati rentabilnost k m e t i š k e g a gospodarstva z vsemi silami. _ Na nekatere njene sedanje napake smo opozorili že spredaj, v podrobnosti se pa na tem mestu itak ne moremo spuščati, a vodilno načelo tudi te bi moralo biti, da nosi bremena potrata, dočim je treba nakup potrebščin čim bolj olajšati, razen tega mora pa čim najbolj pospeševati domačo produkcijo, da se polagoma čim bolj osvobodimo gospodarske odvisnosti od inozemstva. Posebno važna za našega kmeta jje izvozna carinska politika (kmetijski proizvodi zavzemajo 82% vsega izvoza iz naše države), ki lahko jako pospešuje ali pa tudi uničuje cele panoge kmetijstva. To je seveda povečini plod trgovinskih p o g o d b s tujimi državami. Tem smo posvečali zadnja leta vse premalo pozornosti. Posledica tega je, da smo glede našega izvoza navezani le na nekatere države predvsem Italijo, Avstrijo in Češko, kar nam v vseli pogledih jako škoduje. Nujno potrebno bi bilo zato, da dobimo čim ugodnejše trgovinske zveze tudi z drugimi državami, zlasti z vsemi ob Sredozemskem morju, kamor bi lahko izvažali razen industrijskih izdelkov tudi mnogo naših kmetijskih pridelkov, ki nam danes zaostajajo, a smo jih nekoč pridno izvažali (n. pr. zelje v Egipt, les v Španijo itd.). Naše gospodarstvo potrebuje v prvi vrsti novih tržišč, ki nam jih morejo ustvariti le dobre trgovske pogodbe in pa dober konzularni aparat. Tudi ta bi bil nujno potreben korenitih izprememb, ker sedanji nikakor ne vrši svojih dolžnosti. V precejšnji meri vplivajo na gospodarski napredek tudi prometne tarife (prstne, železniške in parobrodne), ki se zato seveda tudi ne smejo preveč navijati, saj vidimo, da so tudi previsoke tarife pri nas mnogo pripomogle k zastoju izvoza mnogih kmetijskih proizvodov (zlasti mleka, živine zelja i!d.). Zlasli pri carinski politiki prihajajo pogosto v navzkrižje koristi kmeta in koristi industrije, ki jih mora pa znati smo-trena državna gospodarska politika spretno in uvidevno izravnati, kajti ravno za našega kmeta je prospevanje slovenske industrije nedoplednetja pomena in obratno, o čemer borno pa govorili še pozneje. V tem pogledu zahtevajo tudi kmetiške koristi, da se enkrat'za vselej odpravi deloma zlohotno, deloma ^"'pa kratkovidno oviranje, ki mu je hiln v povojni dobi v najrazličnejših oblikah izpostavljena nnša industrija. Izrazito gospodarskega značaja so dalje tudi razni kmetijski zakoni, ki bi jih bilo treba prilagoditi današnjim razmeram in potrebam ali pa uvesti na novo. Nekaj smo jih omenili že spredaj, a prezreti ne smemo n. pr. tudi prepotreD-nega zakona o zatiranju rastlinskih in živalskih š o d 1 j i v c e v, ki bi lahko obvaroval našega krnela milijonskih škod in proti katerim je posameznik brez moči. Danes sicer že obstojajo v tem pogledu neštete odredbe, toda teh nihče ne izvršuje, zato nujno potrebujemo čim strožjega zrkona. Prav temeljite reforme sta dalje potrebna lovski in ribarski za k on, iz katerih naj izginejo vsi spomini na nekdanjo fevdalno (lastne love je kratkomalo odpraviti) jer naj se urede zgolj pod vidikom kmetiških koristi. Onemogočili je treba uporabo zemlje zgolj v lovske svrhe, kmeta je treba zavarovati pred škodo, ki mu jo delajo divjačina in lovci ter pred draženjem zemlie iz lovskih razlogov. Pri teh in drugih v to področje spadajočih zakonih je pa važno, da uredimo tudi vprašanje nadzorstva nad njih izvrševanjem ter vprašan i a reševanja kmetijsko - pravnih sporov sploh, ki je sedaj porazdeljeno med razne činitelje. Vse to m bilo nuino potrebno združiti v enem samostojnem oblastvu, kar so izvršili po drugih kulturnih državah že davno. Na gospodarski položaj našega kmeta ima končno naj-dalekosežnejši pomen tudi velik del ostale zakonodaje, ki sicer ni izrecno gospodarskega značaja. To smo povdarili ze v uvodu, ko smo govorili o gospodarski propasti slovenskega kmeta pod vplivom liberalne avstrijske zakonodaje v drugi polovici preteklega stoletja. Nekaj največjih tedanjih žanre* (n. pr. svobodo glede obrestne mere) so sicer pozneje vsaj 'a loma popravili, jako mnogo jih je pa ostalo v veljavi do dam , kar vpliva neugodno na vse naše kmetijstvo.