Posamezna štev. stane 25 stotink Prof. A^ert JUBL J AN A Gradarska ul. 18 juGOSLAVLlA Тта8 — 6©riea, dne 7. oktobra 1926. "■unsTF.-ITAUANb.) «• VICE g-ežnik Bil. za inozemstvo 25. L. Oglasi, za 1 mm višine in širokosli 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1'2C, oglese denarnih zavodov L 2'— Mali oglasi: 30 stot. za besedo, najmanj L 5'— Panevropsko gibanle V nemškem porazu v svetovni vojni je slavil zmago duh francoskega politika Clemenceau-a. Ta je pozdravil zastopnike nemškega naroda pri dohodu v Versailles, z besedami: «Končno je prišel dan plačila!» V teh besedah je jasno izražen tisti nepomirljivi duh, ki je zavladal po končani vojni v vsej Evropi. «Nič prizanašanja, nič odpuščanja, le plačilo, kazen», to je bilo geslo, ki je povsod odmevalo. Pod tem geslom je bila v resnici sklenjena versailleska mirovna pogodba. Ta je razdelila svet v zmagovalce in premagance. S tem je ustvarila strupeno vzdušje, v katerem ni bilo mirnega sožitja’, ki je prvi pogoj gospodarskega razmaha; in tega Evropa tako potrebuje. In res so se kmalu vzdignili glasovi, ki so zahtevali spremembo versailleske pogodbe. Ta klic je pričel v Ameriki in je zadobival vedno več odmeva tudi v Evropi. Nemci so bili iz razumljivih razlogov od vsega početka za spremembo, dočim so se Francozi ž vsemi silami temu upirali. Kljub temu pa je to gibanje dobivalo vedno več pomena, dokler ni sledil lanskega' leta raznim več ali manj ponesrečenim poizkusom Locarno. Tu so vsi glavni udeleženci pristali v načelu na spremembo versailleske jmirovne pogodbe. Locarnskemu paktu je letos sledil vstop Nemčije v Društvo narodov. Locarnski pakt in njemu sledeči mesto malih nacionalnih držav naj stopijo velike državne zveze, kakor so deloma že izvedene. On predlaga pet takih zvez: Panevro-po, Panameriko, Vzhodno Azijo, Rusko zvezno državo in Britanski imperij. Kakor vidimo, izločuje on iz Evrope Anglijo in Rusijo, kateri smo mi navajeni šteti k Evropi. To pa stori on radi tega, ker sta se obe ti državi razprostrli čez Več kontinentov, tako da njuni interesi niso samo evropski. Pomislimo samo na britanske domini-jone in ruske zvezne republike. Rusijo pa loči od ostalega sveta še upravni sistem: ona je boljševiška država, dočim so druge države v Evropi demokratične. Condenho-ve-Kalergi torej Anglije in Rusije ne priteguje v Panevropo. Pod Panevropo si predstavlja on zvezo 25 obstoječih evropskih držav, vštevši teritorije, kakršni so republika San Marino in mesto Gdansko. Predstavništvo te zveze naj bi bilo zastopstvo vseh Evropejcev, kamor bi poslal en milijon prebivalcev po enega, zastopnika. Štel bi torej ta parlament 300 poslancev, ker je cenjeno sedaj prebivalstvo Evrope brez Anglije in Rusije na 300 miljonov ljudi. Ta parlament naj bi samostojno razpravljal o zadevah, tikajočih se ev-rop. kontinenta. S tem bi bilo onemogočeno vsako vmešavanje iz-venevropskih držav v popolnoma notranje, samoevropske zadeve. Sedanja uredba Družbe narodov pa daje še tako majhnim državam, 11, kakor sta naprimer Abesinijä in vstop Nemčije v Društvo narodov Liberijaj da sploh ne '„„e- je uspeh dela evropskih diploma tov, je uspeh visoke mednarodne politike. Ne da pa se zanikati, da pri tem ni nič sodelovalo evropsko javno mnenje. Nasprotno, vecinä evropskega javnega mnenja je njamo, pravico, da soodločujeta o evropski usodi. Nasprotno pa bi se izognila Evropa na ta način tudi vsaki vojni, v katero bi se zapletla Anglija v svojih kolonijah ali pa sprevidela, da ne bo v Evropi mi- Rus^a na daljnjem Vzhodu. Evro- ^ pa bi svoje stvari sama urejala, ru, dokler ne odpadejo vse zapreke, rekli bi, ograje med narodi, dokler se ne zavedo, da je miren, vsestranski sporazum koristen bi ne dovoljevala, da se drugi vmešavajo, in se ne bi tudi sama vmešavala v zadeve drugih kontinen- predvsem Evropi »mi. Z TÄÄ S5 nom, da bi to spoznanje čim preje { \ Л j „ . prodrlo, so se ustanovile različne ™°(Rllka’ kl vsak cas lahko ек8* organizacije. Kakor vse kaže, po- * r, rl\ ... ^ , , staja ena najzuamenitejäili med,. z5™'a) sm» omenili možnost da njimi L zv. panevropska organiza-ГпгоГ^гопе' cija. Ta ima v teh dneh na Dunaju ! ^ave . sooclloca]o o usodi Eviope. svoj prvi kongres, kar daje časo-!To m samo ponižujoče za Evropo, pisju vsega sveta povod, da se pe-! amPak .tudl ®kraT neJamo za ča s panevropsko mislijo. svetovni mir. Na tak način nam- Početnik panevropskega gibanja je dr. Condenhove - Kalergi. Ta je izdal leta 1923. knjigo «Pan-Ev-ropa», kjer oznanja svoje misli. Že samo ime nas spomni na paname-riško (vseameriško) gibanje. Leta 1823. je namreč izdal predsednik Združenih držav ameriških Mon- rcč postaja Evropa kontinent, kjer se križajo interesi in politika vsega sveta. Če torej panevropsko gibanje obsoja uredbo Družbe narodov, ki to omogoča, in se skuša temu izogniti, s tem še ne nasprotuje ideji Družbe narodov, ki predstavlja danes misel združenega , . . človeštva. Panevropsko gibanje roe proglas. V njem oznanjeno hoče Družbo narodov samo spo-nacelo se po njem imenuje Mon- polniti in jo narediti za SVet vseh roejeva doktrina. Njena vsebina se navadno izraža z geslom «Amerika Amerikancem!» To načelo odklanja vsako vmešavanje drugih kontinentov v ameriške zadeve. Na tej podlagi je nastalo panameriško gibanje, ki ni naperjeno samo proti zunanjemu vmešavanju, temveč stremi tudi po čim tesnejšem zbližan ju vseh ameriških držav. In res je misel Condenhove -Kalergi-ja raztegniti Monroejevo doktrino na Evropo. Geslo Evropejcev naj bi namreč bilo: «Evropa Evropejcem!» Gglejmo si, kako si on predstavlja organizacijo vsega sveta, posebej, kakšna je njegova Evropa. Glavno načelo svetovne organizacije je pri Condenhove-Kaler- zveznih držav, ki bi razpravljale samo o stvareh, ki se tičejo vsega sveta. Evropa, organizirana po zamisli Condenhove-Kalergija, bi bila torej na zunaj ena sama država, kakor so to danes Združene države ameriške napram ostalemu svetu ali Švica napram drugim evropskim državam. S tem torej še ni rečeno, da bi s Panevropo prenehale obstojati današnje evropske države. One bi zgubile samo ta pamen, katerega imajo dandanes. Postale bi samo upravne enote, kakor so to dandanes province v Italiji. Pri tem pa bi jim nihče ne kratil notranje svobode: urejale bi se same, kakor se dosedaj. S tem pa da poudarjamo spre- giju razdelitev po kontinentih. Na omembo države v upravno enoto, prihajamo do pomena panevrop- države. In 27 topovskih strelov je skega gibanja za slovansko manjšino v Italiji. Če bodo zgubile meje oni pomen, ki ga imajo danes, s tem da bodo prenehale biti simbol ločitve narodov, si bodo stopili narodi eden drugemu veliko bližje. Meje ne bodo več predmet ljubosumnega varovanja narodov. S tem pa bo odpadel vzrok za vsake vrste šovinizma. To pa bo velik korak do razumevanja večinskih narodov za zahteve manjšin, do> sporazuma vseh narodov Evrope. Sporazum vseh narodov Evrope, to je smoter panevropskega gibanja, to je imel Cou-denhove-Kalergi pred očmi, ko si je postavil geslo: Človečnost in razum! Slovesnost v flsslsi V nedeljo in pondeljek so se vršile ob priliki sedemstoletniee smrti svetega Frančiška Asiškega velike slavnosti v majhnem mestecu Assisi. Iz vse Italije in iz .vsega sveta so priromali verniki, da se poklonijo veličini asiškega ubožca. Velikemu vzoru duha in uboštva na čast, se je vršila v pondeljek svečana pontifikalna maša, ki jo je daroval papeški nuncij Merry del Val, popoldan pa so se pod vodstvom istega cerkvenega dostojanstvenika svečanosti nadaljevale. Pa tudi država, ki je bila s propast jo papeževe države prekinila vse stike s papeškim dvorom, se je ob tej priliki znova pokazala jako prijateljsko katoliški cerkvi. Poseben vlak s petimi lokomotivami je stavila italijanska vlada na, razpolago papeževemu poslancu in njegovemu spremstvu, ki je prvič v Italiji — izven papeževih posestev — nastopilo v svojih uniformah, prvič po razpadu papeževe naznanjalo prihod kardinala Merry del Val v Assisi. Strašna je bila doba, v kateri je živel Asiški «ubožec». Svet se je pogrezal v greh in propast in pogubljenje. Surova sila je vladala nad nemočjo, siromak je bil brez pravice, brez svobode, preganjan in trpinčen od vsega in vseh. In prišel je veliki ubožec; v srcih onih pa, ki so mu sledili, ki so zaupali njegovi besedi in ki so prisiljeni trpeli kot je trpel prostovoljno on sam, se je utrnil svetel pramen upanja in pričakovanja. Širil se je krog okrog velikega duha, večalo se je število «bratov», ki so mu sledili na potu do človeške popolnosti, preko trpljenja in samozatajevanja do nadzemeljske sreče. Te svoje brate je sv. Frančišek zbral in jim dal skupna pravila, skupno temeljno misel, ustanovil je frančiškanski red. In glavna, temeljna misel njegovih bratov je: siromaštvo, ponižnost, čistost, njih temeljni namen pa, da z naukom in vzgledom prepričajo svet, da je njegova edina rešitev v Bogu. Ta red živi še danes in v njem živi beseda asiškega svetca. Lahko bi dejali, da živimo dandanes v isti dobi greha in pmpa-losti. In s čim si je pridobil sveti Frančišek čaščenja pri ljudeh in usmiljenja pri Bogu? Z dobro, verno voljo in z dobrimi deli. Zanj je imelo veliko večjo vrednost dobro delo, nego še tako dobra in medena beseda. Človeška sreča, pa naj si je to samo zemeljska sreča, je prvo in zadnje hotenje vsega človeštva. Nobene konference, nobena stranka, nobeni sestanki in kongresi je ne bodo dali, ako je ne bo dalo dobro delo — ki ga je toliko cenil sv. Frančišek Asiški. Novice iz vsega sveta ŠEST DNI ŽIVI ZASUTI. Šest dni so1 bili zakopani rudarji v nekem rudniku Severoameriških združenih držav, Vsled usedanja zemlje se je izhod iz rudnika zaprl in tako odrezal od zunanjega sveta 43 rudarjev. Že po treh dneh je rešilna ekspedicija potom znamenj s trkanjem dognala, da zasuti rudarji še žive. Vendar so jih rešili šele po nadaljnih treh dneh in jih popolnoma izmučene prinesli na svetlo. Rešeni rudarji so izjavili, da se imajo zahvaliti za svoje življenje vztrajnosti in prevdar-nosti svojega vodje po imenu Tom Tre-wartha, ki je ume! zaposlovati jih tekom vseh šest dni. Vkljub štedenju, jim je živež v globini kmalu pošel in hranili so se samo s čajem, ki so ga kuhali iz brezovega lubja. Značilno za razpoloženje, Id je vladalo, je, da so rešitelji prišli do1 zasutih rudarjev v trenotku, ko so poslednji kvartali. ZANIMIV POGREB. «Amerikanski Slovenec» poroča iz Detroita, da je oni dan po državni cesti prišel mrtvaški sprevod kot pač treba, počasi in dostojno v avtomobilih, kot je v Ameriki navada. Črno oblečeni pogrebci so jokali in vzdihovali za pokojnim, da ise je človeku krčilo srce, Slučajno je prišel mimo policijski poročnik in se je resno — najbrže silno ganjen v svoji globoki policijski duši — ozrl na pogrebce. Naenkrat ni bilo ne voznikov ne pogrebcev, pač pa so ostali avtomobili in v vsakem je bila krsta, polna onega v Ameriki tako priporočanega — piva. Prepovedan sad — najslajše diši. BAKTERIJE NA BANKOVCIH. Da je papirnati denar najhujši bakterijo-nosec, je že dolgo znano in v podrobnostih dokazano, S tem, da se je obtok bankovcev tako silno pomnožil, se je pomnožila tudi nevarnost razširjenja bacilov. V Italiji se je pred kratkim vršila tozadevna strokovna preiskava, pri kateri so dognali, da se je na enem samem nekdanjem dvolinskem bankovcu nahajalo povprečno 100 milijonov bacilov. V nekaterih slučajih pa se je to število zvišalo na 150 milijonov. Razen navadnih in nenevarnih bacilov so našli tudi raz- lične povzročitelje bolezni, posebno takih, ki povzročajo gnojenje. Absolutno sigurnega sredstva proti temu pač ni, zato je vsakomur, ki ima mnogo o-praviti s papirnatim denarjem, priporočati, da si pridno izpira roke. Najgrša je pač ona razvada, ki je lastna nekaterim, da oslinjajo prste pri štetju denarja. Ta neprevidnost se je že mnogokrat kruto maščevala. DEKLICA, KI SPI NEPRETRGOMA ŽE 12 MESECEV. To je menda tudi prav mastna časopisna gos, pa ne amerikanska, dasi imajo tisti strašni Amerikanci menda patent na «gosi». Tam nekje na Angleškem živi dekle, ki ji je 17 let in spi že od 2. oktobra 1925., ni ničesar jela ne pila, pa še- živi. Tako pravijo zdravniki in angleški časopisi. 60 UR IGRAL NA KLAVIR. Je sicer lep rekord, ki ga je dosegel — seveda zopet v Ameriki neki Beart, toda kaj, ko so morali tega. ubogega človeka pitati. Pa da bi ga vsaj z jelom in pilom. Menda tega v svoji navdušenosti ni maral, ampak cigarete je kadil kar celih 60 ur. KAKO SE JE DOGRADILO NOVO MESTO MIAMI. Kot so pred kratkim poročale «Novice», je zadela ameriški polotok Florido strašna vremenska nesreča, ki je uničila med drugim tudi celo mesto Miami. Že sedaj so se v Ameriki izdelali načrti, kako naj bi se mesto Miami na novo zgradilo. Ugotovilo se je, da so visoke nebotične stavbe iz železa in betona mnogo bolj kljubovale silnemu viharju, nego nizko zidane vile in hiše. To se ho sedaj upoštevalo. Miami, «raj ameriških bogatašev» pa bo sedaj izgubil svoj priimek, ker nameravajo zgraditi mesto velikega kopališča in letovišča, kot je bilo mesto doslej, trgovsko mesto; to pa radi tega, ker je Miami v zadnjih letih zaznamoval veliko trgovsko koncentracijo in bo v bodočnosti postal važno trgovsko središče. TEDENSKI PREGLED Italija. Z zbližanjem Francije in Nemčije so dane možnosti novega evropskega položaja. Tega se zavedata predvsem Anglija in Italija. Zato je angleško časopisje izrazilo svojo naklonjenost glede pripustitve Italije k samoupravi tangerske cone, kot jo je predlagala Španija. V tem trenotku iščeta obe velesili, Italija in Angleška, tesnezših stikov. In kot se je vršil v Thoiryju sestanek med Francijo in Nemčijo, tako se je vršil v Livornu sestanek med Chamberlainom in Mussolinijem. Eni listi pravijo, da kot protiutež, drugi pa kot hotenje vzporedno thoiryskemu sestanku. Chamberlain je prispel v obmorsko mesto Livorno z jahto «Dolphi-ne», Mussolini pa z železnico. Razgovori so se vršili deloma na angleški ladji «Dolphine», deloma na italijanski ladji «Giuliana». Francoski listi poročajo, da se je na tem sestanku razpravljale o naslednjih vprašanjih: Udeležba Italije pri upravi mesta Tanger; vprašanje an-gleško-italijanske pogodbe o gospodarski izrabi Abesinije. Nadalje je Angleška izjavila, da bo še v naprej sovražna sovjetski politiki, dočim vzdržuje Italija diplomatske vezi z Rusijo. Chamberlain je v pogovoru zagotovil Mussoliniju, da nihče ne misli odrekati vpliva Italije pri uravnovešenju evropskega položaja in da je združitev Avstrije z Nemčijo nemogoča. Inozemski listi, zlasti francoski, so posvetili veliko pažnjo sestanku Mussolinija s Chamberlainom. Saj je pa tudi jasno. Kajti kakor je Italija zainteresirana na Sredozemskem morju in hoče dobiti v njem svoje pravice, ravno tako je velike važnosti to morje za Francijo. Po-vdariti je treba, da sta imeli doslej v Sredozemskem morju glavno besedo Francija in Anglija. In Franciji ni vseeno, s kakšnimi zahtevami pride v tem oziru Italija na dan ter hoče imeti v tem razpravljanju tudi svojo besedo. V notranji politiki tvori važen predmet razpravljanja italijanskih listov seja ministrskega sveta in njeni sklepi. Hočemo samo navesti predvsem dve važni točki dnevnega reda min. seje. Ena je preureditev pokrajinskih uprav, druga odobritev načrta pravosodnega ministra o uvedbi smrtne kazni. Na seji se je reklo, da je treba urediti pokrajinsko upravo, upoštevajoč občinske uprave, da se tako stvori soglasje in uravnovešenost v obeh upravah. Odslej bo upravljala pokrajino komisija, ki jo bo imenovala vlada in kateri ob strani bo svet. V tem svetu pa bodo imeli večino zastopniki sin-dakalnih organizacij, priznanih po zakonu. Pravosodni minister je predložil načrt o uvedbi smrtne kazni za gotove zločine. Po tem načrtu bo ustanovljeno posebno sodišče kot oddelek državnega kasacijskega sodišča in ki bo veljalo za veliki kazenski sodni dvor. Smrtna kazen je določena za atentate na kralja, njegovega namestnika (regenta), kraljico, prestolonaslednika in ministrskega predsednika. Ministrski svet je načrt odobril. Ker pa hoče Mussolini, da bi se o načrtu v poslanski zbornici in senatu temelijto razpravljalo, ne bo prišel načrt na izredno zasedanje posl. zbornice in senata, temveč na redno. Mussolini je imel v Perugiji na univerzi za tujce predavanje, v katerem je podal zgodovino Italije in njenega udejstvovanja na Sredozemskem morju. Rekel je, da je zgodovina priča, čigavo je bilo Sredozemsko morje v preteklosti. In kot je bilo nekoč italsko, tako ima Italija še dandanes pravice do njega, vsaj v oni meri kot jih imajo druge države. Razumljivo je, da bo ta govor imel svoj odmev v časopisih drugih držav, predvsem v Franciji. Jugoslavija. Jugoslavija, zlasti pa Beograd, se je pripravljala za sprejem čehoslo-vaških parlamentarcev. Politično življenje se je umaknilo tem pripravam. Jugoslovenska skupščina je izvolila poseben odbor, ki naj bi skrbel za čim častnejši in lepši sprejem gostov dragega bratskega naroda^ V Subotici so pričakovali čehoslovaške parlamentarce poleg jugoslovanske- ga parlamentarnega odbora zastopniki civilnih in državnih oblastev. Častno spremstvo do Beograda je tvorila jugoslovenska letalska eskadrilja. V ponedeljek se je vršila svečano-stna seja jugoslovenske skupščine, na kateri so govorniki obeh narodov pozdravljali in naglaševali bratsko skupnost, ljubezen in prijateljstvo. Popoldan istega dne se je seja nadaljevala. Sprejela se je resolucija, ki istotako povdarja skupnost v kulturnih in gosopdarskih vprašanjih Jugoslavije in Češke. Obe državi, naj bi se v gospodarskem oziru skupno razvijali, v kulturnem pa naslanjali druga na drugo. V torek so položili temeljni kamen Češkega doma, ki bo združeval pod svojo streho vsa češka kulturna društva, ki se neaha-jajo v Beogradu, in češko šolo. Češki gosti si bodo ogledali vsa važnejša in večja jugoslovenska mesta in bodo prišli tudi v Ljubljano. Zunanji minister Ninčič, ki se nahaja v Pariza, se je razgovarjal z merodajnimi činitelji, da skleneta Jugoslavija in Francija pogodbo nalik oni, ki jo je Francija sklenila z Belgijo, Romunijo, Čehoslovaško. in Poljsko. Neki vpliven francoski list pravi, da bo Jugoslavija z novo pogodbo,, ki jo bo sklenila s Francijo, podala ponoven dokaz svoje miroljubnosti; poleg tega bosta obe državi dokazali, da hočeta prispevati k ohranitvi in k spoštovanju pogodb, na podlagi katerih sta dosegli narodno ujedinjenje. V notranjem političnem življenju Jugoslavije 'je prišlo do pomembnega dogodka. Muslimanski in demokratski klub narodnih poslancev sta izdala skupen proglas, v katerem izjavljata, da se medsebojno strinjata, v dosedanjem političnem delovanju posamezne skupine. Ugotovljajoč skupen političen; gospodarski in socijalni program,, sta stvorili obe' stranki demokratsko zajednico, ki. o njej upajo, da bo združila vse demokratske sile Jugoslavije. Francija. Po odhodu iz Italije je angleški minister Chamberlain prišel v Pariz, kjer ga je že čakal francoski zunanji minister Briand. V palači francoskega zunanjega ministrstva sta se državnika sestala. Gotovo sta se pogovarjala o položaju, ki je nastal radi zbližanja Francije in Nemčije, nadalje o splošnem evropskem političnem položaju in najbrže sta se v razgovoru dotaknila vprašanja Sredozemskega morja, v katerem hoče zadnje čase tudi Italija svoj delež, ki ji pripada kot državi, katero to morje obdaja od treh strani. Kot prvi sad thoiryskih dogovorov je treba treba smatrati železni kartel, ki so ga sklenili Francija,. Belgija, Nemčija in Luksemburška. Po pogodbi železnega kartela je določeno, koliko železne rude naj dobij vsaka izmed naštetih držav v skladu z njenimi industrijskimi zahtevami. Nemški železni industriji je bil z izgubo Alzacije mLotaringij.e zadan težak udarec. Njena izvozna trgovina železnih izdelkov je padala in s tem se je večala brezposelnost. Ko se je torej Nemčiji zagotovila železna ruda, ki bo odgovarjala njenim industrijskim potrebam, je brez drugega gotovo, da je podana podlaga za pravo spravo med Nemčijo in Francijo. Angleška Angleška preživlja hudo gosopđar-sko krizo. Veliki štrajk angleških rudarjev se bliža svojemu koncu. Dan na dan se vračajo rudarji na delo. Vlada, ki je posredovala med lastniki rudnikov in rudarji, ni dosegla nobenega uspeha. Lastnikov ni uklonila. Moč delavcev je pa zlomljena in prisiljeni se vračajo ha delo. Posledice tega štrajka so nedo-gledne; kajti predno se bo Angleška opomogla te krize, bo preteklo mnogo časa. Grška. V Grški ne more priti do pomirjenja in urejenih razmer. Politične strasti so preveč razvite, da bi se voditelji strank mogli in hoteli zjedi-niti in se pobotati v prospeh države. Ministrski predsednik Kondilis je podal ostavko, ki je pa predsednik republike ni hotel sprejeti. Kondilis je torej ostal na svojem mestu. Iz vlade sta izstopila le dva ministra, ki se nameravata udeležiti volilnega boja. Volitve se ne bodo vršile 20. oktobra kot je bilo prvotno določeno, marveč šele 7. novembra. Kondilis je sklical k sebi voditelje političnih skupin, da bi se pred volitvami sporazumeli. Toda voditelji na sporazum niso hoteli pristati. Ruska. Stara je že opozicija v vrstah sovjetskih vplivnih mož. Vendar pa je zadnje čase stopila z novo močjo v ospredje. Načelujeta ji Trocki in Zi-novjev, ki sta te dni z ostrimi besedami žigosala postopanje in ravnanje vladajoče večine. Opozicija in večina prirejata delavske shode, na katerih se sprejemajo resolucije, ki obsojajo bodisi vladajoče, bodisi opozicijonalce. Prijateljske pogodbe se množe. Najboljši znak širjenja mirovnega duha in stremljenja. Litovska je sklenila za dobo petih let prijateljsko pogodbo- z Rusijo. Da bi se ne smatralo pogodbe kot naperjeno proti Družbi narodov in da bi se ne tolmačilo kot neko nezaupanje1 proti nji, je Litavska izjavila, da bo v posebni noti pojasnila: da pogodba ni naperjena proti Družbi narodov, še manj proti kaki državi in da misli Litavska izpolnjevati vse obveznosti, ki jih je sprejela, ko je vstopila v Družbo narodov. Poleg prijateljske pogodbe bosta sklenila Rusija in Litavska še trgovinsko pogodbo. Franclja in Nemčija. Nemško zunanje ministrstvo se bo sestalo, da pretehta poročilo o pogajanjih med francoskim in nemškim ministrom v Thoiryju. Važen bo vsekakor ta sestanek, ker bodo odločevali o tem, ali se naj pogovori med Francijo in Nemčijo nadaljujejo. Odločitev bo v veliki meri odvisna od mednarodnega političnega položaja in nič manj od iskrenosti diplomatov, ko govorijo o toli potrebnem mirovnem duhu. Znani in vplivni francoski publicist Lauerwein se zavzema za prijateljske vezi z Nemčijo in jo utemeljuje s tem, da pravi: Francosko-angleška zveza se ni izkazala. Nemčija se je po svetovni vojni hitro opomogla in treba je računati na njeno moč. Neprijateljska ' politika napram Nemčiji iz teh razlogov ni več možna. Panevropski kongres. Eakor omenjamo tudi v uvodnem članku, se vrši te dni na Dunaju prvi panevropski kongres. Najodličnejši državniki Evrope se zavzemajo za panevropsko idejo in poslali so kongresu svoje pozdrave. Važno je predvsem poročilo dr. Mittelmanna, ki je na kongresu stavil predlog, naj se osnuje poseben: odsek za narodne manjšine. Njegova naloga bi bila pečati se s vprašanji; narodnih manjšin in tako ustvariti predpogoje za pravično rešitevmanj-šinskega narodnega vprašanja. Panevropska ideja ne more- imeti nobenega zadovoljivega uspeha brez rešitve vprašanja narodnih manjšin. DNEVNE NOVICE SLIKE «NOVIC» v tej štfmlki nišo popolne, ker so .morale slike iz naših krajev vsled nepredvidevanib zaprek odpasti. Sledile bodo prihodnjič. NA POMOČ POPLAVJENCEM! Nesreča, ki je prejšnji teden: zadela veMk del našega naroda^ je bila tako nepričakovana in uničujoča, da je naša prva dolžnost, da pomagamo bližnjiku, da pomagamo narodu. Nekateri krajju so bili popolnoma opustošeni,, uničena številna gospodarstva. Velika je ta nesreča za narod, dvakrat tako velika je, kajti bliža se zima, mraz, sneg,, zameti — in ljudje s» brez peči, brez drv, brez strehe* Zaradi vsega tega, kar se je dogodilo in kar se utegne dogoditi kot naravna posledica prvega, zaradi nesreče irt trpljenja torej, je pomoč, takojšnja in izdatna pomoč, naša skupna in za ta treno-tek glavna dolžnost. Kot smo zvedeli, je prevzelo plemenito nalogo organizirati akcijo za pomoč najbolj prizadetim družinam «Žensko dobrodelne udruženje». Prepričani smo, da bo pristojno oblastvo brez vsakih formalnosti izdalo tozadevno dovoljenje. Začasno sprejema v to svrho omenjene darove tudi upravništvo «Edinosti» v Trstu in Gorici. Pevsko in Glasbeno društvo v Gorici vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v društvenih prostorih v petek, 22. okt. t. 1. ob 8. uri in pol zvečer s sledečim dnevnim redom: 1) čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2) poročilo odbora; 3) poročilo pregledovalcev; 4) odobritev računa in proračuna; 5) volitev predsednika in 7 odbornikov ter 2. preglednikov; 6) pristop k Zvezi prosvetnih društev; 7) slučajnosti. — Odbor. G. Kemperle, odgovorni urednik «Gor. Straže», ponovno oproščen. Dne 2. t. m. se je vršila pred tržaškim prizivnim sodiščem razprava proti g. Poldetu Kemperlu, odgovornemu uredniku «Goriške Straže», radi nekega članka, ki je izšel pred par meseci v imenovanem listu. Že goriško sodišče je razglasilo oprostilno- razsodbo, to- da državni pravdnik je vložil priziv in vršila se je ponovna razprava. G. Kemperle je bil zopet oproščen, kajti inkriminirani članek ni vseboval nič, kar M bilo kažnjivo. Državni pravdnik je v svojem polurnem govoru pobijal go-riškega drž. pravdnika, češ da pozivanje d-eee k ljubezni: do materinega jezika ni zločin. Noben državni zakon ga ne predvideva in zato se tudi ne more nobenega tožiti v tem oziru. 80-letnica Don Buliča. 4. oktobra je Don Franjo Bulič, častni ravnatelj splitskega muzeja in po vsem svetu znani učenjak, slavil svoj 80.-ti rojstni dan. Od vseh krajev sveta je prejel brzojavne- čestitke. «Naš glas». Izšla je 5.-7. številka omladin-skega glasila «Naš glas». Članki so nam priča resnosti naše naj-mlajše generacije, njenega hotenja in zdrave moči. Iz vseh odseva zavest dolžnosti m volja. Dal Bog, da M mladina, upoštevala glasove teb svojih najboljših!' List toplo priporočamo našim ljudem, da se seznanijo z delom mladine. Vsebina zadnjih treh številk je: Karlo Kocjančič: Uvodnik; I. Mihovih) vič: «Mi!»; D. P.: Prva smernica za delo med ljudstvom; B. Dobravski: Praktične smernice za delo med ljudstvom; Ž. Ž.: Poročilo o IV. kongresu srednješolcev; Ivan Slak: Prispevek k zgodovini bivše Zveze slov. učiteljskih društev; K. K.: V nekaj vrsticah; H. T. Škerl: «II easo Smareglia»; Thea Černigojeva: Ruska nova u-metnost; Drag. Š. Vinkov: Naš pesnik; Branko Perovič: Požari v vrtlozima; Iv. Mihovilovič: Bes-kučnikove pesme; K. Kocjančič: Iz zbirke «Večna plamenica»; Igor: Moje potovanje po Južni Nemčiji; Vestnik. BAROVI. Vesela družba v Saležu pri Janku Grilancu je nabrala v priliki krsta za «Šolsko društvo» skupnih L 3G.— in sicer: Lenar d Grilanc 10.—, Karol Stubelj in Emil Štoka po L 5.—, Josip Milič L 4.—, Ivan Štolfa L 3, Ivan Štolfa, Josip Grilanc in Janko Grilanc po L 2,— ter Fany Milič, Pavla Grilanc in Marica Grilanc po L 1.—. «Šolsko društvo» se vsem darovateljem za sprejete darove iskreno zahvaljuje. Miami, raj ameriških bogatašev, pred strahovitim viharjem, ki je novo mesto popolnoma podrl. Razbito jugoslovensko letalo, s katerim se je jugoslovanski letalski podpolkovnik v Pragi po nesreči zaletel v češkoslovaško letalo. Pri nesreči je izgubil življenje en češkoslovaški in en jugoslovanski letalski oficir. Jugoslovenski letalci so namreč po zraku potovali na obisk svojih letalskih prijateljev na Češkoslovaškem, Poljskem in v Romuniji. Sovodenj Poljanščice in Selščice v Škofji Loki ob pol 16. uri 27. septembra. V ozadju v megli Škofja Loka, od leve iz Poljanske doline dere Poljanščica proti mlinu na Selščici (zadnja bela hiša na desni). Tik ob mlinu na levo je stala starodavna fužina, ki je kljubovala največjim poplavam Poljanščice in Selščice skoro 350 let. Poljanščica ob 11. uri 28. septembra tam, kjer je stala P uš falska brv. Po preteku 20 ur je struga polna skoro še do vrha pečin, ki so nosile hrv. Posnetek z levega brega. Na desni je znamenje ob pričetku nekdanje brvi na mestni strapi. Puštalska brv v Škofji Loki pred poplavo. i Japonski cesar, ki ga .1 aponci na-zivajo «mikado». Pred kratkim je težko zbolel, a upajo, da okreva. Tunney, ki je v Filadelfiji v Ameriki premagal v boksanju dosedanjega svetovnega boksarskega prvaka Dempseya in zaslužil sedem milijonov 500.000 lir, dobil naslov svetovnega prvaka in postal častni občan New-Yorka. Jdn Lego. Ta znameniti češki mecen je bil največji prijatelj našega naroda in podpornik naših dijakov. Minuli teden smo obhajali že dvajsetletnico njegove smrti. Tržaška cesta na Viču pri Ljubljani, kjer je ob povodnji drla voda kot hudournik. Glavno poslopje svinjskih hlevov g. Linkaja v Škofji Loki ob sovodnji Poljanščice in Selščice, ki ga je odnesla voda. Gospodarske novice POKVARJENE VINSKE POSODE. Ako bi hoteli rabiti sod od črnega ali rudečega vina za belo vino, ga moramo razbarvati, ker bi drugače dobilo belo vino neprijetno rudečkasto barvo. Tak sod razbarvamo, ako dodamo vreli vodi ! na vsakih 10 litrov kakih 30 do 50 ! dkg sode. Vročo sodovo vodo nali-! jemo v sod, ga zamašimo in valja-! mo sem in tja, da prime voda celo površino in nato gorki lug izlije« mo; čez nekaj časa se isto delo ponovi, tolikokrat, da se izteče čista voda. Da se odstranijo ostanki luga, je treba oprati sod s čisto vrelo vodo, nato pa še z mrzlo vodo. Zatohla postane posoda, če leži dalj časa slabo ali popolnoma ne-osnažena in nezažveplana v bolj suhem prostoru. V taki posodi dobi vino duh po zatohlem. Taka posoda se da popraviti z navadnim nekaj dni, dokler voda ne izvleče duh po žganju. Ko se sod izprazne, je najbolje, ako se rabi prvič za kipenje mošta. R. C KAKO POSPEŠUJEJO KMETIJSTVO V AVSTRIJI. Ne z denarnimi podporami, ampak z izredno točnimi in organiziranimi gospodarsko-informacijski-mi in instruktivnimi institucijami Naj navedemo le en primer pospeševanja avstrijskega kmetijstva : Važnost prehrane in gnojenja rastlin je menda že vsakemu kolikor toliko jasna. Vendar pa nam dela velike skrbi, in zmešnjave način in prava množina gnojenja. V Avstriji pa so temu našli dober in praktičen izhod. Po enostavni metodi profesorja Neubauerja, ki se pa seveda vedno in 150 lir dva, po 100 lir štirje, po 50 lir pa pet, Povdarjalo pa se je, da primanjkuje našim ljudem še vedno onega prepričanja, da je treba umetnih gnojil v izdatni meri in v pravem razmerju dodajati ne samo slabi, temveč tudi rodovitni zemlji. Izmed omenjenih Goriča-"|;iov so odnesli prvenstvo v odlikovanjih Vrtojbenci. AMERIŠKA INDUSTRIJA AVTOMOBILOV. V 1. 1926. se je severno ameriška produkcija avtomobilov dvignila od 3.6 milijonov na 4.3 milijonov osebnih in tovornih avtomobilov, katerih vrednost dosega 3 milijarde dolarjev oziroma 85 milijard lir. Dvignil se je tudi izvoz od 387.000 na 537.000 avtomobilov, to je IB/» celokupne svetovne produkcije. V Združenih državah samih se dandanes nahaja 80 A vseh avtomobilov na svetu, to je 20 milijonov. izparjen jem ali zakuhavanjem in -vedno izpopolnjuje, se vrši na Nižjeavstrijskem, pa tudi drugod, organizirano delo za ugotovitev potrebe prehrane rastlin in gnojc- ovinjenjem. Ovini se posodo, če jo izparimo z vodno paro. V to svrho I se nalije v sod na vsakih sto litrov : kakih 20 litrov vrele vode, čep do-! n ja na gotovem zemljišču bro zabije in sod valja sem in tja, j Kmetovalec pošlje majhno koli-I da se iz vrele vode v sodu razvije j čino zemlje na preiskovalnico na i nekaj pare, ki pritisne vodo v luk-j Dunaj, plača kakih 10 lir in tekom njice lesa. Še preden se voda ohla-j enega meseca dobi točna navodila ! di, jo je treba iz soda izliti, ker bi glede gojitve in gnojenja, V do- Krctki noji. Slika kaže krotkega noja, ki ga jaha majhen deček. Ta najvišja ptica je . doma v afriških ; ne pomije ali I drugače že raztopl jene snovi les ' zopet posrkal. To se ponovi 2- ali , 3-krat, dokler ne postane voda čista. Cikasta postane posoda, sod po izpraznjenju takoj tičnem navodilu je točno navedeno, katere redilne snovi, v kaki množini in v kaki obliki je treba zemlji dodati za dober razvoj rast-če se i lin. dobro J Zaradi dokazane uspešnosti te puščavah, a jo sedaj radi dragoce- na v njem. V luknjicah se začnejo ni h peres, ki jih rabijo ženske za razvijati ocetne bakterije, ki po- pa če ostane kaj vi- metode so jo uvedle že vse napred- pahljače in okras na klobukih in obleki, goje tudi v Evropi. Ptica silno hitro teče, leteti pa radi ne- vzročajo, da se posoda okisa. Tako posodo popravimo, ako uničimo o-cetne bakterije in ji odvzamemo razvitih kril ne more. Kakor vi- kisli okus, s tem, da jo zakuhamo dimo na sliki, se nauči celo nositi z vrelim lugom. Zakuhan j e se vr-jezdeca. |ši kakor pri ovinjenju. Ko se sod nazadnje oplakne z mrzlo vodo, se ga pusti 2 do 3 dni osušiti, nato se močno zažvepla in zabije. Enako se da popraviti posoda od za-Pa menda ni ravno zabava, če te obrneta- vrelke. Pri tej je treba nekoliko vajo z okusno jedjo in tako žalijo tvoje go- več previdnosti. Če je bila, zavrelka stoljubje - opice. Sicer pa je ta slučaj re- dolgo V Sodu ill SO Šle dotične gli- aadoseže vice globoko v les, bi bilo dobro Kako se zabavajo milijonarji sen m strašno znanstven. Neki multimilijonar je priredil veselico, da doseže ž njo biološke uspehe; eden največji uspeh IßS na površju postrgati Ш Šele ])0-izmed njegovih številnih preče) sličnih bio- tem večkrat zakuhati z močnim buktžer-a“skavani - kot 50 to veselice - je lugom (kakih 5 kg sode na 100 li-Pri tej veselici so sedeli pri eni mizi Iju- ^ ^OđtjU Ko SO SOd POSUŠI, se ga djc, ki izvirajo najbrž res iz opice, pri drugi ШОСПО pOŽVOpla ill po 14 dliell ZO-mizi pa lepo v trakih njihovi pradedi, nam-! pet Umije, reč opice. Jelo se je in pilo, toda ppstrežljivi i pradedje svojih gostiteljev so si najprej med sabo metali hrano kar v usta, potem pa še svojini potomcem pri drugih. Rekordov pri Posodi od žganih pijač, od ruma ali slivovke odvzamemo duh, ako sod izparimo z vodno paro ali na cilianju menda niso dosegle, ker ,cd m pn-nakuhamo z vrelo vodo na že opi- Temu biološkemu poskusu in uspehu je Čin. 1 otem napolnimo Sod napravil konec z batinami opičji krotilec. | S Čisto mrzlo vodo ill ga pustimo Drobne vesti 1200 MILIJONOV MARK ZA IZPRAZNITEV ZASEDENEGA OZEMLJA. Kot javljajo berlinski in ameriški listi, je Nemčija pripravljena plačati 1200 milijonov zlatih mark za evakuacijo Porenja , in Saar-skega ozemlja ter za dovolitev plebiscita o pripadništvu okrajev Eupen in Malmedy. Imenovana vsota presega vrednost 8.400 milijonov lir. REDKA «RODBINSKA SREČA». Te dni se je porodil neki ugledni belgijski rodbini 21. otrok. Belgijska kraljica mu je bila krstna botra. Vsa rodbina je popolnoma zdrava. NOVA ZLATA POLJA V SEVERNI AMERIKI. Iz Hudsona poročajo, da je neki Jack Lindsay odkril približno 30 do 35 milj severovzhodno od «Rdečega jezera» veliko ležišče zlata. Kosi zlata, ki ga je tam našel, so uplivali na prebivalstvo sosednjih krajev tako, da se je pričelo veliko romanje v novo-razkrito nahajališče zlata. Blizu mesta, kjer je našel Jack Lindsay prvo zlato, je žila baje široka 7 in pol metrov, kar pa je menda časopisniška «raca». DOBER ODGOVOR NA ORIGINALNO ŽENITNO PONUDBO. Neki carinik v Brestu na Francoskem je hotel kupiti nedavno paket tobaka naj-slabše vrste. Ko je paket odprl, je opazil, da tobak ni naislabše, temveč najboljše vrste. Misleč, da se je prodajalka zmotila, ga je hotel nesti nazaj, medtem pa je opazil med tobakom listek, na katerem so bile napisane sledeče besede: «Če Vam ta tobak ne agrarne države: Češkoslovaška, Nemčija, Japonska itd. Želeti bi bilo kaj takega tudi pri nas; dasi bi bila pri tem potrebna izredno dobro delujoča organizacija, ki je pa šele v jako mizernem stanju. IZVOZ MADŽARSKEGA SLADKORJA. Ogrske sladkorne tovarne predvidevajo, da bodo' mogle v tej sezoni pridelati 2 milijona stotov sladkorja. Ker pa ogrske potrebe „„ V tem pogledu ne presegajo 800 j ugaja, se zahvalite Mariji X-, mladi vdovij tisoč stotov, namerava Madžarska izvoziti nad 1 milijon stotov sladkorja. Industrijski krogi so prepričani, da bo ogrski sladkor, ako nekoliko poraste svetovna sladkorna cena, mogel konkurirati s sladkorjem drugih držav. ODLIKOVANJE ŽITNE BITKE. Minuli petek je seja, ki se je vršila pod vodstvom senatorja Bom-biga v goriški mestni hiši, odlikovala izmed 24 tekmecev v žitni bilki 13. Prvega darila 500 lir ni dobil nobeden, po 250 lir dva, po ki bi se rada poročila.» Cariniku je tobak zelo ugajal, toda odgovoril je: Ta tobak bi pač rad vsak dan pušil, pa je cena previsoka! VELIK ZRAČNI PROMET V NEMČIJI. Po objavljenih statističnih podatkih o zračnem prometu na Nemškem je razvidno, da vrše letala in zrakoplovi promet na 64 zračnih progah, ki merijo skupno 40.000 km. 80 KILOMETROV KNJIG. Knjižnica londonskega muzeja šteje po najnovejši stati,'.tiki 4 milijone zvezkov. Čc bi se položila ena knjiga poleg druge, bi bila vrsta dolga 80 kilometrov. To število se poveča vsako leto za okrog 40.000 zvezkov, ki bi zavzemali položeni drug poleg drugega poldrug kilometer. PODLISTEK Svetnikovo mesto Po Wolfgangu Burghauser ju — Ž. Ž. n-Preko Benečije kipi val dobrotnega, "ji’filetnega solnca. Ni jih več razraslih, zorečih turščičnih njiv, le še zarjavelo strnišče in razgaljena, puhteča zemlja. Ob murvah pa se vije trta v jasno, solnčno luč. In oko se napaja življenja ob tej iz luči in zemlje porajajoči se sili in oko se oddahne od moreče lepote in Čuda beneškega. Kar imenujejo knjige «dolgočasna, monotona pokrajina», postaja tu dobrodejen počitek v naravi Benečije, se "dviga v jesensko čudo dozorevanja. Sredi te zoreče ravni zoreva Pavlova, zavita v bajna tisočleja stare trojanske slave in moči Antenorja, njenega ustanovitelja, slavna v povesti, ki jo imenuje Ezzelino da Romano, Jacopo da Carara. Starodavna univerza! ki ji je položil temeljni kamen škof Giordano 1222. leta, pa je ovekovečila Padovo bolj, nego vsak drug zgodovinski dogodek. In koliko je že bilo znanosti in življenja željnih zemljanov, ki jih je hranila ta univerza, ta «vol», kot jo imenujejo, ker se dviga na mestu, kjer je nekdaj veselja in pijače željne zem-lano napajala krčma «II ho»! Toda vsa zgodovina gine v tej čudoviti toplini poletnega dneva, ki ga je samo božajoče solnce. in v njem se razživi Padova, sredi tiste Benečije. Skromna, električna železnica binglja skozi moderno Padovo -1- le pol kilometra — in nato skozi ozke drevorede, mimo «vola», tja do trga Vittorio Emanuele II., ki ga pa pod tem imenom skoro nihče ne pozna. «Prato della Valle» ga imenuje ljudstvo, ta trg, ki bi človek o njem dejal, da je fotografična kopija trga katerekoli nemško-češke vasi, da ne bi bilo onih 82 kipov za Padovo heumrjočih mož, ki venčajo park sredi trga. In med temi kipi so: Štefan Bathory, sedmo-graški velikaš iz srednjeveških davnin in Jan Sobieski, slavni poljski kralj in Gustav Adolf, še slavnejši kralj švedski. Trg je osamljen in prazen in človek ne ve, čemu ta veličina in zakaj. Toda, ko zazvonijo 13. junija zvonovi v znamenje trodnevnice na čast sv. Antona, tedaj izgine to vprašanje kajti, tedaj oživi trg, tedaj se začenjajo na tem trgu — sv. Antonu na čast — konjske dirke. Zanj in nanje ta veličina, zanj in zanje danes ta samota in v to samoto dinamično deluje tiho in enostavno pročelje cerkve Santa Giustina. Notranjost te cerkve, katere oblike prehajajo v veličastvo, prepojeno z enostavnostjo sloga in strukture: I noben kras razen morda oltarjev, obloženih s težkimi, mramornatimi kipi, katerih podstavke krasi mramor-nat mozaik. In ta globoka tišina italskih cerkva, ločena od vsega tujega in morečega vrvenja italskih mest, in ta mir! Skozi rdeče zavese na oknih lije krvavi curek solnčnih žarkov v to tišino, ki deluje harmonično in po svoji lastni melodiji umetne, gradbene tehnike teli prostorov in popolnoma drugače, ko naši domači bož.ji hrami. Iz te krvave luči stopi človek ven v bleščečo' svetlobo, ki plamti in kipi, kot kipi in plamti vse življenje soln-čne Italije. Nekaj ulic in oko zazre «11 Santo», svetišče, ki se ga oklepa polovica enega celega svetovja, dom sv. Antona, patronu, padovanskega. Toda kot to že ravno zahteva življenje, da se k dobremu druži slabo, straži pred svetnikovo cerkvijo s sedmerimi kupolami vitez, vojskovodja Guattameleta, po svojem postanku, drugi svetovni kip jezdeca. Toda človek hi menil, da si je Donatello, znameniti florentinski kipar, sam izvo-jeväl oni padovanski trg za svojega bronastega jezdeca; kajti njegova statua učinkuje. Kot da je sv, Antonu vstal silen bojevnik, ki hoče njegovo slavo oznanjati z vojvodskim znamenjem in mečem. Sicer pa je ta trg ena sama misel: I Antonius. In to misel veže zgodovina. ;V «Seuola del Santo» rdijo za rdečimi zavesami, ki skozi nje le s težavo prodira solnce, freske Tizianove, Campagnolove, Filippa da Verona in Contarinove, v sosednji kapeli pa čudovite slike Altichiera in Avanza. Nato pa cerkev svetnikova sama. Tu je Antonij Padovanski sam delo. d, v kapeli, ki je njegova še danes. Zgodovinski dogodki tu le oživljajo, ne ubijajo, ne trpinčijo: Umrl 1231! 1, kot tovariš sv. Frančiška Asiškega, je tu deloval ta padovanski patron. In takoj nato, eno samo leto po njegovi smrti, je okoli njegove kapele rastlo veliko svetišče; preko 90 let samo delo, sam trud, in vendar je «umotvor vseh umotvorov» majhna kapelica svetnikova sama. Mojstri svetovnega slovesa so z ljubeznijo tekmovali ob njega dopolnitvi. Tisoči in tisoči romarjev se klanjajo vsako leto in vsak s svojim obolom v roki, padovanskemu svetniku. Za oltarjem ,v njegovem podstavku, počivajo njegove kosti, na grobnem kamnu pa sloni roka romarjeva, ki kloni v samozatajevani pobožnosti. Pred tem ponižanjem, pred to vse objamajočo tišino kloni vsa Benečija, vsa njena bleščeča svetloba in nemirno življenje. Silna doba dozorevanja se vzbuja polagoma: Od umotvora sv. Antona Padovanskega do Danteja, Tiziana in Giotta. Tli izvira sila v umrlem, da preveje življenje skozi kri in meso. polugodišnja oboka svotu od lira lOO:ijenega koledarskega kao postojbinu za nabavu vlastitih1 školskih potrepština te za orudje za cijepljenje i obrezivanje, koje će stvari pripadati učeniku i nakon što bude dovršio školu. Svaki pitomac imati će stan i hranu u zavodu i mora biti opskrbljen sa potrebitim odjelom i rubljem, a osim toga obvezan je donesti sa so- čunske razpredelnice ter bom barem: dva para plahta (lan- . T1 • • v v KMETIJSKA ŠOLA V PAZINU. Praktična poljodjelska škola u Pazinu (Pisino) s osobitim smjerom na voćarstvo, osnovana za mladiće, koji žele naučiti u kratko teoriju sa potrebitom praksom, kako se imaju obradjivati polja, započet će u prvoj polovici budućeg mjeseca novembra sedmu godinu svog opstanka. Ova škola raspolaže sa raširenim novim zgradama i bogatijim sredstvima kao sa dvije dobro providjene staje, kojim je priključena moderna mlje-karna, sa konobom, prostranim lokalom za gojenje svilaca, novim pčelinjakom sa laboratorijem, bogatim k'uničnjakom, nasadima za intenzivno gojenje voćaka u svim oblicima, vinogradima rasadnicima, vrtom, murvinjakom u dva posjeda, sa preko 50 ha u ravnini i u brdu. Ujedno je ta školska godina treća u novom razdoblju, budući da je ministarstvo za nacijonalnu ekonomiju priznalo njezinu vrijednost za praktično poljodjelstvo Julijske Krajine te zato odredilo, da pod njegovim visokim pokroviteljstvom postane samostalno juridično tijelo te ga snabdjelo obilnim sredstvima za svrhu, koju ima da postigne. Redoviti tehnički naučni tečaj, koji vrijedni gojenci mogu, ako hoće, i opetovati, da se usavrše, traje cijelu gospodarsku godinu, od novembra do slijedećeg oktobra s praznicima, koji su ograničeni samo na mjesec avgust. Koncem školske godine i nakon položenog ispita davat će se svjedodžbe o polasku i uspjehu. Sa školom spojen je i godišnji pri-jbrazbe, učitelji praktičkih pravni tečaj za mladiće, koji nijesu svećenik za vjeronauk, dostatno naučeni te bi mogli sa Tako nam poroča ravnateljstvo uspjehom polaziti redoviti tečaj. Tko-pazinske šole in na njegovo izrecno želi biti primljen u pripravni tečaj,'prošnjo smo dopis objavili v celoti, položit će na početku školske godi-1 ne usmeni i pismeni ispit iz predmeta zadnjeg razreda pučke škole. Teoretička predavanja, koja obuhvaćaju 4 prijepodnevna sata na sedmicu tako porazdijeljena te pi- Oni, koji budu primljeni u školu, jmivo vsebino, tako da ga moremo j спппппппппппстппоппгзппопппзи morat će uplatiti unaprijed u dva|ie priporočati. Poleg točno sestav- □ «-r«.»™- 9 čuna), dvije ponjave, jedan prošivan pokrivač (koltra), dvije prevlake za jastuke i četiri ručnika. Oni, koji budu primljeni, dobit će na vrijeme poziv, da dodju u školu. Tko želi potanjih obavijesti, može se obratiti na školsko upravitelj-stvo. Svaki, da i maleni posjednik zemljišta ne može da bolje obdari svoje sinove, a to još većma, ako ima samo jednoga, koji će ga negda naslijediti u posjedu, nego ako ih pouči u razumnom poljodjelstvu. To će postići, ako budu marljivo posjećivali koju praktičnu poljodjelsku školu; jer osobito u poljodjelstvu imućnost druži se sa znanjem. To je vrijedilo i do sada, vrijedi i danas, a vrijedit će još više u buduće. Od ravnateljstva praktične poljodjelske škole, Pazin (Pisino) - Istria. Pazin, mjeseca augusta 1926. Ravnatelj: Profesor Travaini. Učiteljski zbor sačinjavaju: Ravnatelj zavoda, zadružni živinar pa-zinski šumarski nadzornik, školski liječnik, učitelj predmeta opće izo- radnja i Vojaški pozdravi. Pozdrave pošiljajo slovenski fantje od 3. topničarskega polka v Bologni svojim starišem, bratom, tonici primljeni izravno u tehnički sestram, prijateljem in prijatelji-tečaj mogu i moraju da upotpune svoje znanje, polaziti nekoje predmete pripravnog tečaja, odnose se na ove predmete: U pripravnom tečaju: jezik, ćudoredni nauk, zemljopis, računstvo, nauk o zemljomjerstvu i crtanju, počela prirodopisnih i naravoslovnih znanosti (bilinstvo, kemiju, fiziku i životinjstvo) opće ratarstvo, (agro-nomju i povrćarstvo, pčelarstvo i svilogojstvo, tjelesni uzgoj i vjeronauk); u redovitom tehničkom tečaju: voćarstvo i pomologiju, livadar-stvo, vinogradarstvo i vinarstvo, nauk o poljodjelskoj lučbi (kemiji), marvogojstvu i sirarstvu, peradarstvo i kunićarstvo, nauk o gospodarskom knjigovodstvu, šumarstvo, jezik i povijest, ratarsko zdravstvo, tjelesni uzgoj i vjeronauk. Praktično poučavanje i radnje obavljaju se u poslijednevnim satovima sviju težatnih dana po prilikama godišnjih doba. Primaju se u školu na temelju prijamnog ispita samoi seljački sinovi Julijske Krajine, koji su svršili pučku školu i dovršili 16. (šesnaestu) godinu života. Isto vrijedi za izvanjske gojence, za slušatelje i prikti-kante. Svi mladići, čije obitelji nijesu iz Pazina, moraju stanovati u zavodu. Oni, koji stanuju kod roditelja, podvrženi su glede školske obuke, rada i učenja istoj disciplini kao i oni, koji stanuju u zavodu. Za unutarnje učenike ima raspoloživih 30 mjesta, i to: a) 12 besplatnih, b) 18, koji plaćaju (120 lira mjesečno unaprijed). cam, posebno pa letniku 1907, ki ,mu kličejo: Na skorajšnje svidenje!! Tudi za vas je že kruh pečen in prav dobro posušen. Puška je spet zarjavela in konjičev nima kdo krotit’. Ker zapustil nas je letnik pet, mi drugi pa ne moremo vsega spravit' v red. Zatorej vam privoščimo tam gor še nekaj prijetnih dni, potem se bomo tukaj dol po naše gledali. Seražin Alojzij, Štjak; Stres Alojz, Kobarid; Žiberna Josip, Križ pri Sežani; Škrapin Miro, To maj; Mikuš Albert, Oslavje; Luke-žič Alojzij, Renče; Livec Franc, Svino pri Kobaridu; Urkel Stanislav, Male Žablje; Kralj Ivan, Žavlje; Urbanc Valerij, Tinjan. Spodaj navedeni vojaki 4. genij-skega regimenta pošiljamo lepe pozdrave starišem, sestram, bratom ter prijateljem, posebno pa našim ljubim dekletom, ki ste nas gotovo že pozabile. Ako se nas kdaj spomnite, prosimo, da pišete vsaj kako kartico, da ne umremo od hrepenenja po vas. Vuk Maks, Vrtojba; Drašček Jožef, Kanal; Gačar Ivan, Ustje; Samec Lojze, Ustje; Praprotnik Rudolf, Idrija; Jažbar Henrik, Idrija; Lapajne Jožef, Vojsko pri Idriji; Pervanja Ivan, Tolmin; Lužnik Franc, Žabče pri Tolminu; četrtič Anton, Volarje; Stepančič Franc, Temnica; Juren Angel, Vrh pri Sv. Mihaelu; Žerjal Mirko, Bolju- gradiva s cerkvenimi in državnimi prazniki prinaša še marsikaj, kar se utegne često rabiti, tako n. pr. rodovnik kraljeve družine, poštne pristojbine za kraljestvo in inozemstvo, (izpremembe v veljavi s 1. septembrom; glej med oglasi), razne ra- seznam sejmov v Julijski Krajini. Kaj skrbno in zanesljivo je sestavljen tudi pouk o davkih in kolkih, ki ga podaja dr. Dioniz Godina; mnogo obsežnejši je od lanskega ter upošteva vse spremembe, ki so se izvršile na tem polju. Zelo dobrodošel bo tudi < posteljnjake, železne sode, delo-rpa tudi polne bencina in petroleja zaboje — sploh vse, kar je voda zasegla, je odnesla s seboj. Nekateri so opazili v motnih valovih celo šivalni stroj. Na Idriji pri Bači je nekdo potegnil iz vode desko, na kateri je stal napis v slovenskem jeziku: «Orožniška postaja». Vas Dolenja Trebuša je popolnoma odrezana od glavne ceste in ako hočejo tamkajšnji prebivalci priti na drugo stran vode, morajo iti na postajo Sv. Lucije ali pa v Idrijo, ker ker drugod ni nobenega prehoda črež reko, ker je voda odnesla vsa mostove. Podjetje «Marchi» na Idriji pri Bači trpi škodo 70.000 lir. Tudi razni drugi lesni trgovci in gospodarji mlinov in žag trpijo mnogo škode. Pa tudi one posestnike, ki imajo svoja polja v bližini vode, je povodenj hudo udarila, ker jim je poplavila njive in travnike ter jim uničila ves letošnji pridelek. Tudi najstarejši ljudje ne pomnijo v naših krajih enake povodnji. Leta 1908. je reka Idrijca tudi precej narasla, vendar pa je stala letos skoraj 2 metra više nego tedaj. Da pa ni bilo še večje poplave, se imamo zahvaliti v prvi vrsti dejstvu, da nista narasli tudi Soča in Bača. Drugače bi bila povodenj gotovo veliko večja in tem bolj uničujoča. Vdovi Neznanega vojaka. Ko je neki znani politik, ki je slovel po svojem fkopuštvu, postal minister, je o njem govorila vsa Praga: «Je daroval strašno vsoto!» «Za Boga komu?» «Vdovi Neznanega vojaka!» V času «bubikopfa». Anastazij: «Kunigunda ti je prava koketka.» Onufrij: «Zakaj pa?» Anastazij: «Kaj ne vidiš, da nosi dolge lase?» Cevliamica Forcessln Gdiifconna na mednarodni razstavi e Genetl z „Diploma di pran premio" TUST -3 Via Cluseppe Caprln Sle«. 5 pri S«. Jakobu - TRST Kdor išče obuvalo eeaö a vendar lepo, ts bo pomislil male, ue kupil kar na slepo! In šel bo k „FORCES5INU«, ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje dajs Odgovorni urednik: JANKO RUNTIC. ZADRUGA ŽGANJEKUHE V DOLINI sprejema tropine in drugo sadje, proti plačilu 2 litra žganja za kvin-tal blaga. Ima v zalogi še nekaj tropinovca na prodaj. Razno ŽENITBENA PONUDBA JAPONKE. Odkar se tiskajo časopisi, so v njih ženit-bene ponudbe. Postajajo pa s časom vedno bolj trezne, kot postaja vedno treznejše tudi naše mišljenje o zakonu sploh. Na daljnem vzhodu pa so še vedno prepričanja, da sta ljubezen in zakon tesno zvezani z romantičnostjo in sentimentalnostjo, četudi se iščeta potom časopisov. Neka Japonkinja je objavila v nekem listu, ki izhaja v Toki ju, sledečo ženitbeno ponudbo: «Sem zelo lepa žena z lepimi kodri, ki kot morski valovi valovijo okrog moje glave. Moje lice ima svilen odsev črešnjevega cveta. Moje telo je vitko kot cipresa in moje Tržnika kmetijska dražtia , ulica Torre bianca št. 19, Tel. 44-39. SEMENSKI KROMPIR. Tržaška kmetijska družba v Trstu vabi vse zadruge, člane in posameznike, kateri se želijo preskrbeti z inozemskim krompirjem, da prijavijo čimpreje množino in vrsto inozemskega krompirja za seme, ki ga mislijo naročiti. Semenski krompir se bo uvažal v mesecu februarju prihodnjega leta. Sprejemamo tudi manjša naročila, katera bodo ob prihodu vagona v Trst odposlana ca zaželjeni naslov. Prijave sprejema: Tržaška kmetijska družba v Trstu, ulica Torrebianca št. 19. I Razno ročno kmetijsko orodje: šape, mo- j tike, cepilne nože, škarje, grablje, gnojne vile itd. j Kletarsko orodje: brente, brentače, kadi, | lije, ščetke za snaženje sodov, kipelne vehe ; iz pločevine, lesene vehe, Riparin - sredstvo j za popravo plesnivih sodov, Enophilin ali j kit za sode itd. Ravnokar smo prejeli amonijev fosfat, ka- | terega ne bi smelo zmanjkati pri nobenem ! kletarju, ako hoče pripraviti dobro, čisto in : zdravo vino. Semena: Špinača Viroflay po L 6.50, Vik- ! toria po L 7.—, Gaudry Eskimo in 's spiča-stim zrnjem; motovilca navadnega in holandskega, solatine, redkvice okrogle in po-dolgaste, inkarnatne detelje itd. Kmetijski stroji: Slamoreznice znane tovarne Mayiarth, pluge, plužna telesa, trav- „Vedež za leto 1927 ЖЖ68 je Izšel trepalnice se krožijo kot polna luna. Moje premoženje zadostuje, da živim prijetno ! niške in njivske brane, posnemalnike življenje ob strani mojega izvoljenca, ako ! mleko, gnojnične sesalke itd. se po dnevu naslajam ob cveticah, po noči! Krmila: Orehove tropine, laneno seme, pa ob pogledu na bledo srebro luninega ptičjo krmo itd. Sprejemamo naročila za obličja. Kje je kdo, ki je plemenit in izobra žen, ki je pameten in lep, ki ima dober okus in ki je mož. Če je kje, hočem navezati svoje življenje na njegovo, hočem ž njim deliti vse veselje in hočem nekdaj ž njim počivati pod enim nagrobnim kamnom iz belega mramorja.» VOJAŠKE TOLPE UNIČILE DVE KITAJSKI MESTI. Tolpe iz Wu-pei-Fujeve armade so v provinci Honan na Kitajskem oropale in upepelile dve mesti: Šektišen in Tšankiakan. Tolovaji so pomorili tisoče prebivalcev in jih na stotine odvedli, med njimi tudi angleškega misijonarja s soprogo in hčerjo vred. Usoda ostalih šest misijonarjev je še neznana. Rossini in njegov učenec. Slavni skladatelj Rossini je nekoč sedel ob oknu svojega stanovanja v Parizu, ko se spodaj na dvorišču oglasi lajna z arijo iz Rossinijeve opere «Brivec seviljski». Lajnar je vrtel brez temperamenta in razume-, vanja, tako da je Rossini ves razjarjen planil na dvorišče, vzel preplašenemu lajnarju vreteno iz rok ter sam vrtel dalje s pravim pred-našanjem in ognjem. «Tako se igra, vi tepec!», je nato nahrulil ubogega možakarja, «zapomnite si to. Jaz sem Rossini, kateremu ste z vašim orgla-njem delali sramoto.» Orglar je poslušal, se zahvalil ter odšel. Drugi dan pa je lajnar zopet prišel na dvorišče in igral isto arijo iz «Brivca», toda vse drugače kot prejšnji dan. Tempo in prednašanje je bilo prav kakor jle Rossini zahteval. Na njegovem instrumentu pa je Ml pritrjen kos lepenke, ki je na njej stalo zapisano: «Učenec velikega komponista Rossinija.» otrobi, koruzo in razna žita na debelo po najnižjih cenah. Umetna gnofila: Sprejemamo še vedno naročila za: Superfosfat 14 - 16% po L 1.85 enota, podlaga zaračunjena 15%. Močnejši superfosfat 16 - 18% po L 1.85 enota, podlaga 17% franko vagon Benetke. Za Istro je tovarna dovolila izjemoma popust. Kalijevo sol, zajamčeno 40-42%, belo, drobnOi mleto iz naše zaloge lahko naročite: za vipavski okraj: pri Kmetski posojilnici v Vipavi; za bistriški okraj: pri Mlekarski zadrugi v Trnovem; za postojnski okraj: pri Kmetski hranilnici in posojilnici v Matenji vasi iz skladišča Mlekarne na Prestranku. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA v TRSTU ulica Torre bianca št. 19, Tel. 44-39. JAKOB BEVC - TRST «raržia In zlatarna Trst - Čampo S. Giacotno št. 5 PodrMŽnica: S. M. Magdalena sg. št. 1 ZLÄ-TO Htipuie v vsald mnpims p® najvišjih cenah &ШСШЕ pgBcsis® vase kol vsi drugi »r тжт imssilä bermänce. Kmetijski strop Za smeh Nevarnost za avtomobile. Učitelj v avtomobilski šoli: «Katera je največja nevarnost za avtomobilske voz-nilce?» Učenec: «Policija». Izkoriščanje vodnih sil. Letoviščar (ob gostilni «Pri velikem vopadu»): Gospod gostilničar, ali bi mogli videti vaš islavni vodopad?» Gostil n4 č a r: «Obžalujem, gospoda, vodopad ostane danes zaprt, ker bo jutri moja žena prala. V predoru. Anastazij: «Ko hi bil vedel, da je predor tako dolg, bi te bil poljubil.» Kunigunda: «Kaj ali nisi bil ti?» POSTOJNA ♦♦♦♦ Zfoirsnie belezni in uperacije. ŽARKI X hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev. Slamoreznice znamke «Mayfart» z verigami raznih velikosti. Grozdne stiskalnice (preše), grozdni mlini znamke «Mayfart» in drugih znamk. Gnojnične sesalke, plužna telesa, travniške brane, mlečni posnemal-niki itd. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU Ulica Torrebianca 19, in Ralfineria 7. Telefon 44-39. Spomnite se „Šol. draška“!!! Г |3,MUNDL0$‘ šivalni stroji ll ..SSÄrirkA“ CJOBBÖBBÖBDQaOÖDBGnnnöQDODöBn g ZOBOZDRAVNIK Hilfflillli O ^ M Specijalist za ustne 1 in zobne bolezni. § Ordinira | 9 SOSIČ! na TravniKH 5.1L I od 9. do 12. in od 3. do 5. g Q DBааваапвсапваааапввопЕшасша ra >5 I 15 SE „Görkke1 čvoMeso, moMni „Mr in Belgijske gaSke se »dele le grl Josipu Kerševuniju GORICA — Piazza Cavour 9 — GORICA ETERNIT Zaloga - TRST se |e preselila v VIA TRENTO ŠTEV. 16. (Pri evangeljski cerkvi.) Shranite naslov! Pro odliko», tovarna in zaloga pohištva ludi! tusaevljeia'i. IBS1 Del GlQriŠk©m Ivriti iitaoiljLii 1.1И8. Serka, ul Mici 14 (pr. Gosposka ulica) 50 spalnih in jedilnih sob na izbero od najnavadnejših do najbolj luksurjoznih. - Cene zmerne. - Solidna izdelava. Lastno izdelano pohištvo od najboljših profesionistov. ANTON BREŠČAK GORICA, Via Carducc! 14 Cprej Gosposka ul.}