Domoznanski oddelek
»OB
MA
35
DOBRE MARNJE 1997
352(497.4 Majšperk)
6005826,7
GLASILO OBČINE MAJŠPERK CI^^september 1997 -
COBISS o
št. 7
Udeleženci proslave ob Dnevu državnosti so prišli na Bolfenk po novi asfaltni cesti z avtomobili in štirimi avtobusi.
IZ VSEBINE
•	Prvi občinski praznik
•	Program prireditev
•	Razpis za podelitev občinskih priznanj
•	Odvoz kosovnih odpadkov
•	Prašne bele poti zamenjal asfalt
•	Gasilski obletnici
•	Igre brez meja
•	Romanje na Ptujski Gori
•	Zlatoporočenca Zajšek
•	Policijska pisarna
•	Obvestila ■— dogodki
•	Šolska stran
•	Novomašnik bod' pozdravljen
Dan državnosti na Bolfenku
Letošnji, že šesti dan državnosti, je v naših krajih mineval v še bolj prijetnem in veselem vzdušju. V sklopu aktivnosti, posvečenih rojstnemu dnevu naše domovine Slovenije, je bilo v občini svojemu namenu predanih skupaj 8,6 kilometrov obnovljenih cest in most v Zgornji Sveči. Investicijska vrednost narejenega presega 150 milijonov tolarjev, kar je za občino, ki je celo dvakrat redkeje naseljena od povprečja v državi, poseben dosežek.
(nadaljevanje na 4. in 5. strani)
17 itn:
Prvi
občinski praznik Občine Majšperk
	
Na zadnji seji je Občinski svet Občine Majšperk sprejel sklep o praznovanju prvega občinskega praznika Občine Majšperk, ki bo v nedeljo 21. septembra ob 14. uri.
Občinsko praznovanje
V občini se veselimo in praznujemo ob vseh večjih prireditvah, obletnicah, proslavah ter prireditvah ob končanih investicijah, doseženih rezultatih posameznikov, skupin in društev, saj je vse to v ponos naše občine.
Največje letno praznovanje je praznovanje občinskega praznika z vzporednimi prireditvami.
Na svečani seji občinskega sveta se odloča o občinskih priznanjih, ki so podeljena na občinskem prazniku zaslužnim občanom, ustanovam in društvom.
I. občinski praznik
A še nekaj več kot navadno praznovanje, je občinski praznik. Prvi občinski praznik Občine Majšperk se ne bo več ponovil in je zato zgodovinski dogodek vseh občanov občine Majšperk, zato ne smemo zamuditi enkratne priložnosti, udeležiti se ga moramo, praznovati in se veseliti. Na tem praznovanju bomo tudi svečano predstavili grb in razvili zastavo Občine Majšperk.
Grb Občine Majšperk
15. julija 1997 je Občinski svet Občine Majšperk soglasno sprejel odlok o grbu in zastavi Občine Majšperk, ki je bil že 18. julija objavljen v Uradnem listu RS, št. 43, kjer je v osmem členu opisan grb Občine Majšperk:
• V modrem ščitu stoji čelno na zelenem hribu srebrna gotska cerkev z rdečo streho zvonika. Iz kotov nad njo rasteta v zlatu navzdol po dva lista pravega kostanja.
Če to povemo manj strokovno in bolj preprosto, lahko rečemo, da ima grb Občine Majšperk zgoraj na plavem ščitu štiri rumene liste pravega kostanja, ki tvorijo navidezno veliko črko “M”. Kot vemo je pravi kostanj značilno drevo zahodnih Haloz - ob-
----------maIs
E
NJE
močja naše občine, ki je dalo poseben pečat razvoju tega predela. Pod listi kostanja je na hribu podoba cerkve s Ptujske Gore, saj zgodovinarji povedo, da je to najlepši gotski cerkveni objekt v Sloveniji.
Zastava Občine Majšperk
Identiteto Občine Majšperk ali pripadnost tej občini označujemo s simboli občine in to je poleg grba tudi zastava Občine Majšperk. V prej omenjenem odloku je občinski svet Občine Majš-perk opredelil tudi obliko in barvo zastave, kjer piše:
• Zastava Občine Majšperk je modre barve s štirimi rumenimi listi pravega kostanja v prvem kvadratu zastavine rute, ki ga od ostalega dela zastave ločuje vertikalna rumena črta.
Vabilo
Čeprav se oba simbola Občine Majš perk lahko uporabljata že z dnem objave v Uradnem listu, bo njuna svečana predstavitev največji dogodek Občine Majšperk, zato s predsednico občinskega sveta vabiva vse občane, zdomce, rojake in viken-daše, da se udeležite občinskih prireditev, posebej pa prvega občinskega praznika, ki bo v nedeljo, 14. septembra s pričetkom ob 14. uri v šotoru pred Občino Majšperk.
Po svečanosti bo pogostitev in zabava ob zvokih ansambla.
Zupan občine Franc Bezjak
Iskrene čestitke
'sem občanom Občine Majšperk ob praznovanju 1. občinskega praznika.
trejši razvoj občine.
Župan Franc Bezjak
OBČINA MAJŠPERK
Komisija za priznanja in odlikovanja
Na podlagi 8. člena Odloka o priznanjih Občine Majšperk komisija za odlikovanja in priznanja Občine Majšperk objavlja
RAZPIS
za podelitev občinskih priznanj:
plakete Občine Majšperk in priznanj Občine Majšperk
L
Občina Majšperk podeljuje za leto 1997 praviloma plaketo Občine Majšperk in 3 priznanja Občine Majšperk.
n.
Občinska priznanja se podeljujejo posameznikom, društvom in organizacijam za dosežke, ki imajo pomen za razvoj in ugled občine na področju gospodarstva,« znanosti, umetnosti, kulture, športa, humanitarnih in drugih dejavnosti.
III.
Predlagatelji za dobitnike občinskih priznanj so lahko posamezniki, organizacije in društva.
IV.
Predlog za občinsko priznanje mora biti posredovan v pismeni obliki in vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, podjetju, zavodu in društvu v občini ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev za podelitev priznanja.
V.
Predlog za podelitev občinskih priznanj je potrebno dostaviti komisiji za odlikovanja in priznanja Občine Majšperk najpozneje do 17. septembra 1997 do 12. ure na naslov: Občina Majšperk, Majšperk 32a, 2322 Majšperk.
VI.
Priznanja bodo podeljena ob občinskem prazniku.
Predsednik komisije za odlikovanja in priznanja
V Majšperku, dne 05.09.1997
Marijan Jus l.r. predsednik komisije
Program prireditev ob praznovanju I. občinskega praznika Občine Majšperk
Ob praznovanju 1. PRAZNIKA OBČINE MAJŠPERK vas vljudno vabimo, da se udeležite naslednjih prireditev
PETEK, 12. september__________________________________________
ob 18.00 uri občinsko tekmovanje v malem nogometu za člane - igrišče Majšperk
SOBOTA, I 3. september________________________________________
ob 15.00 uri regijsko srečanje gasilk s tekmovanjem v gasilskih spretnostih v Majšperku
ob 18.00 uri občinsko tekmovanje v malem nogometu za mladince -igrišče Ptujska Gora
NEDELJA, 14. september________________________________________
ob 9.00 uri občinsko tekmovanje v malem nogometu za veterane — Žetale
ČETRTEK, 18. september________________________________________
ob 11.00 uri prireditve otrok iz vrtca in osnovnih šol v šotoru ob 21.00 uri vzpostavitev radioamaterske zveze na kanalu S-16
v počastitev 1. občinskega praznika - Radioklub Ptujska Gora S59DPG
PETEK, 19. september__________________________________________
ob 16.00 uri položitev temeljnega kamna za gradnjo vodovodov
Majšperk - Stogovci - Slape - Naraplje in Podlože - Sestrže ob 18.00 uri finale turnirja v malem nogometu Majšperk ob 20.00 uri - slavnostna seja občinskega sveta
-	odprtje likovne razstave EXTEMPORE
-	srečanje kulturnih društev s programom
-	srečanje športnikov s predstavitvijo nastopa ekipe Majšperka na igrah IBM 97 v Budimpešti
SOBOTA, 20. september_________________________________________
ob 10.00 uri srečanje ostarelih občanov Občine Majšperk v Majšperku ob 11.00 uri odprtje 1. občinske razstave v organizaciji občinskih društev v Majšperku
ob 17.00 uri radijska delavnica znancev Radia Maribor v šotoru Po prireditvi zabava s plesom.
NEDELJA, II. september________________________________________
ob 14.00 uri OSREDNJA PROSLAVA
-	slavnostni nagovor župana Občine Majšperk
-	predstavitev grba in zastava Občine Majšperk
-	podelitev občinskih priznanj
Po proslavi pogostitev in družabno srečanje ob zvokih ansambla EKART
Za prijetno razpoloženje na prireditvah ob praznovanju I. občinskega praznika bodo poskrbeli
1.	VILI RESNIK - v četrtek ob 11. uri za vse otroke
2.	RADIO MARIBOR in ANSAMBEL ROGLA - v soboto od 17. ure naprej
3.	ANSAMBEL EKART - v nedeljo od 14. ure naprej
4.	ORGANIZATORJI POSAMEZNIH PRIREDITEV S KULTURNIM PROGRAMOM
5.	VSI MI PRISOTNI
--------- MAlSNJE
Ob letošnjem dnevu državnosti 8,6 km obnovljenih cest
Žetalah. Investicijska vrednost težko in dolgo pričakovanega asfaltiranega odseka je dobrih 21 milijonov tolarjev. Od tega so skoraj četrtino sredstev s prispevki in prostovoljnim delom zagotovili domačini sami. Prav tako so
Tudi letošnje praznovanje v čast samostojni Sloveniji, ki je v naši občini potekalo sicer nekoliko pred samim dnevom državnosti, natančneje 21. junija, je bilo pod okriljem stranke Krščanskih demokratov v občini. Toda če ne po samem stilu, pa se program letošnjih prireditev od prejšnjih razlikuje po številu pridobitev na področju cestne infrastrukture.
Praznovanje, ali bolje otvoritvena parada, se je začela malo pred 14.00 uro, ko je minister za promet in zveze Anton Bergauer skupaj z domačim županom Francem Bezjakom in predsednikom gradbenega odbora Antonom Butolenom odprl 2 km dolg novo asfaltiran odsek sicer 3,2 km dolge lokalne ceste Žale-Varvasela v
Na novem mostu v Zgornji Sveči so pri rezanju traku sodelovali (od leve proti desni) Franc Pukšič - poslanec DZ, Franc Bezjak - župan, Anton Bergauer - minister za promet in zveze ter domačinka Marta Korže.
Pozdrav ministra za promet in zveze Antona Bergauerja v Žetalah
slednji sami izdelali in ob omenjeni cesti postavili lične kažipote v obliki hišic. Samo želimo si lahko, da kažipoti ne bodo v napoto obještnežem in bodo tako lahko še dolgo opravljali svoje poslanstvo - domačinom v ponos bodo opozarjali, da se da z malo truda veliko narediti za svoj kraj, turistom, oz popotnikom, ki jo bodo mahnili po tej poti, pa bodo vselej koristna informacija in dobrodošel vodnik po krajih med prijaznimi griči.
Samo svečanost ob sobotnem odprtju celotne 3, 2 km dolge ceste so kulturno popestril mešani pevski zbor sv. Miklavža iz Majšperka in vaški godec. Zaradi časovne stiske je pot ugledne goste in občane, ki so se slovesnosti udeležili, kaj hitro vodila čez saniran plaz v Vodolah, “vreden” 15 milijonov tolarjev, proti Majšperku, kjer sta prometni minister in župan slabo uro pozneje odprla novi most čer potok Skralška na regionalni cesti Majšperk-Rogatec v Zgornji Sveči. Svečanost ob dokončani izgradnji mostu, ki ga je v celoti financirala država in v ta namen nakazala 30 milijonov tolarjev, so s pesmijo požlahtnili pevci iz Stoperc. Po maši za domovino, ki jo je na Ptujski gori ob 15.00 uri daroval pater Maks Klajnšek, je sledilo svečano od-
Prašne bele poti zamenjal asfalt
prtje 1 km dolgega asfaltiranega odseka regionalne ceste Majšperk-Tržec med Stogovci in Slapami. Investicijo, vredno 35 milijonov tolarjev, je skupaj s pomočnikom direktorja Družbe za ceste Petrom Oreharjem in županom Francem Bezjakom odprl predsednik SKD Lojze Peterle. Otvoritveno slovesnost so popestrili člani moškega pevskega zbora DPD Svoboda iz Majš perka pod vodstvom Stanka Vedlina. Domačini, ki živijo ob omenjeni cesti, pa kljub svečanosti niso skrivali razočaranja. Bolj kot pesmi in obljub ob podobno dramatiziranih slovesnostih si želijo še dobrih 800 metrov asfaltne prevleke, za kolikor je zmanjkalo denarja. Skupaj je tako v občini Majšperk še dobra dva kilometra regionalnih cest neasfaltiranih oziroma zaprašeno makadamskih. Te naj bi svojo podobo, po zagotovitvah župana, spremenile kmalu oziroma takoj, ko bodo njegove želje in prošnje uslišane na Ministrstvu za promet in zveze v Ljubljani.
Osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti in vrhunec otvoritvenih slovesnosti pa sta bila okrog 18.00 ure na Bolfenku, kjer so namenu predali še zadnjo od zaenkrat dokončanih asfaltnih pridobitev - 4,4 km dolgo asfaltirano lokalno cesto Poluce-Jelovice. Lojzetu Peterletu in domačemu županu Francu Bezjaku se je ob prerezu traku pridružil še predsednik gradbenega odbora Jakob Peršuh, ki ima za otvoritev omenjene ceste, kot je bilo slišati v županovem slavnostnem nagovoru, kot predsednik gradbenega odbora zagotovo največje zasluge. Zaradi redke poseljenosti ob cesti je bilo potrebne še toliko več iznajdljivosti pri zagotovitvi potrebnih finančnih sredstev, saj je investicija veljala skoraj 47 milijonov tolarjev. Domačini sami so skupaj z delom uspeli zbrati za več kot 9 milijonov tolarjev, potreben manjkajoči delež pa naj bi se zagotovil z izkupičkom od tokratne osrednje prireditve ob dnevu državnosti na Bolfenku. Cesto, ki ne bo služila le občanom, ampak tudi turistom, ki se bodo podali po vinsko turistični cesti med drugim tudi z namenom, da si ogledajo zgodovinsko znamenitost tega območja - cerkev sv. Bolfenka, je blagoslovil pater gvardi-jan Maks Klajnšek s Ptujske Gore ob pomoči farnega župnika iz Majšperka Janka Frangeža. Zgodovinski sakralni objekt naj bi v prihodnje, ko bodo restavratorska dela zaključena, služil tudi kot turistično razgledna točka, saj naj bi zvonik med drugim opravljal tudi vlogo razglednega stolpa.
Katarina Klep-Cernejšek
Utrinek z odseka regionalne ceste Stogovci - Slape
Predsednik gradbenega odbora za cesto Poluce - Jelovice se zahvali za obisk in finančno pomoč predsedniku SKD Lojzetu Peterletu
Mladi iz Majšperka, Markovec, Gorišnice, so poleg postrežbe z gobovo juho in organizacijo baklade skupaj zapeli pesem “Dan ljubezni”.
MAJŠPERK - 70 LET GASILSKEGA DRUŠTVA
DOB« E MAlSNJE
Slovesnosti ob jubileju majšperških gasilcev
V drugi polovici meseca julija so v Majšperku potekale prireditve v počastitev gasilskega jubileja - 70-letnice prostovoljnega gasilskega društva Majšperk in prvega dneva gasilcev v okviru Gasilske zveze Majšperk. Ob tej priložnosti je omenjeno gasilsko društvo izdalo tudi poseben gasilski zbornik, v katerem so opisali uspehe, nesebično požrtvovalnost in aktivnosti 70-letne preteklosti. Glavno pokroviteljstvo večdnevnih prireditvenih aktivnosti je prevzela občina Majšperk in župan Franc Bezjak.
Praznovanje v počastitev visokega jubileja se je na širšem majšperskem območju pričelo že v petek 11. julija s srečanjem in tekmovanjem gasilcev veteranov, nato pa se nadaljevalo še ves prihodnji teden. Tako so se že naslednjega dne, v soboto dopoldne, srečali in v gasilskih igrah med seboj pomerili pionirke in pionirji ter mladinke in mladinci, popoldne pa so v okviru praznovanj pripravili še podobno
srečanje članov. Gasilke - članice so se v gasilskih spretnostih (metanju vrvi v uokvirjeno stojalo, kegljanju z žogo, vezanju vozlov in navez in podobnih igrah) pomerile v nedeljo dopoldne. V tekmovalnih igrah so se majšperski gasilci zelo dobro odrezali. Tako se je že prvi tekmovalni dan najbolje izkazala domača ekipa gasilskih veteranov. Uspeh so naslednjega dne še dodatno podkrepili mladinci in mladinke ter pionirji in pionirke, ki so zablesteli prav v vseh kategorijah. Tudi med starejšimi člani, ki so se pomerili v soboto so bili najboljši gasilci PGD Majšperk, medtem ko so bili pri mlajših članih bolj spretni gasilci s Ptujske Gore. Tudi med članicami so majšperske gasilke zanesljivo opravile s konkurenco. Ker pa velikih gasilskih praznovanj praviloma ni brez priprave velike gasilske vaje, so jo pripravili tudi gasilci v Majšperku. Na vaji, ki je bila organizirana v sredo popoldne, so sodelovala vsa štiri gasilska društva, ki delujejo v okviru Gasilske zveze Majšperk, prav tako pa so se je udeležili še prijateljsko gasilsko društvo iz Oplotnice in gasilsko društvo iz Makol.
V počastitev praznovanja je bila pripravljena tudi slavnostna seja PGD Majšperk, na kateri so najzaslužnejšim gasilkam in gasilcem podelili priznanja - bodisi za dolgoletno delo, posebne zasluge ali pa za različna napredovanja v gasilstvu. Najvišje priznAnje - gasilsko odlikovanje 2. stopnje - je Gasilska zveza Majšperk za 50 let aktivnega dela izročila predsedniku PGD Majšperk Cirilu Murku.
Osrednja slovesnost v počastitev 70-letnice aktivnega delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Majšperk in prvega dneva gasilcev Gasilske zveze Majšperk je bila v soboto 19. julija. Zjutraj so odprli kulinarično razstavo z naslovom Dobrote iz krušne peči. V prostorih gasilskega doma jo je pripravilo domače društvo kmetic iz Majšperka v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo iz Ptuja. Na razstavo so kmečke gospodinje postavile različne dobrote, kot so: kmečka malica, haloška gibanica, rulade, sadni kruh, potice, pletenice in razno drugo pecivo, ki dopolnjuje haloški kmečki jedilnik
ta
■■■■■■■
Poveljnik PGD Majšperk Dragan MURKO ob najsodobnejše opremljenem kombiniranem vozilu VW 2500.
še danes. Razstavo so si z veseljem ogledali poleg domačinov še ugledni vabljeni gostje, med njimi tudi direktor Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije Bojan Ušeničnik, direktor ptujske Uprave za zaščito in reševanje Stanko Meglič in drugi obiskovalci sobotne zaključne slovesnosti. Osrednje dogajanje uradnega dela slovesnosti je bilo podeljevanje priznanj ekipam, ki so se v tekmovanju v preteklih dneh najbolje odrezale. Prav tako so priznanja in simbolna darila dobila številna društva in posamezniki, ki so in še zmeraj z društvom tesno sodelujejo. Še preden se je uradni, svečani del prav zares zaključil, je Gasilska zveza Majšperk PGD Majšperk podelila tudi plaketo sv. Florijana, zaščitnika gasilcev, kot posebno priznanje za preteklo delo, hkrati pa tudi kot pomembno spodbudo za prihodnje. Na veselje mnogih ima vsak uradni del še neuradnega. Tokrat je zanj poskrbel Slovenskogoriški kvintet in taprava gasilska veselica je trajala vse do jutranjih ur.
Svečanosti ob praznovanju 70-letnice aktivnega delovanja PGD Majšperk se je udeležilo veliko članov gasilskih društev iz bljižne in daljne okolice.
Majšperski gasilci, ki v letošnjem letu štejejo skupaj 136 članov (80 moških in 56 žensk), so svoje jubilejno praznovanje poimenovali 70 let kritike in uspehov. Ob tej priložnosti so izdali tudi gasilski zbornik, v katerega so zaobjeli čas od skromnih začetkov, ko so premogli le nekaj lesenih škafov, platnenih veder, kavljev in starejšo brizgalno, pa vse do današnjih dni, ko pod streho gasilskega doma med drugo moderno opremo stojijo štirje najsodobneje opremljeni avtomobili, pripravljeni na hitre akcije in reševanja. In na koncu še misel oziroma resnica, ki jo je v zbornik zapisal predsednik PGD Majšperk Ciril Murko: »Gasilca ne moreš kupiti z nobenim denarjem, za svoje delo mora biti rojen! Biti mora pošten, dober in delaven, ne sme pa poznati pohlepnosti in škodoželjnosti.«
Katarina Klep-Cernejšek
Praznovanje visokega jubileja so z razstavo kmečkih dobrot požlahtnile še članice Aktiva kmečkih žena iz Majšperka.
NAJSPERKI
I'1:l I 1 J

Praznovanje ob 50-letnici aktivnega dela
V okviru Gasilske zveze Majšperk je v letošnjem polletju visok jubilej praznovalo še Prostovoljno gasilsko društvo Majšperk - Breg. Praznovanje ob 50-letnici obstoja in delovanja so pripravili 28. junija. Ob tej priložnosti so razvili nov društveni prapor.
Gasilstvo je v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk delovalo že od ustanovitve tovarne, to je od leta 1936 tako, da so bili mojstri v obratih določeni kot požarniki, ki so skrbeli za požarni red. Gasilsko društvo je bilo ustanovljeno 1947. leta na pobudo vodstva podjetja in članov gasilskega društva Tovarne strojil, ki je nudila novemu društvu vso strokovno pomoč.
Gasilski dom, kjer danes domuje društvo, je bil prvotno namenjen za Avto moto društvo. Šele leta 1966 je tovarna namenila te prostore našemu oziroma Industrijsko gasilskemu društvu (IGD) Tovarne volnenih izdelkov (TVI) Majšperk. V statutu IGD je bilo zapisano, da so lahko člani društva samo zaposleni v TVI. Danes je to nekoliko drugače. Člani PGD Majšperk - Breg so že od ustanovitve društva sodelovali na mnogih gasilsko športnih prireditvah ter dosegali visoke rezultate, kar je vidno tudi na velikem številu pokalov in diplom. Prostovoljno gasilsko društvo Majšperk - Breg je spremenilo dolgoletno tradicijo in je sprejelo v svoje gasilske vrste mlade gasilce - pripravnike, ki so ravno te dni končali tečaj za gasilca, tako da so se gasilske vrste v veliki meri pomladile. Društvo ima danes 43 članov povprečne starosti nekaj nad 30 let. Kljub velikemu številu nalog in različnih del, ki jih imamo v društvu, je potrebno veliko razumevanja in dobrih tovariških odnosov med člani, tega pa v PGD Majšperk- Breg ne manjka.
Prostovoljno gasilsko društvo Majšperk - Breg ima za v prihodnje poleg skrbi za požarno varnost, še veliko drugih načrtov. Njihova realizacija pa je podobno, kot pri vseh drugih društvih, odvisna od zagotovitve finančnih sredstev. Ob nujni spremembi naziva iz IGD TVI v Prostovoljno gasilsko društvo Majšperk - Breg, smo izgubili glavnega pokrovitelja, zato je sedaj vprašanje financiranja še toliko večje.
Kljub skromnim denarnim sredstvom nabavljamo najnujnejšo gasilsko opremo ter izobražujemo in strokovno usposabljamo svoje člane. Prav tako smo obnovili gasilski dom, s tem da smo mu dali novo zunanjo podobo ter ga tudi v notranjosti prepleskali. Veliko časa pa smo namenili tudi pripravam na praznovanje 50-letnice ustanovitve društva. Osrednji dogodek praznovanja je bilo razvitje društvenega praporja. Glavni sponzor razvitja praporja je bila Občina Majšperk in TVI Majšperk. Prav tako pa so prispevke v obliki spominskih trakov in zlatih žebljičkov prispevali številni darovalci iz gasilskih vrst ter tudi občani. Po uradnem delu prireditve so gasilci PGD Majšperk - Breg pripravili še veliko gasilsko veselico z ansamblom Rogla.
Predsednik PGD Majšperk-Breg, Dušan Mohorko
Po 40-ih letih so člani PGD Majšperk - Breg razvili novi gasilski prapor
Svečan mimohod gasilcev PGD Majšperk-Breg
---------m a Hinje
Budimpešta - Igre brez meja '97
V	Budimpešti je Majšperk tekmoval skupaj z ekipami iz Švice (Brissago), Francije (Strassbourga), Italije (Norcie), Madžarske (Egerja), Grčije (Edesse), Portugalske (Pare-desa) in Nizozemske (Ijsselsteina). Kot že veste so naši tekmovalci Brigita, Bernarda, Janja, Jasna, Mojca, Aleksander, Boštjan, Franci, Jože in Marko v Budimpešti zasedli 3. mesto, in tako prehiteli veliko večja mesta. V ekipi so se dobro razumeli in to je tudi bil razlog uspeha. Kaj so tekmovalci v Budimpešti občutili, pa lahko preberete v tem prispevku.
V	Budimpešto je ekipa odpotovala v četrtek, 24. julija in se dva dni psihično in fizično pripravljala na generalko, ki je bila v soboto in na snemanje iger brez meja, ki je bilo v nedeljo. Pred generalko so si tekmovalci in njihovi spremel-jevalci, ki so bili trener ekipe Darko Kafel, kapetanka Lidija Leskovar, župan Franc Bezjak z ženo Jožico, tajnik Občine Majšperk Marjan Gorčenko, Rajko Jurgec-kamerman in Jože Rakovec, kije poskrbel za dobro voljo.
Na generalki v soboto zvečer je bila ekipa zelo dobre volje in ker so bili neobremenjeni z uspehom so se že takoj na začetku dobro odrezali in sicer so se vso generalko na prvih treh mestih izmenjevali s Portugalci in Madžari. Zadnja igra na ladji je zaradi prevelikega mrazu odpadla in tako so se naši odpravili v hotel navdušeni, saj so zasedli 2. mesto.
V	nedeljo, na dan snemanja iger je bilo čutiti napetost. Se bomo znova tako dobro odrezali? Bomo slabši? Takšna vprašanja so rojila po glavi vsem v ekipi. Sproščenega vzdušja ni bilo več. Šlo je zares. Dober začetek je vsem povrnil samozavest in tako so naši uspešno prebrodili tudi snemanje iger. Na koncu so dosegli 3. mesto, ki so ga skupaj z županom “namočili” v bazenu. Sledila je zabava do zgodnjih jutranjih ur, malo spanca, nato pa pot domov, ki je vsem prehitro minila, saj so na avtobusu, ki ga je vozil Karli Pajnkiher, odlično zabavali.
Ko so prispeli domov so jih Majšperčani prijetno presenetili, saj so jim pripravili lep sprejem.
Vtisi iz Budimpešte
Zupan Občine Majšperk Franc Brzjak: Iger brez meja smo se udeležili s tremi cilji, ki smo jih vse uspeli uresničiti. Ti so bili: doseči čimboljši rezultat na tekmovanju, drugim županom predstaviti Občino Majšperk in predstaviti odlično haloško kapljico. Vse to nam je uspelo in še zdaj dobivam veliko pohval iz drugih občin, pa tudi domačini so navdušeni nad uspehom naše ekipe.
Lidija Leskovar, kapetanka: Všeč mi je bilo, da smo bili dobra ekipa. Nasploh je bilo vzdušje na igrah zelo sproščeno. Med državami ni bilo nevoščljivosti, tudi tekmovalnost ni bila v ospredju, na igrah smo se vsi predvsem zabavali.
Janja Marčič, dijakinja: Budimpešta je veliko lepša kot sem si predstavljala, vendar pa mi ni všeč madžarska kuhinja, ker je preveč papricirana. Najbolj mi je bilo všeč to, da smo spoznali veliko drugih tekmovalcev, s katerimi smo se odlično razumeli in zabavali.
Jasna Marčič, dijakinja: V ekipi smo bili sami mladi, večina se nas je poznala že od prej, tako da smo se res dobro razu-
Tekmovalci in navijači združeni v upanju na zmago.
Fantje so se izkazali za prave manekene.
Dekleta so bila v kostumih prav zapeljiva.
meli. Sama nisem pričakovala, da bomo tako dobra ekipa. Skratka, bilo je super.
Bernarda Kolar, medicinska sestra: Igre mi bodo ostale v lepem spominu. Zelo všeč mi je bilo druženje z ekipami iz drugih držav in to, da se večina ekip prišla v Budimpešto
Budimpešta - Igre brez meja '97
Trener in maskota "globoko razmišljata"o tekmovanju.
Konzul g. Lukner se je izkazal za enega najbolj vnetih majšperških navijačev.
Odlično vložen jolly je pustil vse tekmovalce brez glasu.
složni. Bilo je tudi nekaj treme in živčnosti, ki pa je izginila ob znaku za začetek.
Več v naslednji številki.
predvsem zabavat in ne toliko tekmovat. Tudi v ekipi smo se dobro razumeli, še boljše pa potem ko smo dosegli 3. mesto in dobili pokal, ki nas je vse medsebojno povezal. Sele takrat smo postali res prava ekipa.
Marko Rakovec, strojni tehnik: Bili smo dobra ekipa. Med sabo smo se dobro razumeli, vendar je na žalost v Budimpešti prišlo do nekaj konfliktov, ki zares niso bili potrebni. Četudi je bilo v Budimpešti lepo, pa ostaja malce grenak priokus.
Mojca Mally, študentka: Najlepša trenutka v Budimpešti sta zame bila, ko smo odlično vložili jollyja in osvojili vse točke - pri tem smo vsi ostali brez glasu - in ko smo na odru pričakovali razglasitev rezultatov in nepričakovano izvedeli, da smo uspeli obdržati 3. mesto. Tudi pot domov je bila eno samo praznovanje, ki se je potem nadaljevalo še v gostilni
Dolinca	v
Majšperku. Nasploh je Budimpešta zelo lepa in si jo je vredno ogledati. Presenetil pa me je odnos Mita Trefalta do tekmovalcev, kajti z nami se je pogovarjal kot stari prijatelj.
Boštjan Lampret, študent:	Teden
dni pred odhodom v Budimpešto sem si poškodoval gleženj, vendar sem kljub temu odpotoval na igre brez meja. Prijetno me je presenetila sproščenost, ki je vladala med tekmovalci iz vseh držav, pa tudi v naši ekipi smo se razumeli veliko bolje kot sem pričakoval. Najlepši trenutek zame je bil, ko smo na odru izvedeli, da smo tretji. Prej smo namreč pričakovali, da bomo po slabih rezultatih v predzadnji in zadnji igri pristali na petem mestu.
Brigita Godec, absolventka: Na igrah je bilo super, vendar smo imeli malo prenatrpan urnik, tako da je zmanjkalo časa za zabavo. Bili smo dobra ekipa, zelo složni. Nekaterim so na koncu že malce popustili živci, vendar pa se je na koncu vse dobro končalo. Skratka, igre brez meja je treba doživeti.
Jug Jože, častnik slovenske vojske: V Budimpešto smo šli z namenom, da dosežemo čimboljši rezultat, zato smo razen zadnji večer malo manj “žurirali”. Res bi bila škoda, če bi zaradi nekaj piv in neprespane noči zapravili dober rezultat, saj smo se na igre pripravljali več kot tri mesece. Z ekipo smo se že dobro razumeli na treningih, tudi na igrah smo bili
Bernarda je znala s svojo dobro voljo razveseljevati vse tekmovalce.
Gabrijela Milošič
ŠTEVILKA 7- DOB« K ------------- MAlSNJE
Ob slovesnosti velikega šmarna na Ptujski Gori
Tridnevno
romanje
na
Ptujski
Gori
14., 15. in 16. 8. /997
V četrtek, 14. avgusta ob 20.00 uri je bila na Ptujski Gori spominska maša v spomin na velikega poljskega redovnika minoritskega reda sv. Maksimiljana Kolbeja. Maševali so duhovniki iz sosednjih župnij. Maševanje je vodil in navzoče nagovoril pater Martin Vidovič, gvardijan minoritov iz Gradca (iz sosednje Avstrije). Po maši se je razvila procesija vernikov, ki je kipec sv. Marije ponesla iz cerkve na trg Ptujske Gore. Nato se je procesija nadaljevala na pot okrog cerkve, pot pa se je končala z vrnitvijo nazaj v cerkev. “Bedenje” ob molitvi in pesmi se je nadaljevalo do jutranjih ur.
Na sam praznik Marijinega VNEBOVZETJA, 15. avgusta, je bila osrednja slovesnost s sveto mašo ob 10. uri. Maševal je mariborski
škof dr. Franc Kramberger ob somaševanju duhovnikov, ki so prišli iz drugih krajev. Ob koncu svete maše je sledila posvetitev slovenskega naroda Mariji. Sledila je še ena sveta maša. Ta dan se je na Ptujski Gori zbralo okrog 6000 romarjev iz najrazličnejših krajev Slovenije ter tudi iz tujine. Ljudje so prihajali do večera. Nekateri so bili romarji, drugi pa turisti. Okrog cerkve so bile postavljene stojnice. 15. avgusta je v vseh Marijinih cerkvah v Sloveniji “žegnanje”. Marijina cerkev na Ptujski Gori je osrednje romarsko središče za mariborsko škofijo. Od leta 1992 na ta dan na Ptujski Gori mašuje mariborski škof.
16. avgusta je potekalo Rokovo romanje z Dravskega polja na Ptujsko Goro. V nedeljo po tem
Verniki so prinesli kipec sv. Marije iz cerkve na trg Ptujske Gore.
Ob slovesnosti velikega šmarna na Ptujski Gori
romanju na Ptujsko Goro roma župnija Rače, zato to nedeljo imenujemo “račka nedelja”.
Zadnjo nedeljo v avgustu je romanje dekanije Ljutomer. V to dekanijo spada več župnij. Ptujsko romanje, ki je v septembru, zajema vse tri ptujske župnije in župnijo Dornava.
Drugo soboto v mesecu septembru je na Ptujski Gori molitveni dan za duhovne poklice. Pri bo-
gosložju sodelujejo mariborski bogoslovci, nekateri med njimi sprejmejo posebne službe. Osrednja slovesnost je ob 10.00 uri, ko mariborski škof dr. France Kramberger vodi somaševanje.
V počastitev Marijinega praznika je tudi vsakoletno žegnanje v Žetalah. “Jarmek”, ki ga v Žetalah slavijo prvo nedeljo po veliki maši, je osrednji verski praznik Žetalske župnije. V tamkajšnji po-
družnični cerkvi sv. Marije Tolažnice se vsako leto zbere veliko vernikov od blizu in daleč. Da je tega dne še bolj praznično, poskrbijo tudi kramarji, ki na stojnicah ob cerkvi ponujajo najrazlič nejše spominke in druge praktične in uporabne izdelke. In gotovo ni vernika, ki si tega dne ne bi vtisnil v spomin tudi z nakupom vsaj ene od njih.
Boštjan Koražija
PTUJSKA GORA SLOVESNOST ZLATE POROKE
Zlatoporočenca Zajšek
Po 50-ih letih skupnega življenja sta pred matičarja ponovno stopila Marija in Lovrenc Zajšek s Ptujske Gore. Ob visokem jubileju so se z zlatoporočencema veselili številni sorodniki in prijatleji.
Zlata nevesta Marija, rojena Angel, je privekala na svet 12. maja 1920. leta v Podložah, zlati ženin Lovrenc pa je s svojim rojstvom staršev Trnovcah razveselil 20. julija 1923. leta. Skupno življenjsko usodo je mladi par zapečatil 7. junija 1947 na Ptujski Gori. Medtem ko je Lovrenc, ki se je izučil za zidarja, je vse do upokojitve delal pri mariborskem Gradisu, je njegova žena Marija doma pridno gospodinjila, vzgajala otroke in kmetovala. Kljub temu, da jima življenje v preteklosti velikokrat ni bilo naklonjeno, se še zmeraj veliko raje kot modemih časov veselita ob spominih na svojo mladost. Se pred nekaj leti sta doživetja iz mladih dni rada pripovedovala svojim šestim otrokom (hčeri in petim sinovom), ki so jima polepšali zakon, danes pa so ob njunih pripovedovanjih v njiju zazrte še zvedave oči petih vnukov in petih vnukinj ter že tudi pravnuka. Prav vsi se vedno znova radi vračajo v njun dom tudi zaradi dobre volje in prijaznih besed, s katerimi jih starša zmeraj sprejemata. Vse do današnjih dni sta uspela ohraniti življenjsko vedrino in vitalnost in to je zagotovo poseben dar. Se zmeraj se po svojih močeh ukvarjata s kmetijstvom. Njuna posebna ljubezen sta vinogradništvo in sadjarstvo, prosti čas pa najraje preživita na vikendu.
Ob častitiljivem skupnem življenjskem jubileju - 50. obletnici poroke - zlatoporočencema tudi naše iskrene čes-titike. Naj ju Marijin plašč, ki varuje zakonce poročene na Ptujski Gori, še dolgo ščiti in ohranja pri trdnem zdravju.
Katarina Klep-Černejšek
Zlatoporočenca Lovrenc in Marija Zajšek.
Vsem občanom in bralcem časopisa
»DOBRE MARNJE« sporočamo, da lahko oddajo
članke za naslednjo številko časopisa
na občinskem uradu Občine Majšperk do 15. 11. 1997.
Sprejemamo pa tudi reklamne oglase.
Policijska pisarna -nova oblika in
metoda
dela
z občani; da
bi živeli karseda varno
Policijske sile nikjer na svetu ne rastejo tako hitro, kot se veča obseg njihovega dela. Tudi pri nas na tem področju nismo nikakršna izjema, saj se takšnih in drugačnih problemov po nepotrebnem nakopiči mnogo več, kot jih možje v modrem zmorejo sproti razrešiti. Ker pa velja, da »kdor hitro da, dvakrat da«, oziroma »kdor hitro pomaga, dvakrat pomaga«, so se policisti odločili za reorganizacijske ukrepe v svoji službi, ki naj bi med drugim prinesli tudi večjo učinkovitost policijskega dela. In prav o tem smo se pogovarjali s komandirjem policijskega oddelka v Podlehniku Adolfom Kopšetom.
Zakaj reorganizacija policije?
Kopše: »Bistveno za reorganizacijo policije na lokalni ravni je bilo sprejetje Zakona o lokalni samoupravi v začetku leta 1995, ko se policijske postaje niso več organizacijsko vezale na bivše občine, ampak so postale izključno organizacijske enote Ministrstva za notranje zadeve. Tudi na območju, ki ga pokriva Policijski oddelek Podlehnik je prišlo do organizacijskih sprememb na lokalni ravni, saj sta bili tu ustanovljeni dve novi občini: občina Majšperk in občina Videm. Do uveljavitve projekta Policija sta tako na lokalni ravni na tem območju delovala dva policijska oddelka: v Majšperku in Podlehniku. Sedaj je celotno območje združeno v en sam Policijski oddelek Podlehnik, ki organizacijsko spada pod Policijsko postajo Ptuj. Samo območje PO Podlehnik pa je razdeljeno na tri policijske okoliše, v katerih preventivne in delno tudi represivnne naloge opravljajo vodje policijskih okolišev.«
Tako imenovani projekt Policija je prinesel novo vlogo vodij policijskega okoliša, oziroma policijske pisarne. Kakšne so njihove pristojnosti?
Kopše: »Projekt Javna varnost, ki ga sedaj imenujemo projekt Policija je zrasel iz potrebe, da policija kakovostno opravi svoje naloge, ki jih je vedno več in so tudi vse bolj raznovrstne in zahtevne. Odnosi državljanov do policije so tesno povezani z uspešnostjo policijskega dela, ki je v veliki meri odvisno prav od stikov, ki jih policisti navezujejo na terenu. Znano je, da se najbolj pristen stik vzpostavlja ravno na ulici, v soseski, na vasi, na cesti... povsod, kjer se policisti med
------------------------- MAlSNJE
opravljanjem svojega dela srečujejo z ljudmi. Osnovna funkcija policijske pisarne je v tem, da zadovoljuje vse tiste potrebe državljanov, ki niso vezane na takojšnje ukrepanje policije, saj interventne zadeve izvajajo policijske patrulje, ki so občanom na voljo, če pokličejo na telefonsko številko 113. Policijska pisarna kot metoda dela naj bi zagotovila zlasti dve značilnosti preventivnega dela: povezovanje in sprejemanje policista pri prebivalcih in njegovo sposobnost ugotavljanja specifičnih pojavov v skupnosti. Policijska pisarna je delovni prostor policista za preventivo in je prostor, v katerega imajo državljani ob uradnih urah prost vstop. Prav tako pa lahko služi kot prostor, v katerem se bo policist neformalno srečeval z občani.«
Vodje varnostnih okolišev smo poznali že pred reorganizacijo policijskega dela. V čem in čemu torej spremembe?
Kopše: »S projektom Policija se je postavil položaj vodje varnostnega okoliša, kot smo ga poznali pred uveljavitvijo projekta, na drugačno - vsebinsko novo in strokovno višjo raven. Prejšnji vodja varnostnega okoliša je bil policist univerzalec, ki se je ukvarjal z vsemi nalogami v policijski enoti. Pomeni, da je v glavnem opravljal represivne naloge in, samo če je še ostalo kaj časa, tudi preventivne. Novi vodja policijskega okoliša pa je predvsem preventivec, ki bo samo v nujnih interventnih situacijah opravljal tudi represivne policijske naloge. Vodje policijskih okolišev v svojih okoliših opravljajo tiste funkcije policije, ki jih drugje opravljajo policisti, zadolženi za stike z državljani. Gre za vse oblike pomoči in preventivne dejavnosti policije, ki na eni strani vplivajo na preprečevanje deviantnih pojavov in spodbujajo samozaščitne dejavnosti, varnostno zavest in kulturo ljudi kot eno od nalog policije, na drugi strani pa zaradi neposrednega stika s terenom in ljudmi omogočajo kvalitetnejšo osnovo reaktivnih policijskih dejavnosti. Nenazadnje pa tudi bistveno vplivajo na odnose javnosti do policije. S konceptom policijskega okoliša smo tako vodjo policijskega okoliša razbremenili večjega dela represivnih policijskih dejavnosti, ki jih opravljajo specializirane skupine policistov.«
Kakšni so rezultati novega oz. spremenjenega načina dela v policiji?
Kopše: »Analiza delovanja policijskih pisarn v obdobju od 1. 4. 1996, ko je projekt Policija na lokalni ravni zaživel tudi na našem območju, je pokazala, da se z ukinitvijo policijskih enot ne zmanjšuje občutek varnosti državljanov in ne povezanost med policijo in občani, saj ne ovira policijskega poznavanja varnostnih problemov in njihovega sprotnega reševanja, varnostne razmere pa se tudi niso poslabšale.«
Kje, kdaj in na koga naj se torej naši občani obrnejo, kadar potrebujejo kakšen strokoven policijski nasvet?
Kopše: »Na območju občine Majšperk deluje policijska pisarna v prostorih bivšega policijskega oddelka Majšperk na Bregu. V pisarni je občanom na razpolago vodja policijskega okoliša Franc Šalamun in sicer ob ponedeljkih med 8.00 in 10.00 uro in ob petkih med 16.00 in 18.00 uro.«
Dobro je, včasih pa tudi neizogibno potrebno, če se podatki nadrejenih iz pisarne tudi dejansko skladajo s stanjem na terenu. Tudi zato smo se pomudili še na obisku v policijski pisarni na Bregu, kjer nas je prijazno sprejel vodja policijskega okoliša Franc Šalamun - prvi človek v občini, na katerega se lahko obrnemo, kadar menimo, da se nam je zgodila kakšna krivica oziroma kadar se znajdemo v kakršnikoli drugi na videz brezizhodni situaciji.
Kako se reorganizacija vaše službe odraža med občani? Ali znajo izkoristiti vašo ponujeno pomoč, ki je strokovna pa še zastonj povrhu?
Šalamun: »Zaenkrat lahko rečem, da je pisarna v Majšperku slabo obiskana, saj v prvem polletju letošnjega leta beležimo le 8 obiskov, v celem lanskem letu pa me je vsega skupaj obiskalo le 13 občanov. Želim si, da bi občani doumeli, da je policijska pisarna namenjena in odprta pravzaprav njim ter da jo lahko ob uradnih urah obiščejo brez sramu ali občutka krivde. Oglasijo se lahko z najrazličnejšimi vprašanji. Po svojih močeh jim bom skušal pomagati, jim svetovati ali pa jih napotiti naprej na ustrezna vrata. Občani pa so vabljeni tudi na prijateljski pomenek, saj lepa beseda prav vsakemu od nas dobro dene.«
Kakšne so varnostne razmere na območju občine Majšperk v prvem polletju 1997 v primerjavi s polletjem 1996?
Šalamun: Če opravimo nekoliko podrobnejšo analizo ter primerjavo s prvim polletjem 1996 za posamezno področje našega dela, ugotovimo, da smo v prvem polletju 1997 na območju Občine Majšperk skupaj preiskovali 28 kaznivih dejanj, leto poprej pa 23 kaznivih dejanj - ali 5 kaznivih dejanj manj. Glede na strukturo je 24 kaznivih dejanj, zoper premoženje, od tega 11 tatvin in 7 velikih tatvin, sle-
Vodja Policijskega okoliša Franc Šalamun kot domačin pozna območje in ljudi, jim zna prisluhniti in pravilno svetovati, kako naj rešujejo svoje probleme, s katerimi se obračajo na policijo.
dijo pa kazniva dejanja, poškodovanja tuje stvari in goljufije. Zoper življenje in telo smo obravnavali 4 kazniva dejanja, od tega 2 KD povzročitve hude telesne poškodbe.
Od skupnega števila 28 kaznivih dejanj, ki smo jih obravnavali v prvem polletju 1997, smo jih do sedaj uspeli raziskati oz. ugotoviti storilca za 16 kaznivih dejanj ali 57%, v lanskem letu pa je bil odstotek raziskanosti 63%.
Na področju javnega reda in miru lahko ugotovimo, da je stanje v prvem polletju 1997 ugodnejše, kot v enakem obdobju lanskega leta. Tako smo v prvem polletju 1997 obravnavali 21 primerov kršitev javnega reda in miru, v enakem obdobju leta 1996 pa 24 kršitev javnega reda in miru. Največ
kršitev je v zasebnih prostorih 11(12), sledijo kršitve na javnih krajih (cesta, trg, ulica) in sicer 7(5) primerov kršitve javnega reda in miru.
V prvem polletju 1997 hujših ali množičnih kršitev javnega reda in miru nismo obravnavali, prav tako ne v enakem obdobju lanskega leta. Od kritičnih točk kršitev javnega reda in miru bi lahko izpostavili le discoteko Majšperk, ki pa je pred kratkim prenehala obratovati.
Na območju Občine Majšperk smo v prvem polletju 1997 obravnavali 32 prometnih nesreč. Lani jih je bilo v tem obdobju 39 - ali 7 nesreč manj. Od tega v prvem polletju 1997 nismo obravnavali nobene nesreče s smrtnim izidom lani 1, kjer so tri osebe izgubile življenje. 6 prometnih nesreč, lani 10, smo obravnavali s telesno poškodbo in 26, (lani 28) prometnih nesreč z materialno škodo. Prav tako so manjše posledice v prometnih nesrečah, saj so bile v prvem polletju 1997 4(6) osebe hudo telesno poškodovane in 6(8) oseb lahko telesno poškodovanih.
Prav tako smo v prvem polletju 1997 obravnavali tudi 1(1) nesrečo pri delu, v kateri je ena (1) oseba izgubila življenje.Opravili smo tudi 2(3) oglede krajev samomorov in en (1) poskus samomora.
Opravili smo tudi 7 (4) ogledov krajev požarov. Pri požarih ni bilo mrtvih ali telesno poškodovanih in pri nobenem tudi ni nastala večja premoženjska škoda.
Naslednje področje našega dela je nadzor državne meje in varovanje mejnega območja, saj Občina Majšperk meji s sosednjo državo Hrvaško v dolžini okrog 10 km, sama meja pa poteka po zelo hribovitem terenu. Nedovoljenih prehodov državne meje v prvem polletju 1997 (enako 1996), na območju Občine Majšperk nismo beležili.
Iz področja ekologije oziroma varstva človekovega okolja smo v prvem polletju 1997 ugotovili 1(1) primer onesnaženja okolja. To področje dela pa ni dorečeno, saj so naše pristojnosti le v obveščanju pristojnih služb, v našem primeru Občine Majšperk, ki je pristojna za urejanje okolja.
Katarina Klep-Černejšek
-------- maIsnje
OBVESTILA - DOGODKI - OBVESTILA - DOGODKI - OBVESTILA
Izšla zloženka Občine Majšperk
Kažipoti v zanimivi obliki
Občina Majšperk je pred kratkim izdala turistično - informativno zloženko. Fotografije zanje je prispeval priznani ptujski fotograf Stojan KERBLER, sicer rojeni Ptujskogorčan, tekst pa sta zapisala Katarina Klep-Čemejšek in Jože Rakovec.
Občina dobila grb in zastavo
Po dobrih dveh letih samostojnega delovanja Občine Majšperk je le-ta dobila svoj grb in zastavo. Izdelalo ju je grboslovno, zastavoslovno in rodoslovno društvo Heraldica Slovenica iz Ljubljane. Grb in zastavo je potrdil tudi občinski svet na svoji 27. seji, dne 15.07.1997.
Na grbu Občine Majšperk je na modrem ščitu, ki stoji na zelen hribcu, upodobljena ptujskogorska gotska cerkev, iz kotov nad njo pa rasteta po dva zlata lista pravega kostanja.
Zastava Občine Majšperk je modre barve s štirimi rumenimi listi pravega kostanja na prvem kvadratu zastavine rute, ki ga od ostalega dela zastave ločuje vertikalna rumena črta.
Številnim kažipotom, ki obiskovalce in domačine opozarjajo na lepote in bogastvo naše slikovite pokrajine se je pridružil tudi vinsko-turistični.
Novi turistični kažipot v občini
Zloženki Občine Majšperk, ki razkriva bogastvo in lepote naših krajev, se je pridmžila še podobna zloženka z naslovom Vinsko turistična cesta Haloze. Gre za skupen projekt občin Videm pri Ptuju, Gorišnica, Zavrč in naše občine. Zloženka bo s svojo informativno vsebino služila kot nevsiljiv vodnik turistom med znanimi griči in kraji v vinorodnih Halozah.
Radijska delavnica znancev v Majšperku
V soboto, 20. septembra ob 17.00 uri bo Občina Majšperk gostila radijsko delavnico znancev. Prireditev bo v šotoru pri Občini Majšperk. Prireditev, ki bo potekala pod motom “okrepitve pohorsko-polanskega-haloškega prijateljstva”, pripravlja Društvo prijateljev Radia Maribor v sodelovanju z uredništvom Dokumentarno - feljtonskega programa mariborskega radia. Neformalni predsednik omenjene zveze bo za obdobje enega leta postal naš župan Franc BEZJAK, ki bo predsedovanje prevzel od bivšega župana Rače-Fram, sedaj ministra za promet in zveze mag. Antona BERGAUERJA.
Po uradnem odprtju lokalne ceste Žale - Varvasela ob dnevu državnosti so krajani Žetal še sami pripravili krajšo slovesnost z blagoslovitvijo omenjene 3,2 kilometra dolge ceste. Mašo je daroval župnik žetalske fare Štefan Zver. Ob tej priložnosti so blagoslovili še izgradnjo telefonskega omrežja, ki so ga sicer dokončali še pred časom. Po maši so pripravili še kratek kulturni program, potem pa so se krajani pridobitvam v svojem kraju v čast tudi poveselili.
Ob omenjeni cesti stojita dva kažipota v zanimivi obliki, ki so jih izdelali domačini sami. Prvi stoji na začetku ceste Žale - Varavsela, drugi pa na prvem večjem odseku na Krhiče. Glavni mojster izdelave kažipotov je bil Slavko Širec, pomagali pa so mu še Tone Butolen, Izidor Štajnberger, Milan Jus, Zlatko Podgoršek, Jože Gajšek in Stanko Pulko. Zanimivo pri vsem tem je, da so se prav vsi zgoraj omenjeni v ta kraj priženili. V Žetalah si lahko zato takšnih zetov želijo še marsikje.
Katarina Klep-Černejšek
Prvi leseni kažipot v obliki hišice vas prijazno z odprtim oknom pozdravi že na začetku ceste.
Ko pa zapuščate omenjeno cesto se okno zapre.
Otrokom vsega sveta in korak k sončku
Na OŠ Majšperk smo 6. maja pripravili predstavitev projekta OTROKOM VSEGA SVETA in podprojekta KORAK K SONČKU.
Učenci 2.a razreda, ob pomoči učiteljice Drage Krošel in socialne delavke Marije Pernek, smo že v lanskem šolskem letu, v 1. razredu, začeli izvajati projekt Otrokom vsega sveta, ki govori o pravicah otrok, Vodilna misel projekta je bila, da ima vsak otrok pravico, da odrašča z občutkom varnosti in ljubezni. Resničnost pa je pogosto drugačna. Mnoge otroke izkoriščajo. Mnogi ne morejo odraščati v krogu družine, nekaterim je deželo opustošila vojna. Ugotovili smo, da smo srečni, kajti naša resničnost ni tako kruta.
Največ časa pa smo posvetili načelu, ki pravi: “Do telesno in duševno prizadetih moramo biti še posebej pozorni in skrbeti, da bodo srečno živeli.”
Tako smo si zastavili podprojekt “Korak k sončku”.
Seznanjali smo se z življenjem, navadami in potrebami naših vrstnikov in odraslih, ki jim je cerebralna paraliza ali pa nesreča .spremenila način življenja tako, da so invalidi. Ugotovili smo, da so otroci s posledicami poškodb možganskih celic prav tako prijetni, veseli, radoživi in razigrani, le da ne morejo dohitevati svojih vrstnikov. Mi jim moramo znati prisluhniti in jim tudi pomagati čez ovire. To pa je bil osnovni cilj našega dela. Delček tega smo predstavili staršem na zaključni prireditvi, z razstavo in v glasilu, ki smo ga izdali.
Nekaj zapisov želimo predstaviti tudi vam, nekaj že v tej, ostalo pa v prihodnji številki občinskega glasila.
Srečanje z dr. Potočnikovo
V petek, 4. aprila, nas je obiskala otroška zdravnica dr. Potočnikova, ki dela v bolnici Ptuj. Povedala nam je, kakšna bolezen je cerebralna paraliza in zakaj pride do pokodbe celic v možganih. Izvedeli smo, kakšni so znaki, da je dojenček bolan.
Novorojenčki, ki se prehitro rodijo, še ne morejo sami dihati. Dajo jih v inkubator. Tisti otroci, ki imajo težave s hojo, hodijo na fizioterapijo. Zdravnica nam je pokazala nekaj revij. Pogledali smo slike o tej bolezni.
Dogovorili smo se, da bomo obiskali porodnišnico in si ogledali oddelek, kjer je fizioterapija.
Andrej Širec
Na nevrofizioterapiji
V petek, 11.4. smo šli na Ptuj. Obiskali smo oddelek fizioterapije v bolnišnici. Šli smo k fizioterapevtki, ki je pomagala delati vaje za lepo držo neki deklici. Druga fizioterapevtka pa nas je povabila v svojo sobo. Pri njej je bila punčka Katja, ki je bila stara komaj šest mesecev. Fizioterapevtka in Katja sta pokazali, kakšne vaje morajo delati otroci, ki imajo težave pri gibanju. Fizioterapevtka nam je pokazala, kako moramo telovaditi in pokazala žoge za velike in male otroke. Povedala je tudi, da hodita k njej Boštjan in Bojan, Damjan pa hodi k drugi fizioterapevtki. Mamica je Katjo oblekla. Fizioterapevtka ju je naročila za naslednji teden. Na vrsto pridejo samo enkrat tedensko, ker je veliko otrok, ki potrebujejo to terapijo. Mi smo se poslovili in odšli. Bilo je zanimivo.
Marja Žnidarko
Imeli smo goste
V petek, 4. aprila, smo imeli obisk. Prišli so učenci iz šole dr. Ljudevita Pivka iz Ptuja. S skupino 2. stopnje smo že pravi prijatelji.
Ko so prišli, smo jim pokazali naše šolske potrebščine, zaigrali igrico, recitirali pesmi. Skupaj smo malicali. Potem smo sedli na blazine in peli. Pridružili so se nam še učenci prvega razreda. Nato smo sedeli in risali pomlad. Svoje risbice smo jim poklonili za spomin. Tudi učenci tretjega razreda so jim prinesli risbice. Nato smo se posladkali in že so Bojan, Martina, Nataša, Barbara, Marko in Peter odšli nazaj v kombi in domov.
Veseli smo bili njihovega obiska.
Nina Hajšek
Pri Branku
Obiskali smo paraplegika Branka Potočnika. Dogovorili smo se, da pridemo ob enajsti uri, ker takrat pride iz službe. Ko smo se bližali njegovi hiši, se je pripeljal z avtomobilom. Njegov oče mu je dal voziček k vratom, da je sedel na njega. Vprašali smo ga razne stvari. On nam je z veseljem odgovarjal. Pokazal nam je, kako se pelje z dvigalom v nadstropje, kjer ima sobo.
Opozoril nas je, da moramo biti previdni, ko skačemo v vodo ali plezamo po drevesih. Pa tudi na cesti moramo paziti.
Melanija Korže
Branko Potočnik nas je prijazno sprejel in nam odgovoril na marsikatero vprašanje.
--------- MAlSNJE
Po dobrih dvajsetih letih smo v Stopercah spet dobili novomašnika
»Novomašnik hod' pozdravljen!«
Dne 6. 7. 1997 se je končno zgodilo to, kar so si Stopercam tiho želeli dobrih 20 let. Stoperce so dobile novega, mladega duhovnika -Janeza Ferleža iz Grdine. Tega dne, ob deveti uri zjutraj, je novomašnik Janez Ferlež daroval novo mašo, pred domačo cerkvijo sv. Antona Puščavnika v Stopercah. Kljub slabemu vremenu se je pred cerkvijo zbrala množica ljudi, ki so presrečni prisostvovali temu dogodku, ki se bo, upamo, kaj kmalu ponovil.
Pater Janez prejema dar svoje matere, ki mu je in mu bo zmeraj stala ob strani.
V	počastitev tega dogodka sva zaprosila za intervju našega presrečnega novomašnika Janeza Ferleža. Postavila sva mu nekaj vprašanj, na katere nama je z veseljem odgovoril.
Pater Janez, kdo oziroma kaj vas je pripeljalo na to božjo pot, po kateri stopate sedaj? Pater Janez: Ko so me kot petletnega dečka peljali v cerkev, so mi pripovedovali, da bom tam videl Jezusa. Takoj, ko sem prišel v cerkev, sem začel z raziskovanjem. Vprašal sem se, kje je ta Jezus, o katerem so mi pripovedovali. Sel sem pred oltar in začel na glas spraševati, kje je Jezus. Tega dogodka se jaz ne spomnim, o njem so mi pripovedovali drugi. Spomnim pa se, da do 3. razreda osnovne šole nisem preveč rad hodil k maši. Takrat pa me je pater Ernest Benko povabil k ministriranju. Iz Ptuja sem dobil posebno obleko za ministriranje, ker v Stopercah ni bilo tako majhne in od takrat sem redno zahajal k sveti maši. V svoji navdušenosti sem doma bral mašo, mlajši brat pa mi je ministriral. Pri tisti maši je bila prisotna pokojna stara mama, tako daje že bila na moji “novi” maši.
V	četrtem in petem razredu sem imel nekaj težav, saj sva s sestro pela pri narodnozabavnem ansamblu. Ob sobotah zvečer so bili nastopi, zato sem bil v nedeljo zjutraj zelo utrujen. Mama me je morala kar naprej vzpodbujati, da sem šel k maši. Po razpadu ansambla sem spet začel z veseljem obiskovati cerkev. Postal sem najboljši ministrant in bil sem pri vseh mašah, ki so bile v Stopercah. Zaradi ponovnega nastopanja v ansamblu, sem se v osmem razredu spet oddaljil od cerkve. Nekega dne, ko sem čakal na avtobusni postaji, da bi se odpeljal na vaje, me je poklical pater Janez Kmetec, ki je bil takrat župnik v Stopercah. Vprašal meje, če sem kdaj pomislil, da bi šel študirat za duhovnika. Rekel sem, da sem razmišljal o tem, in takoj sva napisala
DOBRE MARNJE
je glosilo Občine Majšperk, ki je tudi izdajatelj glasila.
NASLOV:
Občina Majšperk, Majšperk 32, telefon in fax 062/794-422. UREDNIŠKI ODBOR: Potočnik Silvo, Rakovec Jože, Lorber Danico, Pernek Morija in Skok Marija.
LEKTOR: Vera Planinc.
UREJANJE IN TISK: Tiskarna Vili Polajžers.p. Ptuj.
Po mnenju Urada vlade za informiranje R Slovenije številka 4/3-12-16/6/95-23/361 z dne 25. oktobra 1995, se šteje lokalno informativno glasilo DOBRE MARNJE za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov
prošnjo in jo poslala v Ljubljano, kjer sem nato študiral in zaključil študij teologije.
Pater Janez, kaj mislite o verujočih in neverujočih ljudeh v današnjem času?
Pater Janez: Ljudje smo različni. Veliko je odvisno od vzgoje. Nekateri so imeli versko vzgojo, drugi pa v otroštvu nikoli niso slišali za Boga. Nekateri verni so izgubili vero, so pa tudi drugi, ki niso verovali v Boga, a so se obrnili k njemu. Kot duhovnik bi želel, da bi bili vsi verni, vendar vem, da vsem to ni
Pater Janez pred kapelico ob svojem rojstnem domu.
dano. Če je človek neveren in je dober po srcu v pravem pomenu besede, potem mu res nimamo kaj očitati.
Pater Janez, kaj svetujete ljudem, ki so z božje poti zašli na slepo pot?
Pater Janez: Svetujem jim, da bi bili vedno povezani z ljudmi, ki vedo, da hočejo k Bogu. Morda bodo kdaj spet začutili, da je še nekaj višjega. Potem bodo potrebovali ljudi, ki jih bodo usmerjali na pravo pot. Vsi ljudje prihajamo v krize, takrat potrebujemo prave prijatelje.
Pater Janez, kje trenutno delujete in oznanjate božjo besedo?
Pater Janez: Trenutno sem kaplan v župniji sv. Petra in Pavla na Ptuju, hkrati pa tudi pomagam v Dornavi.
Pater Janez, kaj predlagate mladim, da bi se pogosteje odločili za poklic duhovnika? Pater Janez: Živite tako, kot vam narekuje srce. Če Bog koga kliče, bo tisti to tudi začutil. Ali ste se že kot otrok odločili, da boste postali duhovnik?
Pater Janez: Imel sem željo, saj sem kot otrok, kot sem že na začetku omenil, imel doma mašo. Čeprav je bila to le igra, je bilo slutiti, da se bo iz te “moke spekel kr uh”.
6. julij 1997 vam bo zagotovo ostal v večnem spominu. Prosiva vas, da poveste našim bralcem nekaj o svojih občutjih in doživetju tega dogodka?
Pater Janez: Bil sem prijetno presenečen nad požrtvovalnostjo ljudi iz mojega rojstnega kraja, saj še zdaj poslušam pohvale o “STO-PERŠKIH LJUDEH”. Ti ljudje so z vsem srcem sodelovali pri tem velikem dogodku. Posebej se zahvaljujem sosedom in seveda “kelnerjem”, ki jih ni bilo tako veliko, kot na drugih novih mašah. Svoje delo so izpeljali tako, ali po mojem mnenju celo bolje, kot drugje.
Ustavimo se še pri glasbi in nogometu, ki sta vaša zvesta spremljevalca. Kaj vam pomenita?
Pater Janez: Glasba bo gotovo ostala, če bo Bog dal, do smrti moja zvesta spremljevalka. Imam še velike načrte, upam da se mi bodo tudi uresničili. Nogomet pa mi pride prav, da pridem v stik z mladimi, tudi tistimi, ki niso tako povezani s cerkvijo, pa tudi svoje “zakrnele ude” si razgibam.
Bi se še radi komu posebej zahvalili za to, kar ste postali v življenju?
Pater Janez: Posebej se zahvaljujem Bogu, ker me je poklical in svoji mami, ki je z molitvijo in žrtvijo to izprosila. Zahvaljujem se tudi svojima bratoma ter sestri in vsem ljudem, ki so me podpirali z molitvijo in darovi.
6. in 7. julij sta bila nepozabna dneva, ki sta se zapisala v zgodovino našega kraja, prav tako pa tudi Občine Majšperk. Vsi, ki so bili prisotni vsaj trenutek na tej svečani prireditvi, si bodo vtisnili v srce občutek sreče in prijateljstva.
Boštjan Korozija Nataša Mohorko