St. 43. V Gorici, 27. oktobra 1882. ,,So<5»" izbaja vsak petek iu veljft po pofcti (>rej |«r*......i i 10 k'oi leto......-in Cftvit U«ta . . it. I'ri oznr.tiil'i; . tudi •,; ..;•<,¦ S kr. «S hp ti^krt 1 krat '"> ¦'¦ !• ','¦ ', 3 j. /.•iVMic nl;r- po pwMnru. Tecaj XI* Po-amezne Stevilke se dobivajo po 8 kr. v tobakamici r gospo9ki ulici. Iilizu ..neli i nm", na starem trgu in v mmski u'iei. Do- i-i «flj r-e blagovoljno poiiljajo ur«-' spoininjajo U. bralci naSega lists, kako je edovSki zupan cesarja pri dohodu na Knro-sko posebc zagotovil, da viada mir mod koroSkuni Nemct »i» Slovenei. Cesarja je takatrditev :uzv«'selila, alt pravlC'.ii uaS vtidar gotovo ni uaSel porocVvalca, ki bi inu bil razodel prave razmere iii oni mir, ki zare< na-l Sloveuci koroSkitni kraljuje. Na Koroskem gospodujejo sanio Nemci in tried temi zagrizem liberals, to je one baLe gospodovalci, ki praviCnosti pro-ti drugim narodnosti in ne puznaji. Zlastijo tudi mod utiteljstvom ljuiskih Sol mnogo tnkth, ki bi Sloveuce radi prej ko mogocV potujc'iii, in jim je za ta oamen vsak pomofek dober. Pa 4e ee!6 med duhovnifci jih je malo, ki bi bili Slovencein koitCkaj pravifini. Ni cudo, da tudi doz. zbor koroSki knze uajvefie sovras-tvo do vsega, kar je Slovenskega. Sloveuci v tout zastopu uimajo med Netuei zitgovoruika, in izmed s Iover.sk ih jib tu zastopa sumo en poslanee. Sreeji, da vsaj ta pevzdigne svoj gla> za zaptiScwie krviie iiaSe brnte koroSke. Vrli in ueu*t»asl:»vi boritolj gospod prof. And re j Kin spieler je tudi v tern zasednnji spregovoril krepko besudo in je zlusti nove Sole opi-fial v verskem, denaruem in nnrodnem obziru. Vera s« povsod iz Sole iz lira, laitsko leto je 47 obcin po-slalo drzavnerim zboru peticijo za katoliSke .sole, ker prebivalstvo, tako nem^ko kakor slovansko, hoCe, da se otroci podufujejo na ve.ski podlagi.—Dalje je do-kazal, da ta nova Sola je pri vseh vehkih napakuh po vrhu §e silno draga, stroSki mstejo leto za lelom, od 11.680 gold, leta ISl'd. m po.skotili za 1883. leto na 318.522 r1. KoroSka je toraj v 10 letili za Solo plafiala 2 tnilijona in 730.000 gld., pa Se 17.120 gl. Solskrh kaznrj. Pa 6e bi §e dobra bila Ma, uaj bi §e bilo; vsaka dobra stvar je tudi draga; ali da ta Sola ni dobra, ka2e toliko ponesrefienih otrok in pa to, ker je za prestop v srednje Sole treba §e posebnih pripravnic. Kar ae pa tiCe pritozeb v narodnem obziru, je rekel gospod Einspieler: J narotinein oziru se ve da so koroSki Nemci tako srefini, da ne poznajo takih pritozeb, saj imajo v tseh Solah svoj matenii jezik Koroski Slo-venci pa, ki stanujejo v 117 siovenskih farah, nimajo ne ene slovenske ljudske §ole,~ljust starSev, Ces, otrok je Se promajhen, a drugo leto je dober pastir. Oni pa, ki hodijo v Solo, hodijo po jedno, ! ali dve leti, potem paostauejo doma, kjer pasejo, ali nrnogi se potepajo tudi brez dela. Tako je ostalo in Se ostaja v kanalski okolici mnogo otrok, ki nisa bili deleZni nikakega poiluka, a Se vec je ouih, ki so se J nautili lioditi v Kanal, pa zopet domu ter malo ve6. I — Kaj pa stori kanalska Sola, ozirom nj«no voditelj-' stvo? ali naznani take otroke iu starse krajnemu Solskemu svetu? Ako stori voditeljstvo svojo do&nost, ' kaj pa krajni Solski svet ? Gotovo, voditeljstvo ali o-boje sknpaj se zmeni jako malo za to, obiskujejo li Solo vsi za njo ugodni otroci ter je li to obiskovanje redno, ali ne. Nadaljevalni tecaj, ki je za izobraze-vanje nnScga kmetovalca zelo va^en del ljudske Sole, ' je pri kanalski Soli bela vrana. Mislira, da Se le : pred letom se je ustanovil, aobiskoval ga veeinomni ' nobeden. Kaj je pa storila zato poklicana Solska go-sposka? Gotovo malo vefi, kot tuc! Zato so voditeljstvo, krajni in c. kr. okr. Sol. svet zakrivili, da je naSa Sola razupita, kar po mojih mislih tudi zasluzl. Kanalski okolican. (:) s Tolminskega, due n. okt. v 41. stev. „So6eu nam nekdo z BovSkega odkriva nevarnosti, ki pret^ naSi narodnosti na Primorskem. Zalostno je, da moramo dopisniku v vsem pritrditi. Da, silovito I nas tujCijo in nam materiuSeino zatirajo. Vsemn ; temu so krivi razni veljavni in drngaCe vplivni Jju- I dje, ki imajo narod tako rekoC Bna §pagia. Sov»a2- j niki naSe narodnosti so zviti ljudje; oni so si izvo- i lili dober pvipomoeek v dosego svojega zlobnega na- ; mena: Znalisosi za s6 in za svoj namen prido- bitioue Bveljavnea raoz>.Inti „veljavuia moije, ki so najCeSce tudi 2upani, de2elni poslanci ali sploh do- stojanstveniki , vplivajo po cni strani zdatno, a po- gubonosno na naS narod, po dragi'strani se ukla- ujajo aaSim sovragom ter se jim laskajo — iz zgolj sebiinih camenov; kajti oni—naSi sovra^niki jim wza lonB rouogovrstno, n]iim ugodno nstrezajo. Oni izdajejo iz zgolj dobsfikar^e in soY^uiliom na | Ijubo svoj lastai narod—narod slovenskt. Sauii ce I lo—v tujem duhu odgojoni—sovralijo slovenski jezik, Ti s('bidni--/ca lastno veljavo, ^ast iii^ep (ariet)akr-1 lu'<:i veljaki zidajo ali vsaj poinagajo zidati iKnnSki , most do Adrije na PrimorBkem ttaz Slovene ko 1 ozemlje—S'wi'fl^nikom nasim na ljubo. Ti mo2n-ki opravljajo pri tens izdajskem podvzotji slu^bo „palirjevtt. Takih wznaranih" — prodanih palirjev je najveL na BovSkem, Tolminskem in na Krasu—torcj ob Hniji, kjer je ravoo projektiran eimberski moat. V Tolniiuu hoLejo napiaviti temu mostn mogofien steber. Da, v Tolminu delajo tudi propngando za nein-Stvo, Da ncmStvo tukaj naprednje, hot^lo m je tudi presvitlemu cesarju pokazatl. Natnlgnili so npftllrjem" in takoj se je §opirll na dveh slavolokih nemSkipo-zdrav ^Wdikomineii4', Tolminu so skuiali dati nemsk znafiaj, a slovenskeinu jeziku tie je pri avdijunci uinefc-no zaprla pot do eesarjevih uses, Co kdo ni znal nem-Ski, pozabili so cesarju ptedstaviti ga ter potisnill ga v kot. Toiln ljudstvo je s svojitn slovenskim znafia-jem poHtavHo sovtage pred sesarjem na lai— Tot-minsko ljudstvo I Ti si »torilo svojo dolL* nost. Sprejelo si cesarja uavduieno, in kakor gre. Torej bodi mir no! (»raja, katera *o je Citala v slov. 6i8nilcili- ni veljala tebi, ampak nekaterim palirjrm iu podvzetuikom ngermnn8kega niosta*. — Torej vpraSamo: Ali je bilo treba, da so je mnogo-kdo izmed ljudstva zlasti pa nek tolniiusk tr2an nu-doval cez slovenske liste? Ali je bilo treba posled-njemu v slepi jezi raztrgAti nSoCou — sloveuski list, ki se tako krepko poteguje za narodne pravice ? To ni bilo posebao olikano dejanje t Toda moz" se je mor-da motil, ker je uiisltl, da zadeva — graja Tolminee sploh-in za to mu bodi greh odpuSCim. Ce je pa storil oni cln premiSljeno—iz straukarstva, kot slepo udan uemSnrak priver2enec, pomisli naj, da mora ve-6inoma leod Sioveucev 2iveti in da bi moral svoje obitnijske prostore zapreti, 6e daka, da ga bodo sami Nemci, oziroma tnjci obiskavali. Nit, sploh se pa v Tolminu pleSe, kakor cini-berstvu zvestoudani npalirjitt godejo. V dokaz temu bodi toiminska godba, ki je uie tako zeld napredo-vala, da je vsled zdatnega vpliva naSih palirjev—u2e razpadla. Razpadla je, ker se je razzaljena sebicnost morala znesti se—maScevati.—Kot poseben znak moramo navesti, da ti palirji so posebni podporniki tr-2aSki „Edinosti". Mi moramo trzaSki list zares ob-2alovati, da ima take pod porn ike, kateri so na tak uucm vneti za sloveuski narod in njegove pravice t V Kamnjah, 24. oktobra. Redkokrat se bere dopis iz naSega kraja v VaSetn listu, navadno le, ce se kaj izvanrednega pripeti, in tudi sedaj imajo te vrstice le namen Vam o teikej izgubi porofiati, ki zadene naSo faro, ko odhaju vsem faranem tako zelo priljubljeni kaplan C.g. drd. Hil. Ios. Zoro, ki je neu-morno in, sme se tudi reci, vspeSno, med nami blizu osem let deloval. — Ne da bi na dolgo spisoval za-slugc, ki si jih je g. kaplan v tern casu za ljudstvo pridobil, omenira naj te, da ni g. Zorn le kot duSni pastir med nami najboljsi seme sejal, ki bode gotovo dober sad rodilo, temved da se je tudi kot pravi ro-doljub pri vsakej priloimosti pakazal. V nedeljo po prvi sv. maSi poslov^al se je g. Zorn v prav lepera in ginljivem govoru od ljudstva, katerega je izvenredno doata doSlo. G. govornik je omcnjal tezavnega dela, ki ga je imel v teku osmih let. ki ga je pa rad opravljal iz ljubezni do svojih faranov, kateri so ga po mogoLoosti podpirali, za kai: se jim srftno zahvaljuje. Kaj da je bil d. g. kaplan celej fari, kako so ga ljudje ljubili in spoStovali, spoznal je lehko vsak in cutil g. Zorn sam o tej priliki: ni ga bilo iloveka v cerkvi, ki bi se ne bil solzil, in videl sem mole solze brisati si, ki se drugace mokrega oticsa sramuje-jo; glasnega ihtenja 2ensk, ki je veCkrat g. govorni-ka motilo, ni treba §e posebe omeojati. Pr.g. kaplan si j« v uaSih sreih najlepSi in stanovitnejSl spomin ustanovil. ki ne bode nikdar ugasnii, iu dasiiavuo je W 9j |trw«t H kWere bi Wim*l"Vftjv«t ljubezni prieakovati, veckrat napaden, in ni dobival zasluzcne-ga priznanja svojeuiu delovanju, naj bode preverjeu da je vse ljudstvo z meuoj, in iz dua srca kliCem: „Bozja previdnost naj ga spremlja v njegovera dalj-njein zivljenju in inn da v njegovera delovanju najbolj-si vspehl* ___________ Faran. IZ VlpaVSke (Joline, 22. okt. (Beseda t obram-bo pt'oti spisu: „Zgod. crtice PrvaSke 2upn»jea glede na Vogersko.) V dveh Stevilkah 8Soce* dne 25. avg. §t, 34 in dne15. jsept. St...37 J. 1. srao fiitali sesta-vek pad crto s tem n.tpisom. Ker sev tern sestavku nahaji; vcc neresnic in §e celo protislovij, torej naj nSflfaM kot uopristransk list priobfi vsaj poglavitne dpazke v popiavo onega dopisa ? tem, kar zadeva Vogersko all Ogersko. 1, Tedaj ni res, da sta potok VogerSSek in Li-jak naravna mejnika zupiuje Vogersko; kajti potok LiuiovJek (uoraen et omen!) o J Lijaka proti zapadu — scverju §e skoro za uro naprej raeje te ^upnije pomnkne, in tudi potok Yogevlcck ui uiejnik,kcr Brija in Dombrava (n«S Budapest) ate onkraj VogerMeka. Mi Vogerci meje nasi inpnije od Onega do pi sink a po-stavljeue ne pripoznavamo. — 2. Ni res, da se je pravda zarad kvarteza iz Brije iu Dombrave §e le 1, 1840 zaiela, nego ie davno pred. Umrli g. patron Dragotin plcmeniti Baron Tako (pravi pletnenitai v vsactm oziruj je teijal le spolnitevprejSnjega «Kkv*-ta, t j. (idloka gubernijalnega dne 22. deeembra I. 1787, dasi je prvikrat nerazumljen — zavincn bil. 3. Ni res, da bi bilo Vogersko 1. 1840 privatna zup-nija postalo. To so izmisljave. Ne preLa*t g. K. Braj-da, bivii tukajSuji iupnik, ne drogi ne vetlo nic o tem, kar dopisnik v tej zadevi piSe, marvec zupnija Vogersko s patronatoui grada tukajsnjega je staro-davna. 4. Ni res, da je bila §e le I. 1858 pravda zarad kvarteza iz Brije in Dombrave resena, kajti do-tiini odlok v ininisterstva uka in bogocastja inia datum dne 15. novembra 1. 1852, torej ui Vogersko — ki steer ni v nobeni odvisnosti od zupnije PrvaSke, kakor je GradiSae-GradiSkovcem v odrekovanje vedra povod dalo, ker so 1. 1852 in Se veL let naprej 2up-niku v Prvaaini vedra odrajtovali, kakor znani dopisnik sam pravi. 5. Ker so patron Vogerske Supnije iu I ojim vse dezelne in duhovske gosposke goiiske pritiakovale (to je izraz dop. zgod. crtic), da je ona pravda zarad kvarteza iz Brije in Dombrave v prid 2upnije Vogerske resena bila, tor.*j — morale so vse te blifcije gosposke pravicnost te terjatve patrooa in zupnika Vogerskega prispoznavati in 6. Oni dopisnik javuo trdi, da je ta razsodba kriviaua, in da je kvar-tez iz Brije in Dombrave komunistiano od PrvaSke zupnije odtrgan bil; cesar Ferdinand I Dobrotljivi, ki je zgolj pravicnost in dobrotljhrost bil, v odloka dvorne kanclije dne 16. okt 1. 1841 o tej pravdi pa sodi kako: Naj nradnije pretresevajo, kako bi se dalo izvrSiti, da bi zupnik v Vogerskem (ki oskrbljujc in previduje Brijo in Dombravo), a ne oni v Prvacioi, kvartez dobival. 7. Kar znani zgodovinar pravi o pre-pirih in Mostnih nasledkih, nam Vogercem je cisto neznano. Iz teh bolj poglavitnih poprav naj citatelji „So-cea sodijo, kaj da je od nepristranosti in resnicoljub-nosti onega dopisnika zgod. drtia dr^ati. Naj pa tudi sodijo, ali je res to, kar on pravi: da je ta bor-ba zarad kvarteza iz Brije in Dombrave, ker je 1. 1840 (?) patron Vogerske zupoije se nstavljal odrajtvi kvarteza iz Brije in Dombrave na PivaSkega zupnika, in ker je 1. 1858 po njegovi trditvi (t. j. dop. zgod. crtic) reSena bila — le 6 let trajala. — Risum te-neatis, amicil Odvipavskegabrega. (Toj^inase §iri.) Hva- la Bogu, da je moje nho navajeno prenaSati tudi moc-ne udarce najvefijih topov, kajti drugace bi se raz* prsknilo pn posiuSanju petja tukajSnjih fantov. Kako te2k6 je posluSati opitje in krifianje v tujem jeziku katen se pa tukaj pri uas — Bogu bodi potozeno — yec in ve6 vkoreninja, mesto da bi se nasprotno vrSi-lo. ~- Ni zadosti, da je mladina nie sama ob sebi uavajtna, all bolje reaeno, razvajena, prepevati to, kar 2ali in ram sree vsacega narodno misdecega aioveka ysiljajejo nam se §e italijanski razglasi, oznanila, ob-jave ltd. Tako n. pr. so to poletje napravile iz Aiek-uandrije vrnivSe se ienske blizu tukaj pies, katerega razglas je bil pisan v jeziku, ki gav celej vasi mor-da le dvojica an trojica dobro razumejo. Gosnodi, ki biva v Gonci, menda ni ireba te zalostne novice Se posebe povedati, kajti gotovo so bile objave tudi po tamkajSnjih zidovih pribite. Ker pa mi ni natanko znano, kdo je bil dal one razgiase tiskat, zatd iz-govonia le obdo besedo, da naj tisti, ki bode imel v pnboduje te stvari v rokah, vsaj toliekaj pomislf, da ako je aeljan-okoiiaan, ga je skoro sigurno rodilaslo-venska mati, ki morda §e besedice italijanskega ne Boa. Naj se tedaj v bodoae toliko ne trudi, U\\i\ no-Stene sloyenske matere, ki ga je Be slovenskem nile-kom dojila in, zibaje ga, mn le slovensko prepeva^a Da se pa Zdaj on, ko bi imel na to ponosen bitL tega brain, je gotovo ialostno. Sicer neverjetno, a JFeaaar asmCao je, da so prye to Vrtojbenci nosia- malt, in so tudi oni pokazali, da se hote pridruziti onej sekti alt oneiuu klubu, ki govori jezlk anere§en-cevtt. — Domoljubje, uarod:i.>;t, kje §ti! Ali saisiite zginiti za naso godsko okolico? Oh zalosti, tuge, rouke, videti kako se slovenska mladina braui narod-nega razveseljevanja, narodne Sege, starih navad! — Ni pa ta potnjaevalni duh le pri mladeii'frh v nava-di, ampak ponrijel se je tudi lepegu spola. — Tako sem pred uedavuo slisal razgovor ilveh meni ravno pred nosom seiajueih se deklin, ki ste se vrniti iz Aleksandrije. Edna je v svojej prevzetnosti tako da-IeC zablodila, da je to le izustsla: ^Meaim, da v Alek-sandnji se govori lepia ita^jsuiSaitia. mg& j» govore tukajSnji ^Siiavi*. — S« ve, da je to italijanski izkva-sila. — Bog ti ne vpi§i t greb, in sveti Levkadij ti odpusti f AH »i se ufila m.diii v italijanskcm ali v slovon^kera jeziku ? Kaj se ti je obnilska itaiijunSriim tako prikupila, da ne mores se ccU tam, kjer viivaS Cist, zdra?, slovenski zrak, opii^titi poloviauega do-bitka iz onega kr»ja, kateri ostaue tttarstkomu v ved-uo lalostuero spoininn. — Ofietje stoteuski, majke uarodne, kje ste ? Ali vas ne zali babanje va§ih ritrok, I ki zametajo to, kar ste jib jz iutj»ecjini tradom nftu-, dili, ki se posmehujejo t?mu, kar ste tudi v*i od svo-I jih vaSih matera podedo^&ti, in kar mora biti vsakc-mu najsvetejSe. Ali vain ne privabi soizo t oko, sli-Sati svoje otroke govoriti v ouem jeziku, ki je za vas tuj, nepoznan ? Narodni moije, ali ste zaspa'i I Kje je narodna zavednost, kje je ijubezen do lastue materr, ki vas je uttla tako lepo govoiiti, ki vain je nic v /i-belt navajala uh» na prijetae milozvutne slovenske pesnice! — Kain dojdemo, ako bodemo tako rakovo napredovali ? V tem, ko se uusl ju^ni bratje Dalma-tinci vescU zmage nad italijaiiskini dementoiu, uio-ramo mi pripozuati zabsttto* istiuo, da se bode tukaj pri nas morda nasprotno godilo. Oklenimo se mater-iiega jeziKa, katercga ume na milijone krvnih biatov, Slovano? 1 ___ g&n IZ Trsta, 17. okt. (Izv. d->p.) (Z v e z d a.) Glede demonstrawj, Vlaha gotovo ne prekosi nobeden narod. Ko je irmda Avstrija v posestvu §e gorenjo Italijo, m je zbiralo v malem Piemontn vsako j«kib kospirator-jev proti nji. Ti so z besedo i dejanjem Sirili idejo osvoboditve izpt4 krutega avstrijskega mbstvenega jarma. Tnkhto so ti imcnovali ta jarem. Tej ideji ie je po Loinbardiji in iieueaiji mnogo tisofiev ljudstva pnpalo, ki jo je nadalje pomagalo §irit>, da je ta postala meso in kri. Avstrija je za njo dobro vedela alt pomoai zoper njo si ni znala, ni mogla. Po najvea je ; ta kakega rovarja prijeta i ga na celo zlvljenje inter-inrala v olomuSko trdnjavo. Da bi si ona tjubeznt od Lahov pndobila, po.lajala je tem najmastnejih sli^b; aa, celd uredmki uraduim novinam na LaSkem bili so gorki privtienci ideji osvoboditve Italije, oni ideji porojeni v kraljestvu, kjer je mail Cavonr stoloval Bilo je veekrat sliSati iz ust visoktb uradniSkih osol> na LaSkem, da oni, ko bi jih Avstrija tudi z *areLim zlatom obkladala, bi se z njo ne mogli pobrattti spri-jaziuti, m to zavoljo tega ne— ker narodova svobo-da je 8pnma couditio", ki se ne da zadugiti z zlatom, skn2i~ i §e inanje zatreti s terorizmom. Po nesre-Cfii pobnm za Vlahe 1. 1848, s katero so oni np-govaii idejo osvoboditve Italije pod kiinkr. uved^nja k^stilucije, se je Itatija. raorala zopet udati volens nolens Avstnji za nekoliko let. Od 1. 1847. do 1. 1869. v Lombardiji, na Be neskem pa do 1 1866 je rovarstvo s svojimi demon-stracyauu dospdo na vrhunec. Bombe, petarde, nod zemske mine, tiskoviaa, pisma itd. so v tej dobi s!a-yilesvoj .trinmpz^; a zavratni naskokt, morije, bodala i sttup dosegh so stopinjo: Excelsior. nL?'2it V M PAa kd^ slep* Je Iahk0 »P°«pal" i se prepnaal, da za Avstnjo tla na Laskem mm ved varua. Kaj je ona temu nasproti storila ? Niai Nego-vala Je §e uadalje flsino a tanto, che va«, «trap?no Snf SV°J.'h Pr8ihl- \ s tera j^la rolo ind«j.kih fakiro? — ah zagovarjaicev bttupenine. druStra na LaSkem tako pomno^ila i razSiriia, du so pnvriencev brojtla na tboae i tisoCe, — i denariev pa imela v svojin kasah na milijone. CeU> iz nalih 2S?1? S° -V VreS kave>J Mol&> ,uobe "d- to« drn-Mvom denarjev posiljah. Ze v tistej dobi je ta laska ideja nasla vhod na stara avstrijska tla - a refinw- tu prinas ni btlraajhen broj: tudi goriski grotlCi so v tem neke rohco ,grali. Ali vrnimo se na LaSko Avstrya na Laskem je imela i ge v tako maiih mestecih vojaskth p0sadeJk, Na§ vojak j^^ ZSTiskSfen'vse T6a je °^bal°! *L* *I 3?*i Tdot?* m ma^l z njim dru^iti, bratitt, i ce6 ^uski spol se gajeogibal, koiikor je bilo moe,; nehvateost nepnjaznostpovsod, kamor se je obrnil SS» ," w? -rfn Pied zavrat»itn» ^padi: sploh tam temu m bilo ztvljenja. Kadar je vojaska godbf sviraia ^Ltfb P.° feStI? aii P° uliC>aa «*rtiraje ^K pri lf2S' l YU&h r?6mo*m " kratkoSalila se^Je tLT \~ Ult pa kak PrlJale« avstrijski ideji, «e ue Wh tTya?7' jej je dluStV0 dtilai: I^lijanov pri ta! kib sveaanostih nisi opazil. h _ I ysa tft propaganda 3C j5 girila po tiakovinah. Tudi v nasein Trstu so hotel! nekateri fiasnikarji po-saemati "svoje brate na 'LaSkem. Ali jim ni hotelo iti izpod rok! Bob ob steno! Kedar pri uas svira godba na velikem trgu, se zbira na tem ljudij na tisofie, da se pokratkofiasijo slu§aje sladkim sekiricam. Kedar pomestmh ulicah svira god-ba, se pred njo zgnjete ljudstva na tisofii, da je vse 2ivo. Kedar katera imeuitna avstr. voj. ali druga god-ba v Trst pride, da igti ua katerem pro3toru, v sa-loau itd, ljudij se dere za njo na tisofie, da jo po-sluSa. Vsa ta sirapatija pa do vojaSke godbe uekatero gospodiae bo le v oci, da je gioza. Ali njih glas je vpitje-v-pu.4aavo-. V Trstu, a« tudi se rabt ital. jezik ', po trgovini i drugod, taki nistuo, — ker taki nlkdar nismo bili — ne po duhu, stauu, odnaSajih, jeziku i inteiesib. Od pravih Lahov se na§i tako razlikujejo, kakor dm od noci. Milcan (Muggesano) i Ci/ot (€h>og-gioto) se inalo razlikujcsta vsaj po jeziku i r.avadah, ker oba sta beneskega pokoljenja; a TrzacaD nima slifinosti z nijeduo vrsto Lahov — i to, ker je „p o 1 a-sdeu:4 njeiou wvatje" sobili Slovani. I to resuica cei6 zagiizli Nemct pripoziiavajo. Ta ne govorimo o privaiidraneih iz ltalij**, katen zdaj pri nas nosijo ve-likt zvoni'c in ini.yy prvo besedo. Veudar lem pomanj* kuje historeaue podloge, da^bi naso pokrajino pro-klicali delu vlaSke zemlje. Ce so pa to uze storili, ainili so sami med seboj — v svojem taboru. Nije-den pravi Ttiacan i Se manje AusLrijanec, jim tega ue v«rjame, ker njim pomanjkuje historiano pravo. Brez tega prava vsa njim pravda je bosa i njim do-kazovanje — 0. Oni vstvaijajo le svojo kolonijo, kakor, da bi bili tam kje ua Besarabskera; pa je! Do Trsta najvef pravtc ima kraujskade-2 el a. Trst rooremo itneuovati ,kranjska vrata" na morje. V sr^dnjem veku, ko je td stoioval „capitano eesareo*, je bil ta najvecja osoba cesaiska v Trstu. A te osob je nosil, ui bil varen, da mu je ne odnese katert ang«dj vatuh za svoj herbarij. Take i Se druge tnisli so me obhajale na veaer 18. avgusta. Na v.ltkem trgu je vse plavaio v svitlo-bi. Na ttsnae lufiij malih i velikih je aarobno raz-svitalo bMuj'i poalopja i vrt. Magistratovo poslopje je bilo vse v judnem plamenu.; Nad portalom med I. iu II nadstropjem mestne palate, zidane v rokok6 slogu, tam, kjer karjatida dtii oboka skupuih oken, se je vrtela okrog svoje rubiuove osi velika, kiasna s plinom razsvetljena zvezda. SrediSSc alt os tej zvezdi je bila n,tpravljena iz ruduaih gla^ifiev, posuwtnajoaih rubin, v katerih je gorela neka uova ketniaua zmes. Rudedirubinje emblem upauja, pravijo mistikarji. Zvezda v ital. poezji igra veliko rolo. Td se imenuje: La stella Venere (ljubezni). La Stella ali astro d'araore (ljubavi). Le buoua stella (dobra). L& cattiva ali iufausta stella (zla). La stella confidente (zaupa). I ranozih vea! A uajaeSae se v poeziji i pro-zi nahaja nmetafo:iani epitetou" pohtiane veljave: „La stella d'ltalia" Kaj ne, gospoda si., da je krasna ta zvezda: Mo-ventesi intorno all' asse, che di rubin colore sa? Mo-goae, nemogoae ni i to — pod ujo! Mi pa sklepamo: Fides vaua, spes nulla! *) Politidni pregled. Delegaciji ste se odprli 25. t. m\ v Bu-dapesti. Od kar je Taaffe na krmilu, ima v av-strijski delegaciji prvikrat avtonomistieiia strcaka vedtno, vsled tega se ve da pa tudi ve6o odgovornost, Avstrtjski delegaciji je izvoljen za predsednika eno- *; Kdor opazuje pol. Sivijenje na Primorskem,';-mora griznatJ, da t* iavwtni dopis ulika tudi » ad a nj o dobol Ur. glasno dr. Smolka, ogerski pa kard. Haynald. Dr. Tonkli je izvoljen v budgetnem odseku kot za-pisnikar in kot porofievalee tega odseka bo po-rocal o mornarstvu. Za skupne potrebe se bo za 1. 1883 zahtevalo 11 milijonov gold, nianj, nego za teko6e leto. Tudi dobro znamenje. Pred-sed. Smolka ni hotel govoriti, kakor drugi pred-sedniki prejsnjih let, ampak je rekel, da naj bo delegacija varLna, pa kjcr je potrcba, naj tudi zrtvuje, da se drzava v svoji mo& in pri imenu olirani. Vderaj je cesar na dvoru v Budi sprejel delegacije, in je'naglaSal z 2ivahnim zadovolj-stvom, da so vnanje razmere vseskozi vesele. Rekel je: ,Bistvena naloga moje vlade je, vs-peino gojiti na§e prijateljske odnosaje /, vseini evropskimi vlastmi v zmishi ohranitve in zagotov-Ijenja miruK. Avstrijska vlada je delovala za | sporazumljenje v Kgiptu in za ohranituv skup-nih evrop, interesov. Za nove toritorijalne sestave naSe vojske se ni innugo potrosilo. Tudi v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji se obraeajo stvari na bolje. Cesar prieakuje, da bodo delegati patriot-ski podpirali vlado. Najvi§e driavuo sodififie je postopanje na-ufinega miniBterstva obsodilo glede* nadovoljenje iole nekim SeSkim obSinam na Nizeavstrijskem in poprej pa glede" na dovolitev ride gimnazije, katero je hotelo ustauoviti v Sleziji opavsko golsko drustvo. Ono sodi§6e je razglasilo, da po 17. in 19. h\, tern, postav niorajo se one Sole dovoliti, S tern je najviSc sodiSfie ob cncm povedalo, da se bodo morale dovoliti tudi na Dunaji 6e§ke ljudske Sole, in da postavnim dru-gtvorn mora biti dovoljeno, Sole po svoje usta-navljati si. Po takein bi smeli tudi Slovenci proti „Sehulvereinutt svoje druStvo ustauoviti! Siccr se pa vidi, kaj nam jc o poboljlsanji Solstva priCakovati tudi za Taaffejeve vlade, doklcr jc min. Conrad naft visi Soiski zapuvcdnik. Pemski dez. zbor se je zakljutil v pone-deljek kar liagloma, menda zato, ker m Nemci zahtevali iz dez. denarnicc 800.000 gl. za zi-danje „poletnega gledisca", pot em ko se jim je letos dovolilo in dalo nad 300 tissoC gld. za popravo starega gledi§Ca. Umetna ticmSka vetina dez. zbora pemskega se ne sramujc svoj polozaj po-rabiti, kakor le more Nemccm v prid. Dez. mar-gal Auersperg je bil menda zelo razkacen zarad naglega zaprtja in je neki celo pozabil „videti | roko" c. kr. nam. Kraus-a, ko mu jo je ta podajal. Pravosodni min. bar. dr. Prazak je izdal razglas, vsled katerega se morajo v Sleziji ees-ke in poljske vloge pri sodnijah sprejemati, kakor nemske. Magjari Slovakom ne dajo pokoja. Ccl6 protestantski cerkv<*ni shod razgla§a za pansla-viste one, ki bi obfievali s Cehi ali Slovani, ki live" v Avstriji, pa zunaj Ogcrske. Pac dalefi so jo pritirali na Ogerskem, pa tudi Madjarom ne bo §la vedno gladka, Hrva§ki sabor je sprejel postavo o spo-jenji voja§ke granice s Hrvasko-SIavonskim} in bodo graniearji kmalu volili poslance v dez. zbcr zagrebski. Italijani zahtevajo pomnozeoje vojske na 600.000 vojakov. Ministri hodijo zdaj ob volit-vah po ve&h mestth in razvijajo svoje progra- ; me, ki nikakor ne kazejo prijateljstva za Avstrijo. Egiptovski kralj dobi kmalu novo vojno, katera bo pa Anglezem udana, ker se jej na-stavijo sami anglez%i dastniki (oficirji). Anglezem razkriva zdaj Arabi, kako je bil ves das v pismeni zvezi s Carigradom. Sultanu se ve so taka razkritja uevsecna. Srbski kralj Milan je potoval iz toplic pre-ko Dunaja naravnost v Kusfiuk, kjer so ga pri-jazno sprejeli. Rumunskoga kralja na povratu v domonno ni obiskal. V Belgrad dosedM sel je v eerkev zahvalit se Bogu za srefcno povrni-tev. Y cerkvi pa ustreli 2enska Helena Marko-vic* z revolverjem na kralja, in ko ga ni zadela, hoce ustreliti drugie, pa adjutant kraljev ji v tern revolver iztrga iz rok in resi tak6 kralja smrti, Kralj se je kmalu v cerkev povmil, kjer se je zapela zahvalna pesem. Nas cesar in drugi oblastniki so kralju 6estitali, da je usel smrti. Markovid je vdova polkovnika Mnrkovida, katerega so pred meseei ustreliJi , vsii-U vojaske razso.be. Ne ve se prav, kaj jc bil zakrivil, kralj ga ni hotel pomilostiti, in vdova, drugace izobrazena gospa, se je hotela nad kraljem ma-§Cevati. Vendar pa sodijo, da je imel ta aten-tat na srbskega kralja politieen povod, zaprliso tudi nckaj sumljiviii oseb, med njimi urednika lista „Borbaa. Pa tudi ko bi se bila Mar-kovi.a Dombex-gko vinorejsko dnistvo je dobilo 200 gl.,' mtakarcko' druitvo v Polubinj; pa 700 gl. podpo-re oi miuisteistva za kraetijfitvo. Grof P. Coronini je govoril v ostednji komi-sijc za uredbo zeinljiSCncga davka tudi o revnera kiiu'Ujdkein stanji v Istii, in je ista komisija sprejel a Cisti doh'idck za Istro skoio tak6, kakor ga je pred-lagala dez. komisija, nanue6 1,317*666 gl.-------------- Oberdank je neki od voja^kega sodiSfia obso-jen na smri; zatozen je bil zarad veleizdaje, sku&e-ncga uiiioia in beguustva. Mat! njegova je bila Sla na Duiiiij pro-it milosti zanj pri cesarji; cesar je bil ta Las v BudapeSti. Sodnija zanj ni prosila pomilo-s^'iiju, sodijo pa, da bo pomilo§fien. On je ostal tr- Avstriji. Kraij 8o prevo. „usla;,ja na f danjo I TfftfJStf* ^ Sft&B! Sffift Z vlado, a radikalei srbski so tudi proved nagle I krvi, ker preved zahtevajo nakrat, nego more Srbija zmagati in pnibaviti. To pa je nesrefia za Srbe in utegne Se mnogo neprilik ^ivuhnemu narodu provzrofiiti. Domade stvari. Opozarjamo naLe Citatelje na temeljito raz-pravo o goriSlu'tn pokopalisci v (ianaSnjoin listu, ki more sluziti v ^plosea [ioiliik, poscbno pa tistini, kale rim je rtkrln-ri za tedno gonpadacstvo in zdravje go-riSkega mesta ali za napravo novega pokopali^a kjer-koli. Drugo polovico va^iio razprave prinesemo pri-hodnjiC, Udje bralnega in podpornega druStva v Gotici prircdijo v uudeljo popoludim izlut v Mirno, kamor so jih tamoSaje nmogoStevilai dru§tveuiki po-vabili. Zastavljavnica in >. ujo zdru^ena hralnilnica, ustanovljcnn l»o grofu Thurnu v Ooriei, je razposlala ravuokar s k 1 e p n i r a 6 u n za 1. 1881 in Bjcer, ka* kor navadao, v nemSkem, ital. in oluvciiskem jeziku. Da se drzi tega nafiela, je hvalo vredno, in bi bdo .sii zaslu/.nisc, ko bi uradovala tudi po razmerah stratik po ihleiu nacelu. AH tega »i zapaziti, ker Se eelop i drazbah vsakega Cetttlutja razklicuje ccno samo v ita-lij.mSfiiui, dasi pride k draibam tudi mnogo sloven-Bkoga ljudstva, ki italijauSeiue ne ume in mora ob i takili piilikah druge popraSevati, kaj ta ali oni klic poineni. Upati j«, da si. vodstvo ustieze tudi za ta del za naprej tudi slo v e n s k i m s t r a n k a in. Po sklepneiu racunu za 1. 1881 so znasali do-hodki, in slcer iz zastankov prejSiyih let 1,553.185 gl. 731/2 kr., iz dohodnine za tekoCe leto 028.532 gl. 77 kr., skupaj 2,481.718 gl. 50l/2 kr. Prejelo se je 808.695 gl. 791/2 kr., in znasajo koueCni zastanki 1,673.022 gl. 71 kr. Co se konecuim zastankom pri-Stejc So vtednost tiskanic z 22 gl. 80 in vreduost inventarja z 31.468 gl. 62 kr., zna§ajo k 0 n e L n i a k t i v n i z a s t a n k i 1,704.514 gl. 13»/2 kr. Stroski pa so ti: Zastanki iz prejsnjih let 1,4*26.474 gl. 94V2 kr., dohodnina za tekofie leto 922.637 gl. 30l/2 kr., Ekupaj 2,349.112 gl. 25; prejelo se je 808.695 gl. ld% kr-! konecni zastanki zna§ajo 1,540 416 J. 45V2 kr« Konecnim zastankcm se pristeje Se razfofiek med kurzno in pisauo ceno papirjev javne vrednosti s 55.031 gl. 58 kr., tak6 da potem zaaSajo konecni pasivni zastanki 1,595.448 gl. O3I/2 kr. Oe se ti odbijejo od prej tme-novanih kouefiuih aktivnih zastankov, se pokaze Ci-stega premo^enja 109.066 gl. 09I/2 kr. Osobje tega zavoda je: Dom. Lovisoni, ravuate\j, Stef. Kle-meuCiC, likvidator in denarniCar Frau. mej. gf. Obizzi. V odboru, ki ki je na§el raCuu v soglasju z denaraiC-nimi dnevniki in knjigami zavoda, sede: Dom. dr. Castellani, prvosednik, Karol dr. Doliak, vitez pi. Cipriani, odvetnik, dr. Iv. Tonkli, odvetnik, Frid. dr. Delia Bona, c. kr. notar, Aad. JegliC, voditelj dezel. raCunov. Leop. grof Strassoldo-Graffemberg, gra-U&k na Priinurskem in deZehu laSki poslanec goriS-ki, ki je dalj Lasa bolehal in se je bil Sel zdravit na Dunaj, je tain omrl 22. okt. 52 let. star. V Solkanu so nabrali v cerkvi za Tirolce, ki so po povodnji poSkodovani, 14 gld. 24I/2 kr., ki so se oddali pri tukajSnjeui c. k. okrajuem glavarstvu »DruStvo glasbeno in dratnaticno" ital. v Gorici je priredlo v prid poplavljencem veselico, in je odloCilo 83 gl. 87*/2 k. fetega dohodka za gorenjo Italijo, euak znesek pa za Tirolsko, Korosko in Stirsko. Za poplavljsnce na Tirolskein in KoroSkeni je odbor v Gorici uabral doslej 1427 gl. 871/g kr. Kakor se govori, osnujojo tudi v gledififii yeaeiico Y ta oanieu, od zarotnikov on izbran (po sreCkanji), da bi presvit-lega naicga cesarja utnonl. Imenoval je drufitvo in neke zarotnike. Vsled tega menda pricakujejo, da bo lioniilo^en. Levi in t^ajencani, tudi dva veleizdajnika sta zaprla v Benetkah. Ali ital. vlada se obnaSa Cud* no v tej zadevi; govori se, da veleizdajnikov ne iz-roci avst. vladi, in ko bi se to zgodilo, da I1060 par miiiistrov ital. odstopiti. Vedno ocitni§@ se ka2e» kakd Italijani uinejo prljateijstvo % Avstrijo. Kak duh prevladuje na Italijanskem, jo razvidno tudi iz to* ga, da se vlada neki celu ljudstva boji, ko bi izrocila veliko, zlucince avstrijhki vladi. V Vidmu so imeli v uedeljo veliko veselico, iiamonjeno poplavljencem italijaiiHkitn. Te veselice se je udelezilo neki mnogo TrMuuov in tudi WoMauov, Triester-Zeitung je pred tednom pisala: nle veckrat Btno opozarjali, kako v eoiki iloliui nemiki element poneliava, in kako se obneg luunSkega jezika km. MmnSki ttSchulvereiuH namerava nemiko Solo ustanoviti na Predolu in v blizlui trga Bovca. Zani-niivo je, da se ni dozdaj proti tumu projektu od slo* vcnskc htrani tudi iiujmanjfta agitacija vzbudila. So cH6 gotiSka „Soca" je 0 tieni^kem Schulvereimi zmer* 110 pisaln. OodSki in koroSki Slovenci dobro vedo, da jim znanje nem^kega jezika no skoduje. Da bi lo vedno tako oatalo I" Nekaj dnij pozneje pa priuaga ista tetka zblo-jen dopis, ki trdi, da „$chulvereinu v 80§ki dolini kaLe samo defeuzivni, ne pa ofetizivni znacaj 1 Nam dobro znanega dopisuna pozivljemo b tern, da nam pov6, kje je v soSki dolini neinSki element iu Bdeutsches Sprachgebiet". Pri zadnjem IjudskemSte-tju 1. 1879— in v Trstu je bil takrat Depretis — bo na§teli 0 d (i 0 r i c e d 0 P r e d e I a celih 39 N e m-c e v, u r a d n i k 0 v, ia deer ua Kaiialskcm 4, ua Cerkljanskem 3, ia Tolminskem 3 in na Bovskem— nobenega, Ako misli torej nciuski MSchulvereinK na Buv§kem, tojev <5isto?sloveuskeia okraju, uemSke Sole ustauoviti, potem se kaze tudi od te strani, da je bilo samo Bhumbug", kar je predsednik gori-Skega Schulvereina, na Pruskcui rojeni gimn. ravna-telj Pantke pred meseci v nTr. Ztg." trdil, da nam-re6 neinSki „Schulvereintt nima namena, Slovence ger-maaizirati, da hofie samo tarn, kjer 2iv6 Neraci med drugimi narodi, nem§kim otrokom priskrbeti poduk v nemSkem jeziku. Kje UoCcte v soSki dolini braniti uemSki element? Izaenaroditi Slovence, ki so politic-aim nakatiam Weitlofovcev na poti, in nemski most do Adrije, to je nainera nemSkega „Schulvereina*. Iz Ijabezoi do Slovencev se gotovo ne nabirajo doueski BSchulvereiuu" v Berlinu in po vsem Pruskem. Mi predobro poznamo tudi tukajSnje priBtaSe nSchulve* teina", da bi ae vedeli, kak6 oni pot do Adrije ua-pravljajo onim, za katere se je ob trz.a$kib. bombah takoj oglasii beroiinski list, ttdefi, da presefie prusko-nemfiki med uamere onih, ki bi hoteli Trst jemati. Mi po takem sicer vemo, da je Sloveuceia potrebeu nemSki jezik; ah enako dobro veino, da hofie nem§ki MSchulvereiaa most do Adrije veliki Nemcgi in s tern. Slovcncem narodno smrt pripravljati. Samo iz tega pa je ze razvidno, kakd ni povsem resnidno trditi, da se pri nas nismo upirali nakanam tega od pruskih mark podpiranega druStva., Takoj odzacetka smo tudi mi in vsi siovenski casniki kazali na nevarnost, ki nam preti od te strani, in v dez\ zborih so se alasti letos Slovenci v tem zmisla oglaSali in pritozevalij tako da je avstrijskim Prusakom kaj ueprijetno od-uievalo po uSesih. Res, zalostoo res je samo to, da resne agitacije z enakim orozjem proti aSchulvereinu"-do zdaj Slovenci §e niso prieeli, ker se mora po aii-slih nekterih ne ravuo preprevidnih slov. mo2 v teku prihodnjih 15 let spomenik slov. zavesti in pozrtvo-valnosti — v Ljubljani dovrSitil Narodni de^elai poslanci kranjski so pred svojim razhodom skrbeli za sestava eksekutivnega uarodnega volilnega odbora, ki bode imel ob casu vo-litev preskrbljevati potrebue refii, yoditi volilno gi-banje in v ta nameu v zvezo stopiti z razuiini volil-[ uimi odbon n6 de^li. 2a in^W ijubljausko Qstane narodni volidni odbor, kakor je bil doslej v navadi priSniestnih volitvah. Za dezelo pa se je po vsestran-skem prevdarku dolofiilo, da v tern odboru naj bodo : 1. vsi dezeloi poslanci, katerim je Ijndstvo z izvolit-vijo uze dejansko skazalo svoje zaupanje; 2. gupan in podiupan mesta Ijubljanskega ; 3. p r e d-sednik in tajnik kupcflskc zbornice: 4. stol-n'i profit in proSt novomeSki, kot zastopuika duhovoBStva. Predsednik eksekutivncmu narodnemu volilnemu odborn je dr. Z a r u i k, njegova namestni-ka sta gg. G.rasselli in vitez Blciweis, zapis-nikarja pa Klun in Robif. Osnanilo. Vsled ufcnza c. k finanfnf?a mini- ! sterstva dne 19septembra 1882 (dri. z:k. srev. 134) | sef javno oznanuie to le: Od i. janur-Jja 1883 se ! bodo prodajali spremcnjeiii koleki vseii vrst, razun : casniskih koleknv po 1 kr, in |k> 2 kr. Sedoji kolHn se bodo rtbili le do 31. jannarja 1883, od tega dne naprej se ne sraejn vec rabiti v kolekovanje. Od l, januarja do 31. aprila 1893 so j labko brwphtcno awnenjajo nerabljivi koleki v Trstu pri glavni zalogi tabaka in kolekov (piazza della do- ' gana Stev. 3) in zmmj Treta pak pri davcnih in ca-rinarskih uradin, kjer se prodajajn koleki. \ Rabiti se pak smejo po 31. januarji 1883 obit-nisko in ktiptijske knjige. menjicne tiskanict, raeuni itd. na katerih so starejsi koleki propisno pred 31. januarjem 1883 uradno prekolekovani, ravno fako se lahko rabijo naslovne postne spremljevalnice in ze-lezniski vozni listi, dokler jih je kaj s kolekom poprej vtisnenim. C. k. finoneno vodstvo v Trstu. Skofu Strossmajeiju je eesital v dan blago-slovljenja Dijakovarskc cerkve tudi prvi angleSki minister slavni Gladstone in mti je izrekel zeljo, da bi rad z ojim osebno govoril, predno umrje. —-Stross-majer se je na brzojavno cestitanje zabavnega in li-terarnega klnba v Ljubljaoi po g. Murniku posebe zahvalil, in je tndi ob tej prilikt xagotovil, da mu je ,osobito drag i itovan bratimski narod slnvenski, na-rod nrzaboravnoga mu prijatelja Iancza Bleiweisa, komu jednako kak i svorau narodu ayaku srecu i blagoalov prosi." „EcU]lOStK nam vedtio vefio cast izkazoje; za danes zahtevarao od tega lista samo to, da nam na-vede samo en stavek, v kalerem bi blli trz. na-mestnika bar. Depretisa „pobalinsko* napadali, kakor nam aEd.H ocita. Mi smo bar. Depretisovo polifiko vedno v postavnih niejah, sicer odlodno, ali vedno do* stojno pobijali, in da smo bili v tern pogledn veduo dosledui in odlocni, st Stejemo v cast. — Glod6 na-pituice Nabergojeve je pa stvar zdaj dognana, tudi €e „Ed.* tisoS nepazljivih pri6 dovede in navedejves trad „Ed.tt v tern pogleda je brez?spesen. UredoiStvO nSate.a Gorisko pokopali&ce. I. Mestni zbbr odbere pokopali§6u piostor. Takega §uma ie dofgo Lasa ni bi!o po Gorki, kakor zadnjo polovico preSlega raeseca septembm in ceii mesec oktober. Skoro ni bilo dobiti druzbe, ki bi se ne bila pogovarja!a o goriSkem pokopalisci, ki bi ne bila z ostrtmi besedami obsojevala naprave se-danjega miriSta. In to po vsi pravici. Pred par leti je mesto plafialo za, to napravo cez 150 ti&o5 goldi-narjev, katere je vzelo na po&odo, in danes je vsa-kemu nitScjiDn ofiividno, da fa denar je zavrzen, in da je treba novega poso;i:J, da se naptavi novo po-kopalisie na drugeiu ku :i. Ako ne bi bilo ze u za-Cetka znano, daje kr«j, kjer zdaj Gorifiani svoje mrtve pokopujejo ali prav za prav v kopeldevajo, neprime-ren in nesposoben za t* n«aieu, bi morebiti nevoija ne bila tako velika. Ati ko te je bil tvznc-cil gl.s, da uamvavajozi-dati pokopali§ce t-...;;, k .'- z.«i.: v resnfc: stcji, se je obfiao mnenje koj soper u uahl oglasilo in ni sc premeniio do dac: sn;« ga di.e. Se ko se je bilo deb Ze zaCelo in ko je bilo z> n« pol dovrSeno, so noka-teri me§eani skp§;.:i napravo -apreciti s tem, da so vlt>2ilt pri mestnem zss-opu pi.,-njs s 306 podpbi, v katerem so zabtcvs'i novo ko.nisijo od namestniitva, da bi kraj pregledala in po iijih unienji nadaljevanjc zacetih del ustavila. AH gotiski bogovi so bili skle-nili, da mora biti miri§r> tiimT kjer je Djim ugajalo. in zastonj so bili vsi pomisliki, zastooj vse proSnje pla(5ojocib me§Canov. Zacetniki novega pokopali§ea so se skltcavali na ngodne izjave mestnib odsekov: zdrav-stvenega, stavbnega in denarstvenega in na enoglasne sklepe mestnega stavesinstva v doiicnih zadevah. Zah-tevana komisija je sicer pri§Ia, ali sklep mestnega zbora je ostal neovrien. Za^ovomiki nove naprave so bili tako postavno Aivarovani na vse strani; ljudstvo pa ni bilo s tem potolazeno, ampak je ostalo pri pr-vib svonii nazorih in je pripovedovalo o pokopaliSSnih zadevah 6«doe rcCi. II. Dr. Kojfieva sodba (parere). Med oninii, ki so bili podpisali pro§njo za novo komisijo, bil je tudi dr. Al. Rojic, ki je bil evojemu imecu pridjal razloge, zarad katerih na> bi se ne zi- dalo pokopaliSJe na doInfeEn-m krajt. To prosnjo je mestni svet v si ji 4. sept* 1S7D. zavr?e!, ue da bi je b:l dal v seji prebrat, ua i»s-rno porofiln dr. Vincrje-vo. Tedanji goriSki list ,17 Isonzo8, ki je dobival po-ro«ila iz vladujoLih kr gov, jp zag;varjal v st. 19."». od 10. sept, ravuanje zborcvo, OeS da tista pro>uja ni bilo premiSljeno in znanstveno delo, ampak tacka (si-araboccliio) po v>ei»ini in po oltliki. l>r. R«>jffi j-' dal poiiatisnit tisfi del -caefce*. ki je od njigt izvi-ral, t. j. svoje razing- (s»:v >r*r) v ^Isoji^n14 o;t 23. sept. 1879. st 20«. In giej tmUl Sjdba. ki ni bita vrclna, da bi sr bi-a!» v me-Ttni srji, je bipoma.,Iw jp bila objavljena :ni tTf>.^ps%mvLh pet goriskih zdni' -uikov. ki eo koj diiisi ihu 24. si-pt. \ 5t 207. ,Ison-za* d.di wlijovor. 10 kiat AaUM o.l dr. R«;Ci-v«- ¦"•.!-be, s kateriai so nametavali vsf u«»f»vore f**»t.i puko-pali.^a imvct in dktz.ifi, tl\ je izvoljeni kmj brez napake. Kaj je pisal dt. -R«\{tc r Prav malo. R»-kel je: Vsako dobro pokoial'-'i mora iineti trko ziinlj't. fct trupla v kratketn tasu razkroji, in tako leg»>, la na Skodnje |»o |>o.1z('in>kih iu nadzeuiskih vodah zdtavju tj*niij, ki v blizini -t;t-nojejo. Kraj. ki jc odmenjen za novo g't-.fcko prdco-pali^de. nima n: take zemlje, ui take h'&>. AI;o he torej pokopaliSCe na tem krajt naprav?, se trui»ia ne bodo krojila, in voda, ki se nad zetnljo in p.xt z»-m-ljo odteka proti nv»»tur mesto oku^i. Vsled tega b-i troba pokopali§Ce zopet ptenesti, kakor se je to zsjo-dilo iz enakib vzrokov v Zaricbn, v Lvovu in v d»»-gib mestib. V pismu do „Isouzovega" iiredniStva, s katerim je dr. Rojic svojo BLaCko" sprem!jal, oineuja zalosf-nih skiisenj s pokopaliSci v Donibrign, kji*r je btlt> obfiini I. 1878. ualozeno, ni>j si napr.ivi novo puko-paliSde, v Gradcn, kjer so za pokopilisCe nov prostor odbrali, v S-ntvidu pri ZatiCtui, kjer je innata veCi-na obciiiskega zbora, ki jt* bila proti boljSi mu s|»«»z-nanjn ljudstva po sili dala zidat pf»kopalisce na t-i-kem mestn, ki je bilo nji po vo!,jir pozneje na svejn stroSke preuesti pokopali.ee na dnigo mesto. Vmi? to se je zgodilo, pt'avi dr. Rojic, zato, ker omersjeua pokopalisi-a niso odgovarjata zgorej nastetim p>g'>jeiu. To pazljivem iu vestnem prehkovanji sem >*poziial, pravi dalje, da ti slit(5aji so podubni miSem-i, in da goriSketnu mestu prelj rnaka nevarnost, kakor ime-novanim kvajem, zaio da mora kot zdruvnik in mi-S-can od.i^etovati od poCelj.i, ki jo mestu pogubonostio in neopraviceao. S te-ui razlogi je hotel dr. Rojic pokazati, da je podpisal om?nje»o prosiijo. prisiljea po svojera gotovem spoznaoji io ne iz kakih drugilt namer. III. Kako pctorica sama sebe hvali, Na ti pismi so odgovorili, krukor smo rekli, pc»-teii gotiski zdravniki prav ostro. Na6el, katera je postavil dr. Rojic glede napravljenja nov'ih pokopaliftft niso izpodbijali, pafi pa se zdi, dao enem pogoju do-brega pokopaltsca, o. podzein ki vodi, niso iineli pr.i-vega pojnsa. Dr. Ilojcovo tiditev, da gori§ki> poko-paliSce ne zadostoje zdravstvenitn terjatvamr katero stavlja napredujofia zdravniSka veda, so pa popolnomtt-zanikovali in obsojali. Da bi svoji besedi pridobili veco veljavo, se sklicujejt v odgovoru najprej na svoje stevilo, na svoje sluzbe, sv»jo poSteitost, vestuost ljubezeti du mesta in na to, da so od sebe dali za pokopalisfe ngodno sodbo, predno se je v obcinskem zborn o tem sklepalo, torej o casu, ko jim je bilo rnogDce biti po-polnoma ueodvisnim. Sklicujejo se na svoje studije in skuSnje, niz katerih zajemajo korist edino Ie za to, da sluzijo resoici, in ne da bi se dali v sluibn zmoti in lazi.tt V oziiu na §tevilo, pravijo, jih je bilo sest ki so pred 29. januarjem 1876. izrekli omeujeuo pohval-no sodbo o pokopaliSci; iziavo (dicehfarazione) pa jih je podpisalo brez piidrzka proti dr. R-ijcn le pet, in sicer: dva oMinsk* svetovaka in nda zdravstvenegi odseka: dr. Maurovich in dr. Brest»an, in trije obcinski zdravniki: dr. Lnzzatto, dr. Kersovarii in dr. Pittamitz. ^e posebe omenjajo, da dr. Bressan, o katerem GortCaoi trdtjo, da piava v svo-jem grobu, in dr. Maurovich, o katerem pise „Citta-dino* v Stevilki od 20.. t m., dv je bd sel nedavuo wojega plavajufiega tovarSa gledat, sta bi'a skoz ve-liko let mestna zdravnika (tizika), in da dr. Luzzatto je §e zdaj v isti sloSbt Potem se naslanjajo na svojo vednost, previd-nost in natancoost, ter razkazujejo, da jim je popol-noma znano, kar postava in kar zdravniska vedazah-teva od dobrega pokopaiiSca; postava: da je kraj 5 seznjev oddaljen od clove§kth bivalisg (dvorni odlok od 22. maja 1835.), da ni podvrieu povodnjim, dane zavira razkrojenja CloveSkih trupel; veda (po njih mnenji): da je Iega, oddaljenost in kakovost kraja primerna, da vladajodi vetrovi in bliSuje vode (le ac-qne circostanti) niso nasprotni. Druzega pogoja ne oavajajo oiti postavnega niti zuanstvenega; da bi bili pozuali va^nost podzemske vode, se iz tega odtom-ka nc more sklepati. Pudzemsko vodo, katere vaznost . in vpliv na clovesko zdravje popisuje dr.- Buhl, pro- I fesoir ua vseuCilisCi v Meuihovem, vknjigi: Ztsitschrift fur Biologic, Muuchen 1865, I. Bd., 1 Heft, str. 1. ** uaslfdnje, so omen'li 2e le v odgovoru na dr. RajSefg a^aCk':u ko jih je ti na tijo opozorii. Pri svojem preiskovanji pred 29. januarjem 187G. so jo popolno-ma prezrli, kar sami spriCuj«*jj, ko natanko popisu-jejo vse reci, katere so opazovali, med rkaterimi zastonj iSt'eS pudzemsko vodo. V tem oziru pravijo, da „niso mngli in nisn huteli prezirati napredka in sku-senj v pogledu na zidanje nuvih pokoi>alisc, da so n a-t.iii^no preiskovali tt> prasanje na vse mo goer e strani, da so torej preSludirali lego kraja, vla-dajotfe vet rove, oddaljeaust in kakovost zeiuljiSca, bliznje vode, L eno besedo vse tistt- <-ko} isfi.ine, na katere je treba «zir jemati, ako se ski bi za zdravje naSeg.i mesta, da so pregledali vse driige krafe obCinske^a sveta, in se le potem da .^o izrekli sodbo, ki je bila ugodna izvoljenemu k»ajutt. Vse te reci so peteri baje prei.sk )V.;Ii. le ua podzenisko vodo se niso spomiiili, ki je stoktvf veee vaznosti, ko vetrovi, ki so jih opazovv.li. Kako so njih sodba vjema s sodbo trzaske komisije. boino se videli. IV. Kako main bratovsko je sodila petorica dr. Uojca. Ko so peteri ua tjk naCn svojo inuenjo utrdili, za:''nejo zavi'.u'iiri dr. n->jni pr.iv po listi pofi, po ka-teri so sebe ntrjevali. Najprej ocenijo nje»;ovo osebo, nji'govo ziinnie, ve.-»inost iu zinozuost njegove name-re in poslednjic nje-.ovo Midbo. „Naspioii t»ki i.^sodhi1*, pisejo dalje „'/,re^eui in objavljerti me. ecu juiiujij-i 187C, se je vest ali veda dr. Rujc.i zbudila se le septembra meseca 1879., ko je bilo (ielo dovrseno, in z neodpustljivo lahkomisol-nostjo se drzne j>;r«rT;i sodbo, da odbrani pr.»stor je nasproten zdravMtveniin naCelom, in svetuje nic manj, ko da naj se to poko|i:ilifieo opusti, da ne nastopijo zaiostni na^ledki, ki so iz enakih u/rokov zadeli mesto Lvov, Zurich, Graoec, obfimo Sentvid pri Litiji iu bliZnji Douiberg, in izreka to razs-idbo iu dajo ta svet, ne na podlagi pazljivega in vestuega preiskova-nja, kakor si upa trditi, ampak s slirimi vrsticami, piepisauimi iz znauega pisattiija, ki pi&o o pokopa-li^cih, ne da bi si bil vzel to skib, in morebiti tudi tie da bi hue! zino^no.-t,, da bi premislil in presodil; ali se d'»jo obrni'i na mis :,lnc\ij.tt BV pismu, katero je dr. Rojic (v ttl8orizuH) sta-vil pred svojo razsodbo, pravi, da ulufciji zgore ome-njcnih krajov so bili in so putlobni nasumu, in da kot zdraynik in moscanski (!) posestrik se je moral jifidrn^iti peliciji, iu da je mural svoj podpis z raz-logi podprefi, da bi se ne sumilo, da ga vodi pri tem strankarstvo ali'driigi postranski uauieni." „Ali Hizgovor je.obtozlu" in zato menijo pod-pisani, da ni6 druzega, ko strankarstvj je uaguilo dr. Rojca, daje pisal tisto svojo razsodbo v resnici prav povrsno, ah pa, ako ga hucVjo mileje stditi, da on se je dal vj'eti kakf-mu fiubacu, ki ga je uapotil k tisteiriu krivenm koi.iku." nNa vsak nacin pa je dr. Rijickriv, da je pod-j.isal pismo 'n izjavo, ki zadrzujeta krive, popoluoma krive pudatke; je kriv, on, zdravuik, da je hotel sle-pariti na*e somesCane, ali da se je dal rabit v na-men, da bi se slepanli.—Preidimo ua dokaze, katen morajo prepricati najlrdovratuejSega cloveka, najvece-cega hvalilca dr. Rojcevega mnunja, pa kaj! dr. Rojca satuega, ako ima v sebi le 5u mivieo sratuozljivo-sti iu vesti.—(Sledijo dokazi, o katerih pozneje.) — Kaj im.Miio torej reci o dr. Itojcu ? Ako dokazeuio, kakor mho ocividuo storih, da >, ne vemo, kaj bi si mi-feliii. Dr. Rojcu gotovo niso v nccast; kar je on govoril, se je vse pokazalo kot premisljeuo, vtemeljeno, resnifino, dokazauo, neovr2euo, zdejanji spricano. Ka-dar bo mogta petorica o svojih trditvah glede poko-palisCa kaj takega reci, naj se oglasi. Njene izjave je, kakor bomo videli, trzaSka komisija veCidel po-polnoina ovrgla, Rojceve pa potrdla, kakor bo spo-daj razvidno. Petorica je dr. Rojcu uietala laz iu sle-paistvo v obraz; s tem je pa le sama sebe po obrazu bila. Ako je imela kaj zoper njegove nauke, jih je (Dalje v prilo^.) Priloga k 43. št. „Soče.« imela ovreCi; osrbno napadati svojega tovaiSa ter I smeSiti in obirati ya pied celiui svetom, ni lepo. V. Dr Rojcevi dokazi vzeti iz tujih pokopaii*SL. Taka je b la *uraa iena kritika o dr. Rojcevi izjavi, da moL je uevedeu in nepoSteu, ki je hotel meSCane slepariti, ker jiin je prerokoval, da nastopi-jo za Gorico enaki uasledki, kakor za druga niesta, ako ostane pokopaliSce tain, kjer so ga izmerili, in kjer so ga ze z zidora obUab, Pt> sploSni oceiii so prestopili peteri k presoji posameznih tock in sosku-sali dokazati, da vsi navedem izgledi drugih krajev so krivo rabljeni, in da sodba o gonskem p.jkopalisci je krivicna. Iz Zttricha, pravijo, zarad poinanjkanja casa ni-80 mogli dobiti porocil v tej zadevi; iz drugili kra-jev da jib pa imajo, in nicer ueadua, pristiia, vieflna, da se Jim veruje, ki so na razpolago vstikega pri zdrav-stvenem oddeiku muuicipijeveni* GraSku pokopalidcV. se ni opustilo, pravijo, zarad oiuh pumatijkljivuiitij, katere se po Rujcevi misli nahajajo ua gonskein mi-rcdvuru, ainpak jrato, ker se aida novo pokopaliSce za celo mestu, in ker se je pri prejiujetn zid podrl, I tako da je pri&la voda v rakvi, Temu nasproti je pi-sal dr. Schuueustciu, profesor sotiuijske medicine na vseuciliSci v Gradcu, 26. febr. 1880, vzuauun piainii na dr, Rojt-a, da na ptejsjijeiii graS.vcm pokopaliSci j trupla niso trobnela, ampuk so se pitala, ker so le-zala v ilovici in v vodi. In letos je dr. Chiari, profesor na vseiiftliMi dunajskem, zdoj v Pragi, kuzal dunajsiiim zdiavnikom pii njih navadneut shodu kos iioveSkega trupla iz graskega pokopaliSca, ki iz uzro-kov, katere sta dr. Schaueustein in dr. Rojic na veil la, je bilo Se iiestrohnjeno, dasi je &a miiogo let Halo v zemlji. (Glej: Wiener Medicimsebe Presse. Jahr-gaug 1882.) Glede doruberSkega pokopal.Wa trdi petorica, da je c. k. okrajuo glavarstvo v Goriei z udlokum 81. januarjii 1878. St. 8Qb\ nalozsla joWim, naj pre-stavi pokopaliSCe na bolj primeruu kraj, pro6 od hid, zato ker sedauje je luceno saitto po custi od bivalisc. Tega pa ue povejo, da je dala povod temu odloku pritozba, v kateri je bil kot glavni uzrok premudce-Dja naveden uziok dr. Rojeev, da se podzeuioka vo-da od pokopalteca odceja proti liisam, katenm zavo* Ijo tega preti nevaruost v zdiavstveneui oziru. 0 Sent* vsdskem pokopaliSfii piSe petorita: „Pokopalisce v Sentvidu pri Zaticim in Littji m je zaptlo, kakor pravi purodtlo c. k. okrajnega glavarstva v Litiji, ker je bilo v srodi vasi, pitna voda se je onesna/evala j po organiCuih in oeorgauiCufh tvariuah in zemlji§ce je bilo iz trde ilovee. In to ni miS ^sluCaj (t. j. go-riSko pokopaliSCe ni tako).* Ta trdttev se je dr. Uuj-cu posebuo cudna zdela, ker je hnel svoje porucilo o Sentvidsikem pukopaliSci od profesorja KnapiCa vLju-bljaai, ki je bit kot izvedenec prieujofi pri komisiji, ki je pokopaliMe preiskov«la in za uesposobao spo-znala, na kar je inorata veema obcinskega zbora, ua svoje stroSke ztdati dingo ua drugem kraji. Dr. Rojic je pozvedaval, kako so puSli pt-tetido takegapo-roCila, in v „Isouzovi" St. 210. od 27. sept. 1879. lira je odgovortl, da bi imei on za svojo trditev nov dokaz, ako bi bsli gospodje sprejeli v svojo zdravni-8ko izjavo porofido c. k. oktajnega gtavaistva v Litiji nespremeiijeno (!). Iz tega se da apozuati, koli-ke vreduosti je to, kar govonjo daije o pokopaliSCi v Lvovu. Ako nimajo bo)pb dokazov za izvrstnost gori-Skega pokopali§La od teb, katere so uavedli, bi bilo pai bolje, da bi se ne bill iotilt zagovarjati stvari, ki oCividoo ne zadostuje svojemu namenu. VI. Nadzemska voda gori§kega pokopali§La. Ko je petorica po svojein muenji popolnoma vni-6ila dokaze, katere je bil dr. Rojic posucl iz zgodo-vine drugih pokopali§L in mestt zaCne dokazovati izvrstnost zemljiSca, ki je odmeujeno gonSkemu poko-pali^du. Najprej navaja nadzemskevode in pravi, da Korenj tnkakor ni nevareu, ker je najmanj 380 tnetrov od mit isLa oddaljen, da torej se ne bo mogel napiti organicnih tvarin, v katere se razkroji 61ov««§ko truplo. Tiota nadzemska voda, ki pada kot Aei na pokopaliSCe, po mnenjt pttorice ue pride v Korenj, ker se vjame med globoko zidovje, ki obdaja rairo-dvor, in se pozgubi itekoliku v podobi sopuha v zrak, nekoliko pa tako, da gre v zemljo in se zdruzi s pod-zemsko vodo, katero dose^e Valed naravne postave tezuosti po navpiCni pott. To podzemsko vodo si misii petorica 35 metrov pod povrsjem, torej tako globoko, da se ne more zdruz\ti s Koienjem. Komisija, ki je bila poslana iz Tista, jo je pa na§la §e ne 2 (1-8) metia pod zemljo, kakor kaze njeno porocilo, natis-njeno v Goriei pri Seitzu 1. 1880. str. 20, torej v taki vi§im, da tudi pod<.em^ka voda lahko ^odteka v Korenj. Mia-1, da. bi se dezevuica na pokopaliSCi zgub- ljala v zemljo, ni bila zavoljo tnga komisiji 46isto nifi po volji; umiak je priporocila ravuo naspror.no, naj se za to skrbi, da ba rja m vseufcliSdiv Menifowem, v 2e imeoovani knjigi: Zeitscbrift fur Biologie, I. Bd. 1. H. 8tr. 45. in naslednje. Dr. Pettenkofer ima neiz-ittettie zaalnge zazdravstvene vcde; njegovo ime slovi po celem «cen<*m svctn; t»* dni ga jc povzdignil ba-varskr fcralj v 2l»ntni stan v priznanje njegivih veli-kih zaslug na znanstvenem yolji. NaSa razprava se popolnoma vjema z njfgovimi nauki. VIII. Podzemske vode goriSkega pokopaliSca. Poglejmo, kaka jc podzciueljska voda goriSk -ga pokopaliaea, 0 katerem so j«' ie in Se bo Se veliko govorily in pisitlo. Nadzeroeljske vode se ortcejaja z goriSkega pa-kopalisca v Korenj in po ujem v meato. Po geological (iem\jesiian»tvenl) postavt st» mora o podziwlj-ski vodi ravno to trditi, da se odteka proti mestn; to priznava tudi komisija, ki jo bila posdana iz Trsta v Gorico. ,Tretji del podnebnih padavin preknpa vec ali manj akoz dva goienja sklada (nagoriSkcm poko-paliSci) do nepremoCljtw plasti (kjer je nepremocljiva plast, tarn se zbira podzemska voda) v n a in e r i proti Gorier*. (Kom. por. str. 18.) Dasiravno se odpeije s povrsja pokopalisca mkaj padavin po po-tocnah, ,jih bo vendar nekaj prekapulo, in bicer, kakor je bilo recerio, proti Gorici, bodisi pod zem-]jo (kot podzemska voda) bodisi po jarkih okoli po-kopaUSca, ki peljejo v Korenj." (Kom. por. str. 19.) To je Irdil dr, Rojic ie iz prvega po&tka, ali guana petorica mu je v tern trdovratno nasprotovala, ker je mislila, da deievuica se spuWa skoz pokopsliSCe 35 ineirov globoku, in da se odceja v Soco. V tem obdtoji velikanska napaka, da se je od-bral za pokopaliSCe tak prostor, od katerega se podzemska voda proti mestu odteka. Profeso* dr. Scbau-enstein piavi v navedenera pismu, da ae je treba va-rovati, ako je le mogofie, da ae ne postavi pokopaliSCe m tak kraj, od koifer vlefie podzemeljska voda proti clofesklm bivaliscem. Dr. Pettenkoffer uci, da se pri sidaojt pokopaliSi nikoli ne sme prezreti, na katero stran odteka podzeniska voda, in da se mora izbrati tak kraj, ki ne daje vode mestu, arnpak tak, ki jo dobiva Od nh>sta. (V imeaovanem delu, str. 52;) Ako odteka voda od bis in vodnjakov, se nam nicesa ni bati; ako priteka k hi§ani in k vodnjakom, treba se je bati vsega. V Gorici gotovo ne manjka takih pro-storov, ki imajo dobro zemljo, w kakor na juzni sttaui niesta oroti kolodvotu in pod Sent Rokom, ki imajo globoko podzem^ko vodo, katera odteka od mesta proL proti VipaVi in Soft*.—Nevarnost ptidzemske vode ne zavisi toliiro od njene bl zine z ozirom na CloveS-ka stanovanja in na vodnjake, kolikor od poti, po ka-teri se voda premika. Ako pokopaliice nekoltko visi, se lahkd napravi koj za zidora na gorenji strani vod-njak, ki bo imel dobro vodo; na spoduji nizji strani je pa iodnjak, akoRtvno daled od pokopaliSfia, neva-ren, ker tece oncsnuzena podzemsira voda proti nje-mu. pod lijim in vanj. Zdravnigka vednost ie popolnoma prepridana, da podzemeljska voda, ki gre skoz pokopaii§ce in potent "do tlriveslrib stanovanj, je Skodljiva', naj jo ljudje pi-jejo, ali ne. Ravno tako je gotovo, da podzt meljska voda goriSkega pokopaliSCa leze proti mestu. Ta voda okuii torej tla, na katerth je mesto, in niestni zrak (ob Koinji vsaj), v kateri iz zemtje hlapi, — ako se Be dcisti po poti, predno pride v Gorico. ^____^ ______________ (Dalje ptih.) L i s t n i c a urei Ve6 dopisor smo morali danes odlo-iiti. Eppa hvala: Ob. &i. ljubljauskim Slovencem: Poslano na „Odprto pi8mo" r „EdinosUa od dn6 25 t. m. prejeli, a doSlo nam je, ko je bil list uice izvrien. Cudovite kapijiee Sv. Antona Padovanskega. To priproito in naravno zdavilo je prava dotirodejna pptodis in ni treba mnogih besedi, dn so doka2e njinora «ado-irita tddi. C4 se Ie rabijo nekoliko dni, olajgajo in prezenejo pray kinala najtrdovratnige zelodSne bolesti. Prav izvrstno y-Btrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na Jetrlh in na vra-rilol, proti creveanirii bolezEim in proti gliatam, pri zehsTdb. mesefinib. n'adfeznostili, zoper beli tok, baijast, zoper srcopok ter distijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni,, atupak nas obvarujejo tudi pred wako boleznijo Prodajejo se r vsch glavnib lekarhicah na sve'tu; za narofibe in pogil'atve pa edino t lekarmci Cristbfoletti v GonOi, r Trstu v lekarni O. Zatnetti in G. B. Rovis. in t lekarni Alia Madonna r Kormintt. Ena steklenica stane 30 novcev. inrOMeka za gospbdla, decke in otroSeT Vedno gotova obleka na izbiro. Za jESENSKI IN ZliMSKI CAS. Za gospode, decke in otroke [zgornja suknja od 9—25 gold., cela zimska obleka od 12—33 gold, zimska fMifcnja od 12—40 gold., zimske hlacu od 3.25—14 gold., cela obleka za decke 'od'6—14'gold, cWaoblefea Zft otroke o«f 2—10 gold., [zaprti p'asfe Saceo od r>.."0 I*; gold., ogrinjalo za t Uisi od 8 30_ifi gold., sukniaza itacano od 5.50-14 gold., pla^c za Stacuno od 10.50—20 gold., ne r»'-irooc!jiv d^evnt platf ml 12-17 gold., za decke od 2—3 gold., goroaae od !.2w—3 gold. Za gospe. |plaSI5 za deis od B~t2 g.^Id., zaprts plaSc Sacco od 5—12 gold., zinnka ogrtnjrtlka od 8 —30 gold., — zinnka jopa dolinan od t:«~U> gold, n^preinof-ljiv plaSc za doivline od vt—ln gold. Ignaeij Steincr v TJI>II^E:. I prodajalec najnovejsib rob, v Goriei, v Kastelu h. St. 23. Velika zaloga klobukov za gospe z olep-§avo inbiezolepiaver evetlic, peres, trakov, 2a-meta, kostuhovine, mo§kib srajc, perila za gospe, kril iz feltra, modercev, trogovic, jop, razlifinih volnenili rut, krojaSke in siviljske robe, itd. Po najnizl ceni. PRODAJA OGLJA IN PKEMOGA po zni^anihi cenah. Ulica Usina st 1. i\aznaiiilo srefce. Za dobittte [stoji dobraj| Vabilo, da vsakdo s k u s a si»eLo privelik;, od hamburske drlave zagotovljeni, denarnl loteriji, na kateri se mora gotovo dobiti 8 milijonov, »40,375 mark. Dobitki te ugodne denarne lo erije, ki obsega po na-crtu Ie 93,500 .-inutk, so elededi ; Najvedi dobitek more zna§ati 400,000 mark. iPremij (dari'.o) 250,000 mark. 1 dobitek po 150,0 ne raapo§tljajo vefi moje broSuro ker sero jim jo odteghil. rpiclrci'Tm"ir»A najnovejle sestave, potrebujeijo malo A. XQJXG/V Ul\s" prb&tora, tiskajo s podvojeno naglo. (Vlliske pVese) sei° P1'0*' prejSnjim tiskavnicam, so ^ ' * roone, trdno in trajno sestavljene, es izdclujejo najmanjsc do najvece velikosti za veliko vinorejeo- Oarancijf, prieevala* od 1000 ze izdelanih tiskavmc. Pisane podobe ill cone na zahtovo brezpladno in franko. Grozdui ntiinl najnovejae scstavo. Naroibe naj te podviiajo, IS KAWA&T8 I &? na D«n»ji H, Praterstraase 66. Farik Bergerjevo medicinsko MILO IZ S310LE (THEERSE1FE). Priporoceno po medic, strokovnjakih, rabi se sko-ro v vscb evropskib dr^avah s sijajuim vspehom proti vsakovrstni neSistosti ua polti, sosebno proti kroaicium in luskiuastiui lisajem, hra« stara, nalezljivim hrastam, preti rude^eihu nosu. qzq-btjimi, potenju nog, prhljaju na glavi in bradi. — Bergerjevo inilo iz smole ima 400/0 sraole iz Iesa, n se btstveuo rauloCuje od vseli druglli sinol, ki se prodajajo. - - Da se prekaujanju izogneS, zahtevaj dolofino Bergerjevo milo iz smole in glej na znani z«witek. T dolgih iu huclih poltnili bolezuih rabi se z vspehom na mestu iniia iz stnole Bergerjevo tried sinoluato-2vepleuo milo; kdorbi botel itneti rajSi to, naj zahtevo cdiuo Bergeijevo smoliiato ivepleno milo. ker zuuauja ponarejauja so btez*v.spe§ni izdelki. — Kot neostro milo iz smole za odstranjenje ne-cistostij na polti, zoper hsasto na polti in glavi otrok, kakor kot nnprekosljivo kosmetsko milo za vinivanje in kopauje aa vsakdanje rabo rabi: ki ima 350/0 gltcenne in je fmo perfurhario. Un si W Ms mil 3a kr- z brosuro vrei- (ilavni razposiyavec: lekaruar O.Hell v Opavu. Glavna zaloga za Gorico pri gg. lekuinarj, F. Cristofoletti (Zanettt) in A. Fraazoni, Izdajatelj in odgovorai urednik; F. PODGORNIK. — Tiska; BHilarijanska tiskamaK y Gorici,