GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki ★ OTATEUE OPOZARJAMO. da pravočasno obnov« naroftnv no. S tem nam bosta mnogo prihranili pri opominih. — Ako i« niste naročnik, pošljite en dolar n dvomesečno po skušnjo. TELEPHONE: CHelsee 3-1242 CIm Mati« 11*. It« mi tbe Fwt Offto« M N*m N. eoder Act .f C odctom «f Marrfc 3rd. I87f. No. 35. — Stev. 35. NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 11, IQ39—SOBOTA, I!. FEBRUARJA. 1930 ADDRESS: 216 W. 18th ST^ NEW YORK Volume XLVII. — Letnik XLVII. SPANSKI REPUBLIKANCI SE BODO DALJE BOJEVALI Zadnji trenutki papeža Pija XL EDINOLE OSREDNJI DEL DEŽELE JE V NJIHOVIH ROKAH, IN NEGRIN GA BO SKUŠAL OBDRŽATI General Misija je bil imenovan za vrhovnega poveljnika. — Dr. Ncgrin bo premestil vlado v Va-lencijo. — Generalni štab ni hotel iti z dr. Negri-nom v Valeneijo. — Predsednik Azana bi rad sklenil premirje. LE PERTHUS, Francija, 10. februarju. — Ministrski predsednik dr. Negrin je sinoči imenoval generala Jose Miaja za vrhovnega poveljnika vseh republikanskih armad ter se pripravlja, da poleti v Valeneijo, da bo skupaj z generalom Miajo. Negrin je dospel v Touluse, od koder se bo z ae roplanom odpeljal v Valeneijo, kjer bo postavil republikansko vlado, da nadaljuje vojno v južnem delu Španske. Dr. Negrin je pobegnil čez mejo v Francijo samo eno uro prej, predno je fašistična armada zasedla španski del mesta Le Perthus in na meji razobesila rdeče-zlato zastavo. Dr. Negrin in vnanji minister Julio Alvarez del Vayo sta .malo pred polnočjo prišla v španski konzulat v Toulousu in nameravata še pred dnevom odleteti v Valeneijo v Le Perthusu. Raz hiše, kjer je imel dr. Negrin zadnji sedež svoje vlade, vihra zastava generala Franca in s tem je vojna v severni Španski končana. Prejšnja poročila so naznanjala, da se general Miaja pogaja z generalom Francom za pre.mirje in da je že bilo določeno, da bo fašistična armada 18. februarja vkorakala v Madrid in Valeneijo. Kakorhitro je prišel dr. Negrin v Francijo, je generalu Miaja poslal brzojavko, s katero ga je imenoval za vrhovnega poveljnika vseh republikanskih armad na suhem, na ,morju in v zraku. Fašistični general Solchaga je rekel, da je prepričan, da se bo general Miaja bojeval do zadnjega. "Sedaj sem prepričan, da si bomo morali priboriti pot v Madrid," je rekel Solchaga. Vrhovni poveljnik katalonske armade general Vincente Rojo je pobegnil iz Le Perthusa, predno so dospeli prvi fašistični vojaki in se je odpeljal proti severu. Po nekom poročilu častniki generalnega štaba niso hoteli spremljati dr. Negrina v Valeneijo, da bi nadaljevali vojno v 9 še preostalih provincah ter *o se razšli po Franciji. Od katalonske armade, ki je štela 350,000 mož, je ostalo v Kataloniji samo še 20,000 vojakov o-koli Port Bou in Puigcerde. Skoro ob istem času, ko so prišli prvi fašistični oddelki v Le Perthus, je bilo v Burogsii naznanjeno, da je 10,000 fašističnih vojakov brez boja zasedlo otok Minorco. Za zasedbo otdka ste izgladili pot Anglija in Francija, ki ste se bali, da bi mogoče Nemci ali pa Italijani zasedli otok, ki je velikega strategičnega pomena za Francijo in Anglijo. PERP1GNAN, Francija, 10. februarja. — Sedaj, ko je republikanska Španska izgubila vse, ra-zun osrednjega dela dežele, se dr. Negrin trudi, da obdrži saj še to, kar mu je ostalo. Dr. Negrin je že odletel v Valeneijo, kjer namerava nadaljevati vojno. Njemu bodo tudi sledili njegovi najbližji pristaši. Od generala Miaja prihajajo poročila, v katerih zagotavlja, da se bo bojeval do konca. Mnogi mislijo, da pomeni za nje, ako se (predajo/ ravno tako smrt. in Francija odsvetujeta dr. Negri- JAPONCI SO OKUPIRALI VAŽEN OTOK Rusko časopisje očita Japonski agresivnost. — Spopadi na mančukan-ski meji se še vedno nadaljujejo. MOSKVA, Rusija, 10. feb.— Ob priliki 35. obletnice pričet-ka rusko-japonske vojne primerja rusko časopisje tedanji položaj s sedanjo napetostjo mehi Japonsko in sovjetsko >i-liijo. "Jaipoitska se ni prav nič premenila, temveč je sedaj .še mnogo bolj agresivna, kot kdaj poprej," piše v nekem listu E mil Jaroslav.ski, predsednik bojevite brezbožne zveze. Nato pa nadaljuje: "Odlični japonski državniki prav nič ne prikrivajo, da nameravajo napasti sovjetsko linijo in zajesti sovjetsko zem I jo." Jaro-lavski pravi dalje, da naj Japonci ne pozabijo, da jim sedaj ne stoji več nasproti sla-jbotna in gnila earistična drža-}va. Pravi, da je nova Rusija nepremagljiv zid iz granita in prvovrstna vojaška sila na suhem in na morju, v zraku in pod morjem." Ruskemu poslaniku v Toki-}ii jeibilo naročeno, da naj odločno protestira proti nadaljnjimi japonskemu izzivanju v Mančukuo. Kot znano, je tak protest ru-ski poslanik vložil pri vnanjem uradu v Tokiju že prejšnji teden. TOKIO, Japou.s-ka, 10. feb. — Kot pravijo nekatera poro-čila, Rusi in Japonci utrjujejo svoje garnizije ob zapadni me-Mančuka, ker so -boji okoli Ar-guna v teku že dva tedna. Japonska časnikarska agentu ra Dome j pravi v nekem poročilu iz Harbina, da so ruski vojaki obnovili napade na straže ob mančukuan^ki meji in zlasti pri Mengoskiliju, 60 milj severovzhodno od Mančuiija. Mančukanske oblasti so žara-d i tega protestirale pri ruskem gem^ralnem konzulu v Harfoinu. POLJSKI DELEGATI PRI FRANCO BURGOS, Špauska, 10. feb. — Delegacija, ki zastopa poljsko vlado in je sestavljena iz industrijskih, trgovskih in finančnih izvedencev, so prišli v Burgos, da se pogajajo z generalom Francom glede trgov* ske pogodbe s fašistično špansko. SITUACIJA NA DALJ. IZTOKU Japonci ao nepričakovano izkrcali vojaštvo n a Hainanu. — Francoske in angleške posesti v nevarnosti. TOKIO, Japonska, 10. feb. — Japonci -so ob J zjutraj izkrcali na otoku Hainanu svoje vojaštvo. Kako močna je ta armada, ni bilo naznanjeno. Angleži in Francozi so se že dalj časa bali, da bodo Japonci zasedli ta otok in Pakhoj. Od tu nameravajo Japonci pro dirati v provinco Junan v namenu, da prebijejo novo cesto, po kateri dobivajo Kitajci o-rožje in municijo iz angle.škh in francoskih pristanišč. Hajnan, ki leži pred pristaniščem Tongking, je velikanskega pomena za varnost francoske Indokine in v japonski posesti pomeni veliko nevarnost za francosko pojest. Nedavno je Francija odklonila novega japon^keg aj»osla-nika M asa ju kil Tanija, čemur so se diplomati zelo čudili. Za plačilo je sedaj japonsko vojaštvo zazsedlo Hajnan, da jc francoska vlada v tem večjdi skrbeli. ŠANOHA.J, Kitajska, 10. februarja. — Vest o zavzetju Ifajnana je presenetila Šang-haj, četudi je bilo znano, da se Jaiponci pripravljajo na zelo važno podjetje. Splošno pa je bilo mnenje, da se bodo Japon ci polastili Pakhoja, ali pa kakega obrežnega mesta v južni Kitajski. Vsled tega zavzetja 1h» naj-brže prišlo do resnega spora z Anglijo in Francijo, kajti Hajnan leži ob morski ]>oti meti Honkongom in Singapure ter tudi ogroža francosko Indoki-no. ^winiinntiiM^^^iniiiiinjnmi^A^uiitHimiiHiii ZARADI POSTA VNEG V PRAZNIKA — LINCOLNO V JOGA DNE — NE IZIDU V PONEDELJEK "GLAS NARODA". PRIHODNJA ŠTEVILKA IZIDE V TOREK, DNE 14. FEBRUAR JA. — UPRAVA PREDSEDNIK IZRAZIL SO-JALJE WASHINGTON., D. C. 10. febr. — Državni tajnik Hull je poslal papeškemu dravnenru tajniku kardinali m PaceHiju nas'lei 1 njo "brzojavko: "Predsednik me je prosil, naj izrazim Vaši eminenci globoko sožalje ob priliki smrti njegove svetosti napeža Pija XI. Bil je velikih duhovnih sposobnosti ter je z vso vnemo stremel po miru, is čimer je za-služrl spoštovanje vseh plemen in vseh veroizpovedi. "Poročilo o njegovi smrti je bilo sprejeto v 'Združenih dr-žaivab z veliko žalost jo.** ITALIJA BO MOBILIZIRALA Obrambni svet je izdelal načrt z a mobilizacijo 10,000,000 vojakov. — Časopisje zopet napada Francijo. RIM, Italija, 1«>. februarja.— Fašistično časopisje poroča, da je najvišji obrambni >vet izdelal načrt, po katerem bo mogoče v najkrajšem času mobilizirati 10,,000 vojakov. List " La Tribuna" pravi, da je ta načrt bil potreben zaradi razvoja Italije in njenega cesarstva. Pred nekaj dnevi je pol uradni li.-t " lufoniiazione Diplo-matica^sporočil, da j«- Italija izpopolnila svoje vojaške pri-prave, češ, da nu«d Francijo in Anglijo obstoja "prava in' re sni<• na" vojaška zveza. Naznanjeno je bilo tudi, da so 'bili ipoklicani pod zastave štirje razredi častnikov in moštva. Pospešitev vojnega pripravljanja je odgovor na izjavo angleškega minist i skega predsednika Neville Chamberlaina v angleškem parlamentu, da bo Anglija stopila na stran Francije^ ako bi 'bili ogrožani njeni interesi. Urednik lista "Giornaie .»' Italia" Virginio Gavda pravi v nekem članku, da je mogoče, da -e bo anglesko-franeos'ka vojaška zveza razširila tudi še na vojaško zvezo z Združenimi državami. Glede te možne zveze piše list "R Telegraf o", ki je last italijanskega vnanjega ministra grofa Oiana: "LParrz-London - Washington os nas še ne bo dovedla do tega, da bodo -morale Italija, Nemčija in Japonska zapreti svoje urade, ali pa bi še posebno mi Italijani odstrani svoje narodne aspiracijo, kot zastave po kakem prazniku." ZADNJE NJEGOVE BESEDE SO BILE - OH, KOLIKO DELA NAS ŠE ČAKA! VATIKAN, 10. fb. — Ves katoliški svet žaluje za papežem Pijem XI. In v žalovanju se pridružujejo katoličanom tudi protestantje in židje ter vsi ljudje, ki verujejo v mir, pravičnost in so usmiljenega srca. Njegove zadnje besede so bile: — Mir! Oh, koliko dela nas še čaka. . . MIR NA ČEŠKO-POUSKI MEJI PRAGA, Čehoslovaška, 10. februarja — Po krajih, ki meje na Poljsko je zopet zavladal normalni red in mir. Ker so oblasti na obeh straneh meje storile vse, da zopet nastane red, zadnja dva tedna ni prišlo do nikakega spopada ob meji, četudi je bilo na obeli straneh aretiranih več oseb, ki so povzročale nemire in izgrede. Praga je s tem položajem zc-Jo zadovoljna in tipa, da bodo sedaj me« 1 Ooh oslovaŠko in Poljsko vladale normalne razmere. Slovaška avtonomna država je pooblastila finančnega ministra, da dobi SO,000,000 kron posojila za državne izdatke Iz tega je razvidno, v kako ža lost nem stanju se nahajajo slovaške finance. Pa pri vsem tem nekateri Slovaki še govore, d:i bo Slovaška dobila popolno neodvisnost od Prage. Načelnik slovaške »p ropa ga-dne službo Mach priznava, da je konečni cilj slovaške naro dne -stranke neodvisnost Slovaške. Prrznal pa je tudi, da Slo-vaš-ka ne mara svoje neodvisnosti doseči z oboroženo silo, temveč s pogajanjem s praško vlado. °AZNIKU UKRADEN AUTO-MOBIL SING SING, N. Y„ 10. feb. — Jack Weiss straži zločince v Sin«r Sinjru, toda svojega avtomobila ne more stražiti. Ko je bil v sredo v New Yorku, je na ulici pustil avtomobil. Ko se je vrnil, njegovega avtomobila ni bilo nikjer. To je že drugi avtomobil, ki mu je bil na ta način ukraden. Smrt je nastopila dva dni pred deseto obletnico sklenitve lateranske pogodbe, s katero je bil končan devetinpetdeset let trajajoč spor med italijansko državo in Vatikanom. Papeževo smrt je oznanil Rimu *4campanone'\ največji zvon v stolpu katedrale sv. Petra. Zvonil je dvajset minut. Po naročilu kardinala Sel-vaggiania, papeževega vikarja v rimski škofiji, so bila nabita na vrata vseh 400 rimskih cerkva naznanila o papeževi smrti. Zadnje dni in noči sta bila pri njem nenehoma dva zdrav-nika-špeeijalista. Kot zadnjega sredstva sta se zdravnika po služila oksigena, da bolniku o-lajšata dihanje. Pomoč je bila pa le trenutna. Bolnik je padel v nezavest, iz katere se je prebudil šele par trenutkov pred smrtjo. Or. Filippo Rocclii ga je po-tipal za žilo in ugotovil, da se bliža konec, o čemer je takoj obvestil državnega tajnika kardinala Pacellija. Izmed sorodnikov, je bil o»b njegovi smrtni postelji samo njegov nečak grof Franco Ratti. Ko je zdravnik izjavil, da je pai>ež mrtev, je stopil k njemu kardinal Pacelli in mu snel bel pajčolan z oibraza. — Aliil! — ga je poklical Pacelli po njegovem krstnem imenu. Njegov klie *pa ni dobil odziva. Še enkrat je zaklica!: — Ahil! — nato je pa rekel z ; zamolklim glasom: — Papež je res mrtev. Pogreb se bo vršil najbrž 13. februarja. K večnemu počitku bo položen v katedrali sv. Petra. ALI ste že naročili IS* Slovensko - Ameri-^ kanski Koledar za leto 1939* SCHUSCHNIGC SE JE POSTARAL nu in generalu Miaji, da bi nadaljevala vojno, ker ni mogoče upati na kak uspeh. Celo predsednik Manuel Azana, ki je že lanske pomladi bil prvi volji skleniti premirje, ko so fašisti dospeli do morja, sedaj še bolj želi mir. Mnogi politični opazovalci so /mnenja, da bo pri- Išlo glede cele republikanske Španske od istega sfx>razum, kot je prišlo glede Minorke. KOMUNISTOV NI MOGOČE IZTREBITI DKTRlOIT, Midi., 10. febr.— Homer Martin, eden predsednikov United Automobile Workers unije, je rekel danes, da je v OIO toliko komunistov, da *bi jih do sodnega ne ne bilo mogoče iztrebiti. Po njegovem zatrdilu je tnajntenj polovica članov- Le-wisovega glavnega odbora pripadnikov komunistične stranke. _!_ DUNAJ, Avstiija, !>. feb.— Na bivšem avstrijskem kanclerju dr. Kurtu Schu-ehnig-gu je mogoče videti posledice dolgega zapora in celo tako zelo, da bo mogoče v bližnji 1>odočnosti prepeljan kain na deželo, kjer se bo mogel pro-stejše gibati in kjer se mu bo mogla tudi pridružiti njegova žena. Od marca lanskega leta, ko je bila Avstrija pri klopi jen a Nemčiji, živi dr. K. Sehuseh-nigg v samo eni sobi v gorenjem nadstropja nemške tajne policije na Dunaju, Dr. thflcliUMohnigg si je pustil rasti brado, ki je zelo siva. Tudi njegova zunanjost se je izpremenila tako, da ga njegovi (prijatelji ne bi več spoznali, ako bi gc. nepričakovano srečali. Pred nekaj dnevi so dr. Schusehnigga ob 7 zjutraj odpeljali na grob njegovega «v četa, kjer je nekaj časa molil. Njegova žena ga more vsak tet len enkrat obiskati in ostane pri njem četrt ure, toda kak uradnik je pri takem govoru vedno ngpao4 "BTiXH NtwYoi« Saturday, February 11, 1939 B---- SLOVENE (YUGOSLAV! DAILY rt-š5 WGLAS NARODA (void or ras raoru) 99 Owned and Pnbtlabed by ILOVINIC PUBLIBH1NO COMPANY (A Corporation) Ptnnk 8nkor. Preakleot j. Lupa&a, dm. Ptto* o* baMncM at the corporation and addreaaes of above offlrera: NEW YOBK, N. X. 46th Year DAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAY Za eelo leto raljn I lot m Ameriko Advertisement on Agreement Z« pol leta .. Za ftetrt leta ..........S3-'M> ..........91 AO Za New York ca celo leto . . f7 00 Sta pol !eta ................f3.ro Ca laooeastvo aa eelo leto .. f7.;w Za pol leta ...............fs.50 Yearly "(JLAH NAHODA" IZHAJA V8AKI DAN IZVZEMil NEDELJ »N PRAZNIKOV «1« *m*BT lttfc BTEteT, Nt« YORK, N. CBtkta S—1141 OOPlfll bren podptaa In ooeboootl ae ne prirbCojeto. Denar aa naroCnliio naj ae bl*«oroll poMljatl po Money Order. Pri «>ren.eu.bi kraja aaro*-" tuUI P^MnJe blz.lu^ naanani. da bltrejo najde- ITALUA SE PRIPRAVLJA Italijanska vlada jo včeraj naznanila, da so imglo pri-f.rafvlja na vojno, ker med Anglijo in Francijo obstoja prava m resnična vojaška zvez«. Skupno s ti-m prihaja tinii uročilo, tla so bdi poklicani pod »tave trije ali »tirje vojaški raz redi. To poročilo je prinesel polurahliii list lufoi mazione l>i-p loma t i ca ter odgovarja na izjavo angleškega ministrskega preti tilnika Neville Chamberlaina v fKiiitleljek v planski zbornici, tla se boota v slučaju kako vojne Anglija in Francija »kirpno t »oje val i. Po Mpoirjeuili jwroeilili brli rezervni častniki in vojaJ-i razredov 1897. 1H!»K in 1!*«» vpoklicani. <>b istem času tudi prihajajo tajna poročita, da se v različnimi pristankih nahaja ."jO,(MX) do 80,000 italijanskih vojakov, ker je v francoski Tuniziji upažati veliko premikanje vojaštva. V za« I n j ili treh dneh je imel Mussolini že tri ^svetovanja z najvišjim vojnim svetom in zii jutri je na|K>v<*lano zopet novo posvetovanje. Mu^olini je obvestil vojni svet, v katerem o trije maršali, -e^t generalov, 7 ministrov, en admiral in še^t vojaških izvedencev, tta mora oznaniti svetu, da se mora Italija naglo pripraviti na vojno, ozorno»t, je v svočtni in obvezni obliko dano zagotovilo, da se je Nemčija odpočila posta\ iti se na stran Italije v vojni, ki bi iz kateregakoli neutemeljenega razloga izbruhnila proti Italiji. To }to-meni ) V tok življenja Abrahama Lim-olna. lt». predsidnika /<•-dinjenih držav, vploloni »10 kateri izmed omcii»hiiej-šili dogodkov v ameriški zgo dovini. Boril je z uspelioui za « dpravo človeškega suženjstva, katerega obstoj ogor-čal čut pravičnosti mnogih A mcričauov in je bil v ostrem protislovju z osnovnimi načeli Izjave neodvisnosti. Boril s,, jo, da m* ohrani celotnost Združenih drv, in ohranil jo narodno ediifctvo, pretrgano oil krVJTe državljanske vojne. Njegov dramatični jtovzdig iz «krommih začetkov, njegovo poudarjanje narodnega edin-istva, njegova liberai'na soci-jalnai filozofija in končno njegova tiagična smrt po morilčevi krogli — vse to je* prispelo k ttmu, tla jo Abraham Lin-c* In postal ena izničil lmjboij znamenitih postav v ameriškem življenju. K<»dil >e jo v k<*"-i u«l logov .v Harding eoirnty v državi Kentucky. Oče 11111 je bil kmet pijonirsk« ga pokoljm ja. malo ne nepismen. M ti njegova je bila tudi -knrtiine^i rodil, ali izrednt^ nadarjena in zna-'"a.jna — ziiala j«' čitati. 11«* jm pisati. Mladi A'braham ha}:rl š-i to za skoraj leto dni. Iril pa mnogti sani, ker j«» [K<^vei-al čitauju vsjjk ti« irutek jKM^itka »hI t«-žkcira |h» ljcdelskogri d»'la. . Ko bil dvajset b t star, je l>il vziastel do izredno visoke postave, »koraj ti eevljev 4 inče, in o njegovih krepkih mi Šieah se >osMije radi govorili. IV-kusil to in <»n«» obrt, d«» klor se ni koneno {M-r-vetil pravilištvu in |»oiitiki. I»il je j»oprej nekoliko časa flrevosek, brodar na reki Mississippi, trgovski )M:in0 je na-tanil v Sprin.gt'ieM, 111., je r/. ačol i j V- i t i se prava in ]X>.-4t;i| ihJ\ etni k v starosti 'J7 let. Nii pa nikdaj- p<-stal prav n'fski učenjak. Svoj protj č is je ) h us veča I slo\"nici in v ja-nem in živahni tu izražanju ter tako postal mojster angh^ščine. Vežbal so je v govorništvu in postal sijajen in prepričevalen govornik. Suženjsko vprašanj*' je te daj razbnrj;ilo deželo, .lužn«-države so pridelovalo b inbaž iti tobak na velikih plantažah, 'obdelovan i h ove leti }»;> '/lie je ga je novo ustanovi jena republikanska stniika im« »10 vala za -xoje^a predsedniške ga kandWlata in je bil izvolj n. Xj«gova zmaga je IV:la znal; za e.|paNK Z KM IJK-VIDj:: Velik pregleden zemljevid JUGOSLAVIJE (Na njem so oznaeeue poleg mest tudi večjo slovenske vasi) stane $ 1.— Manjši zemljevid JUGOSLAVIJE stane -I>c Zemljevid jugoslovanskih BANOVIN stane Zemljevid — ■ Ako Vas zanima lepo čtivo, naročite si Slovensko - Ameri-kanski Koledar za leto 1939. Peter • • • • KITAJEC V ČE&KOSLO VAŠKI VOJSKI. tiri leta vuičevaine t »t državljanske vojno. |)ne 1. januarja 1SG2 j«- Lincoln iztlal zgotfoviihski pr«• 'J Rnumej pa t ion Pri olamation. ki je o-» svoboilil vso «nxnje. V jnMbi] istega leta Knjiga, oblegajoča 4S p,tr., \ry iv^ seznam večjih mest s šte- viI0111 prebivalcev. Stane 50 e vi "!la naivceja. bitka t»» vojne, pri tiettvsburg-! ku v l*onnsyIvaniji. v kateri je I bila vojska konf* riranc« v po j ražena. < M ted:«j j«- b:fa ii-«: | ! Juua za j m eatora. in leta je bil Lineolu zo|wt kai' lidatj za pred-edii'štvo. Bi! je izvolj« n z velikansko '•ečino. kar je j ii|M»rniška voj-ka pod gene raioni Lee oni vilala. Vojna ie končala. <-už«'nj-t vo je bilo od rra\'I j« no in t: j; t obran v-na. Velike v« • - i • I ji* za\dntl;do fi s« Vernih dl*žav;dl. To veselje se je p •. m nadiio spremenilo v narodno žulje, ko je morilec dne 14. aprrla ISfio ustrelil predsedn ka. ko j<- priso-tvo \"a! gledališki pnd-tav? v \Vasbiiigt«inii. Lineolna ni bilo več„ ali njo-gov«i dela so ostala. tlhranil je Združeno države iti odpravil III ;d< Ž siižell.fšt Va. Njegova "oeijalna filozofija pa, nje gova velika vera v ljudstvo, njegovi krasni govori ostanejo inspiracija za vekoma i. V či škosiovaški vojski in si-ci r v Tvršovem in Fugner je-vom |M»ljd petih bratov. K«.jen je bil leta liMfi v Kantonu, kjer je posečal kitajske šole. nazadnje reformno realno gimnazij . Učil r-e jo anif-leščine, lat rubine in n« mščine. Njegov oče Li Hon g Wong je najboljši kitajski vojaški strokovnjak in želi. da bi se sin ;;ktrvno udeležil vojne -/.a o-.svobojenje Kitajske. Li Ban "■»■■M-'' -s " Kan- Mnin«if •;'»iiii>;i«1 '1,.iiaiii»'?''niiriiiii'l|liiil|M,>n "> "dpot val preko Hong- konga v Kvropo v Ženevo. Bil je več tednov v Parizu, potem pa je odpotoval v Berlin, kjer ie p< -eeal <> ne secev tečaj protiletalski* obramb«*. Poti-m je preselil v Monak vo. kjer j«* bil izreden slušatelj tehnike, pred tremi mes«*ci ,pa j«* prispel v Prag»». SLOVENIC PI BLISHING CO, West lf>th Street Now York GROZNA NESREČA VAPOViTK Siv NA "'JLAS NTAH« )l>A " NA.ISTA R K.lS« SLOVKNSKI DXKVN'K \ AMERIKI ' >C>Q0»& RADA BI IZVEDELA za naslov L K« »POLDA OBKRSTAR,— doma iz Oorenje vasi pri Rib-ni«*i. Sporoeiti nin imam več nujnih stvari zaradi njegovega I wisest va. Pros i m, ako kdo ve za njegov naslov naj mi sporoči, za kar mu bom hvaležna, ali naj se sam javi. Njegov stari naslov je bil: Leo Oberstar, Box :»!>, Schuiiiaclier, Ont., Ca-liatla. — Prosim naj se hitro javi, ker.-tivar jo nujna — Neža Oberstar. Gorenja vas lii, pošta Ribnica na Dolenjskem, Jugoslavija, Ev roj »a. (3x) Prvie po pra'/.uikih je zajela ^i rena na žagi po I L«v=kov-'•« Jo pii Krškem \ ponedeljek Hi. januarja in ž«- prvi dan novoletne sezon«* j«- zahtevala elo. ve-ško življenje. Žrtev te -trait vit.- nesrečo je post- | mlado- leltli Marolt Frane i/. Leskov-ea. Kot sin ubožiiili starišev -i je moral poiskati delo in našel j.- pri njem svojo smrt. S k« lesa s,, j,. sn«'lo jorinenje; Mat oil Frane j«- š.-l v ^p«»dn je pniston-. da hibo irsjuavi, a Že ga j« rili« njo zgrabi za snk njič, da j«' bil v hipu pod kolesom ter mu posnelo kožo po r«»ki iii trupu. Odpeljali so nesr« on««žt! v bolnišnico, a je loma lu po nesi--či ugasnilo mlad ži vij«-n »«•. POSESTVO NA PKODAJ Pn^iati ali zamenjali želim za kako posestvo v bližini Now N «nka svoje |Misostvo v vasi Kil češkoslovaško uniloiino. V nove razmere s«- je vživel zelo 11 i t I ■ > in tlldi eeV-ine pridno uči. V notesu ima napisan «1 dg elam k o disciplini v armadi, sevuda v češčini in /na ga še dokaj dobro preči-tati. (V bo mogoče bo koneal še vojitško akademijo, najprej pa hoče dovršiti sol«> za rezerv n«' častnike. Na OeŠkosIova Šk«-m nameniva ostati tri l«^1a. J' [ki Bmmmman a'- imajo velik uspeh WPA DELAVCI PROTESTIRAJO J—M*- - _».. pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: , 1 r* "r : •» kri ^sSv:-.'"." • s' 4 4 V -.ir r- f ; r v . * .. * ^ žifVSfdJJ^Vs : ^ - . . i • W PA iglavci so vprtzorili in Washington Square v New Yorku veliko demonstracijo, ker Kongres ni hotel odobriti predsedniškega predloga, naj >e dovoli v reliefne svrlie osemtisoč petsto miUjonov dolarjev. Kongresniki so proračun pristrigli za 150 milj. Ka $ 9 4.t5 $ 7.uu fll.UO Din. 100 Dlu. ^JO Din. J00 Din. 500 l»in. 10» >0 Uiu. JOOO V Italijo: Za $ 6.30 .......... Ur 100 $ .......... Ur 1*00 f JU.— f 57.— SI 12.50 *1G7 — IJh boo Lir 1000 Ur 1»00 Ur 3000 KKK s k cene sedaj hltrt menjajo so navedene ce ne roDVKZENE s premem hi «ioki ali ik>li Za izplačil« v«*jih zneskov krni zgoraj nsvHfno, bodisi t dinarjih ali Urah, dovolj ujnn« to boljše pogoje. NUJNA NAKAZI IA ItVfcftU, &JKMO It> CABLE LBTTEB ZA PRISTOJBINO SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 316 W. 18th ST.. NEW YORK Kdo >bo naslednik |>aq>ov>a Pi ja XI- Kdo lu» vhodoro naoo!«»-val katolrški cerkvi, največji in najpopolnejši organizaciji, kar jih premore svet t Ali '1»o italijanskega rodili? Ali -bo Španec? Slovan gotovo no 1>o, kajti vsem ure za to, da uničijo vpliv slovaiistva. P:i poža volijo kardinali, in jo r«' ceno, da določi in odloči izvolitev sv. Duh. Vsak je zazidnn \ svoji celici in prosi navdi. linitve tnl zgoraj Doslej so hil. z redkimi izjemami ^o vedso* tako navdahnjeni, *la s0 izvolili za papeža kardinala italijan .-koga rodu. Mouerni časi marsikij izpremonili in stavljajo novo. tlrm^afno zahtevo. \ atikan ni več o>amljcn in se precej intenzivno bavi s poli tiko. Xe hoin trdil, da igra pri izvolitvi papeža politika kakšno vlogo. Toda če jo igra, hi bila naj bolj spretna politična poteza, ako bi 'bil izvoljen za prihodnjega ptupeža čikaški kardinal Mimdelein. f^p Proti nekaj dnevi jo bilo v New Yorku objavljeno, da d«» bi pri vojaški upravi -sluibo dvanajst mladih žensk, ki i »i kot pomočnice vršile delo v kemit -nem lalioratoriju. Obljubljeni li jim je po osemdeset dolarjev na mesec. Vsaka mora imeti višješolsko i zob ra z bo. Pred |K>slopjein, kjer so j<* bilo treba priglasili, je čakala tri dni in dve noči pestra nino* žica mladih deklet Tri ti-oč jih je bilo. Po treh dneh in dveh nočeh so jih je dvatisoe devetsto o-seimnoscmdeset vračalo razočaranih proti domu. < e sploh imajo dom... Letos jo Pratika že vsaj nekaterim zelo naklonjena. To je tistim, ki se žele ''pusta »pognati". Pustni torek bo l'1. februarja, prihodnji dan — pepelnično sredo — 'bo pa |>ra-'znik: Wa-liingtouov rojstni dan. V splošnem bo pa ves pred-pust bolj pepelničn' sredi ne?"o pustnemu torku podoben. Pa kaj pof>elnični sredi.' \'e-likemu petku — t;iko je bolje rečeno. c^p Toda proč mrke misli! Menda ste čitali v četrtkovi številki poročila onega najboljših dopisnikov Glasa Naroda, ki ži\ i v Cliff Mine, Pa . in so v svoji skromnosti .podpiše le z začo stati slavna. To niso pravljice. To ipa je pravljica : Nekoč je živela deklica, ki si je vtepla v glavo, da mora stati dobra in skrbna ženica, ki bo živela za le za srečo svojega moža in svoje družine. - •0 LAB KABOD A"-New Tor* Saturday, February 11, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV? DAILY K. II POSTNA ZGODBA IZ BUDIMPEŠTE !'i-iiH}iio>M I m i \r tiliijal to pedigov. bo jutri zatožen pri p«»štnem rri' l-to.jinku. pa lx> lahko |>o-1 ral šila in kopita in zapustil slu/bo pri poŠti. "Imre!" Mladi pismonoša se je predramil v/, zamikijenosti hi se o-kremil. Pml njim ji' stal -am postni preflpitojiiik. *4r»nre," j<* rekel predstojnik, "daijt s morate nadomeščati Kirali; pri rmtfdcijova-n ju pisem. Slabo mu je prišlo, pa je moral dnmiv. 1 nrre j'' popndcl svojo č»-pi-co in ><> podal v ^obo, kjer so pismonoše delili pošto. CVIa grira pisetn. dopisni«* in raz-glednie je čakala razdelitve. Fmre je čez ča- f »sta I stmi v sobi, in k< je enolično opravljal o-tavat i pred okencem. kj«'r se oddajajo nakaznice. Le kdo bi ga mogel osumiti, če malce po-gleda v eno ali dvoje pisem? Prav tir-lj trenutek je £mre držal v rokah pi-mo, ki je bilo ttckoliko bobotnejše od dragih in s«> je šopirilo, češ: V meni ji* nekaj vič kakor >*mo pismo. . , Imre j«1 potegnil z »tesni c** in že je bih) pišemo od-prto. Treščili se rok je Imre segal v kuverto. Tu se je grenko razočaral. Med pisemskim papirjem ni bilo nič drugega kakor fotografij* neznanega lepotca. /e ga je prevzela rdra>t. že je Imre segel |m» drugem pismu in ga brž odprl. Pi-mo je bilo est ni:— Pišem ti to poslednje pisemce v svojem življenju, pišem ga v zelo nesrečni uri. Ti veš, da me je France! j pred mese-c« m sramotno zapustil. takrat sem Fran-reljem nI ostada brez posledic, nimam več volje, da bi še dalje živela na svetu. Bolje bo, <"••• grenit v smrt, kakor da bi porodila nezakonskega otroka; kateretmi se ne bo godilo nič bolje kakor meni aLi pa še slabše. Pošljem ti to pismo z dve to pi ngi .to so moji edini prihranki. Tebi bedo gotovo prav prišli, pa -aj boš nemara fee kakšne stroške imela z menoj. Moja gospoda se je odpeljala za nekaj dni k Blatnemu jezeru. Sama, čisto sama sem v stanovanju. Ko dobiš to pismo v Kečkemetu. me gotovo ne bo več pri življenju. Vsi pravijo, da je smrt s plinom najlažja . . Imre iiii mogel dalje brati. Zameglilo se mu je pred očrni. ZdHlo se mu le, da ima zadrgnjen vrat. Živo je mislil na dekle, ki je pihalo to pi-nio. Kakor prej bankovce, je zdaj sunkovito spravil pismo v prsni žep svoje uniforme. Stopil je v sosedno sobo in poklical prvega tovariša. Šepeta je ga je prosil, naj ga zastopa prav kratek čas, k«*r mora po opravku. Potem je hitel na poštno dvorišče in zasedel prvo služ-bnno kolo. 4Muka Szedok, Hatvanv-ter 24," tako je stalo napisano na lii*btu pioma. Imre je poznal to hišo, tod okrog je že neštetokrat razna šal jHišto. Da, tudi Julko |M)zna. seveda jo pozna. Strela, saj to je mJada deklica, prikupna gospodinjska po-utnčnica pri tovarniškem ravnatelju. Tmre se je presneto malo Virigal za prometne predpise. Kakor hrt je dirkal |k> ulicah in efwtttli. Naposled se mu je zasvetilo nasproti belo firočelje s kolesa in dirjal dve nadstropji navkreber, samo da bi de-kjfe m\šel še živo. Svoj živ dan ne bo nva trgal nobenega pisma .samo če še Julko spravi ii. zaj v življenje. Vrata so bila od znotraj zaklenjena. Imre se ni obotavljal, udaril je po vratni šipi, potem je lahko od znotraj odklenil. Nasproti mu je šinil neprijeten .smrad po plinu. Imre je brž opazil, da so vrata kop« I nice zamašena pri odprtinah s cunjami. Krepko se je uprl, sunil dvakrat, trikrat, in že je >topil v kopalnico. Xa tleh je ležalo negibne mlado bitje. Imre je pri-lržal sapo, da ne bi šp njega napadel plin. Naglih rok je zaprl oba petelina na kopalni peči. potem je pograbil dekle, ki ji bilo omoteno omahnilo s mtola na tla. Ponesel je Julko v kuhinjo. Tam je brž ml pri obe veliki okni, skozi kateri je bil tako lep razgled na prostrani vrt. Sveži zrak je v velikih tokih lil v kuhinjo. Imre je reševalna dela o-pravljal naglo, pogumno in veselo. D;., veselo. Kajti tale drobna neumna Julka ki jo je zdaj držal v naročju, je š,. živela. Xe, ni prišel prepozno. Deklica je odprla oči zmedeno je pog»l<*da!a okoli sebe. Z drugega sveta se je začudena vračala v življenje. Pogledala je mladega pi«monoso, ki jo je tako voljno pestoval v naročju. In potem je prišlo tisto, kar zmeraj pride pri velikih žen-s-kili doživljajih: Julka se je navlonila Tmre ju na pivi. in se je jokala. O, kako se je jokala! Se nikoli ni noben moški videl nobene ženske tako prisrčno jokati. Počasi sta se vendar začela pogovarjati in Jul k i ni bilo treba dosti govoriti. Bila je močno prevzeta od plina, razen tega ipa je Tiare itak vede! vse prav vse, zaradi česar j«1 hotela NAZNANILO in ZAHVALA H i«it rrtu prem* naznaujain takHftea je«t( da je ti\m 3. januarja umrl moj ljubi ** J f.' John Schmidt Star Je Ml 32 ftt, dotua la Dolenje raw! |»ri Ribnici, Jugoslavija. Bolna i- Ml mm» en (mira imel Je influewo. Zapu*«a ineue tu doati znati m ia |*rijatetjet Pok« if hi U mu»u ga dne d. januarja. Majftsfi* ut brali ki : Mr Farlu Kaaole aa kraaue evetUce ter mr ill Mr* c««e. ki »la uui ^ala um tdraui v tuoJUi te£klb urah lii se j i um aabralitt aa. cvrtje ki «da k* itodarlU v zadnji pozdrav. NaJH"S« brala tudi Mr tu Mra PltUm, Mr iu Mrw I*erlep, Mr iti Mra Zadkovif, Mra Za«i»r*\ Mr in Mra Hlruidu. Mr In Mr* Kovat. Mr ta Mri T^ni/k.-. Mr bi Mra Kovat, Mr in Mrs Neggi, Mr John ^*'K*i Mr la Mra Rako. Mr J«»hu Ru|»i, Mr Triu^ir. Vww w |»r»* ie(h» nbvallm, kateri ho dali avtomobile na rast-o-latf.i In ca Mprtnuljaii k zadnjemu potitku. Hvala vaem tiatlm. ki «4>lHkall pri mrtvaiiknia odru. In HxtLui. ki no ga nesli k zadnjemu piitltku. Mem katero Ime puaablla, prrwim, da mi o(»rotitite. Tei.i, tlraai w>p>rc«, telim, portrj^j t miru iu lahka naj ti bo ime i i*fca zemlja. ^alujo^a aoproea : J1U.A SCHMIDT !W«H M|»rtu«rwelbi, IhHroit. Mb-tf----- - - • — T. februarja Julka v smrt. 55daj je bila na njem vrsta, da se odkritosrčno izpove. Tn izpovedal je tako temeljito, da mu je vest bila resnično olajšana. Zaključil je takole: 44Da. jaz sem slab človek, gospodična Julka. Jaz sem či->to navaden ta't, tako daleč sem se s])oz;tibil. z mesec dni je poročil z Julko. In sicer jo je vzel iz 'dveh razlo* i jfov: prvič, ker jo je ime-1 rad, j dru^i<č j »a, ker dobi oženj en i poštni poduradnik dve sto pen-ffov plače namesto sto in dvajset. Nemčija in Rusija "Paris Midi'* poroča iz Varšave: V tukajšnjih političnih krogih krožijo vesti, da bo ob koncu meseca odpotovala v Moskvo nemška gospodarska delegacija, ki se bo pogajala za -kleni te v nove trgovinske pogodbe med Nemčijo in Rusijo. V običajno zelo dobro ob- iievtralnost za primer, če bi pmšlo do 'konflikta z zapdno Kvropo. V Varšavi bi nevtralnost Rusije toplo pozdravili. Z zadovoljstvom ugotavljajo, «ia Berlin proti vsemu pričakova nju ni protestiral proti poljski-ruski dekla raciji i. dne I'o. no vembra, v čemer vidijo naj veščenih varšavskih krogi ti v/ .boljše potrdilo, da išče Nemčija vi ja-jo, da ta pogajanja nojja tesuejšdi >tikov z Moskvo. bop. dela. ki jib mora znati koloni-tova žena. Dekleta -c labko priglase prostovoljno, lahko jih fj&i tudi oblasti same določijo za tečaje, če lii bilo prostovoljnih prijav premalo. Oblaeti same jim poidejo |»o-tem primerne ženine v Maiižu-kuu, kamor jih pošljejo na državne otroške. V ilrtigib š0|;lh |H,4h» učila mestna dekleta < pravi jat i polj. ska dela. Ker je vzela vojna proti Kitajcem japonskemu poljedelstvu ntfnogo moških moči, >o jih morale nadomestiti ženske. To vprašanje bo postalo zasti penve sjimiiladi, k'» bo treba ot»dHavati zemljo. Največ dela 1«) na (xdjili rižti, da se odvrne «iev.;t i nosi, da bi bila letina znatno n tanjša od danske. Jap*»n.-ke oblasti ho čc.|o sprti vi t i iz im-t večino proletarstva na kmete, kjer naj dela, da ne več brezposelnih. ADVERTISE IN •'GLAS NARODA" BURNA SVATBA. Na domu imovitega kmeta v j Vitvju pri Biaiystoku na Polj skem so te dni krneli svatbo, ki je dosegla višek okrog polno-Tedaj je nastal med svati ci. pretep^ ki je trajal tri ure. Udeležili so se ga skoro v»-i s valje, j in sicer so se obdelovali z noži, vilicami, palicami iu stoli. Šele spisi: AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda vez. stran* Cena $1.10 Učdo kujiga za Nemce lu za one, ki so ocm-Ičine zmožni. AMERIKA IN AMERlKANCI. Spiral Rev. J M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezano Otiis posameznih držav; priseljevanje Slovencev ; njihova drnštra in dru^a taruaoe ustanove. Bogato ilustrirano. Cena $5.00 ANGIJE&KO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezanr Cena $2.00 BITRSKA VOJSKA. 95 strani. Cena 40c IlOOOCl DRŽAVLJANI naj n*ro*« knjižim — "How t« betone m citizen or Ue United States". V tej knjigi bo vsa pojasnila In sako-« »• naseijenr Cena 35c- BREZPOSELNOST IN PROIIIJSMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena 35c. I SEN A K. Spisal dr. Kari Engllft. 'S'.<5 strani Denarni problem Je zelo zapleten in l*^av«»n In ga nI mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki Je znan CeSkl narodno-gnsjMul«r-akl strokovnjak. Je razftiril sto*« delo tako. da bo služilo slehernemu kot orientafnl spis denarju. Cena 80c. IlOMAČI ŽIVINOZDRAVN1K, spi Kal Fran jo Dular. 21H strani, tktua trda vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni ln zdravljenje; slike. I>G ORH1DA DO BITOIJA. I« -tranl. Zanimiv fiotopis • slikami tUtlli krajev naAe stare domovine, ki REJA. Spisal S slikan'' R. fjexvart. 14.1 strani. Cena $1.25 IZ TAJNOSTI PRI RODE. Ki strani. Poljudni spisi o naravoslovju ln avezdosnan-atm. Cena 50c. KtlKONJEREJA. Sestavil Valeutln Raslnger, M at rani Cena Udovez .... JS# BroS. .... M KRATKA SRBSKA GRA^4TIKA. 68 strani Cena 30c. KRATKA ZCsODOTINA SLOVENCEV, TOV IN SRBOV. OS strani. HRVA- Cena 30c. KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Ves. Cena $1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VENNID. 111 str. Cena 50c. KUBIČNA RAČUNICA. Trda vet. 144 >tr. Navodila za Izračuna nje okroglet«. resa nega ln teaanega lesa. Cdna 75c. MLDSKA KUHARICA, najnovejia tn prtktUu zbirka navodil za kublnjo in d«m. ' Cena 50c. MATERIJA la ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Vermel J. s attkamL 190 stran* Nauk o atomih, moiekullh ln elektnuilli. Poljudno pisana rasprava o Isaleaioa uodenie ananoetL Cena $1.25 Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Ncjnovejsa zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c. KUHARICA 965 navodil, 255 strani. Cena: broš. $1.25, Tez. $1.50 MLEKARSTVO. 168 strani. Knjiga m mlekarje ■ploh. Spisal Anton Prve. 8 slikami to Uabltcfeje mtekatatta SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdaja, 728 strani. ^ ^S.oo Cena $1.00 NAROD. K* IZUMIRA. 101 strani. Poljuden ools najsevernejšega naroda na sv®- " tu. oiegove Se^e in navade. Cena 40c. NAftE ^KODMITE ŽIVALI v PODOBI in BE-SEDI. Opisal Fran Erjavec. SJ4 strani. BroS. Cena 40c. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vea... Knjiga je namenjena v prvi vrsti *a stavbno, umetno in strojno kljut-avničarstv.. fcle-zoilvarstvo. Cena $2.50 ODKRITJE AMERIKE, spisal H. M AJAR. Trije drti: 141. 1X1 strani. Cena mehko vea Poljuden ln natančen opis od kri tla novega sveta, i-ipis se Čila kakor zanimiva povest ter je sestavljen po najboljših virih. Cena 50c- PRAKTIČNI RACUNAR. Trda ve*. 251 atr... Priročna knji£iea. ki vsebuje vse. kar Je pri nakupu in prodaji »otrebno. Cena 75c. problemi sodobne kilozoe1jb Spisal dr. F. Veber. 341 atranl. ' Knjigo toplo prl(iorofaiDo nakomur, ki ae jf b<>če seznaniti ■ glavnimi čt^ami sodobna * filozofije. Cena 70c. RUSKI REALIZEM, »pisal dr. Ivan Prijatelj- / 413 strani. V knjigi so opisani predhodniki In Idejni utemeljitelji te svojevratii« ruske atruje. Cena $1.50 SPOMINI, i^lst; Jože Lavtižar.l -J43 atranl. V tej knjgl obsja naS snanl potoplsec iupntk IJivtiSar spomine na svoja brezštevilna »>o-tovanja. Cena $1.50 SPLOŠNI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE, cena bro& Cena 50c. S LOV--ANGLEŠKI IN ANti LE&KO-SLO VKN - slovar. 148 strani. Cena 90c. SLOVENSKO NEMSKI SLOVAR. 143 str. Druga polovica knjige vsebuje nemfiko-slo-venski slovar In kratko slovnico slovenskega ln nemSke^a Jezika. Cena 40c. UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Frane Veber. 352 •tranL Cena 75c. UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc Povie. Cena broa. Cena 50c. VELIKI V6EVEDEŽ. 144 strani. Zbirka zanimivih in kratkočasnib spretnosti ; burke ln šaljivi poskusi: vedeževalna tabela; (moktlran je; za s U vice. Gena $r.45 VODNIKI iN PREfcOKL iz8 strani. Knjiga Je lafila v zalotbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mot. M ao s svoftm delom privedli slovenski narod la «uienjstva T ■Vobodo- Cena 00c. ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 atranl Zanimivosti Is ruske zgodovine in natančen opis vojafike republike saporofikib kosa kov. Cena 50c. ZDRAVILNA ŽELl^iA. «2 etranL verne duše v vicah ^^ 500 Spisal Prosper Merlmee. 80 atranl Cena aa Eden najboljSlb spisov francoskega mojstra ^ kmetakega Evljenja. vzeta is VOLK &P0K0RNIK (spisal _________ $IM .am ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA____ Me '. .. . ... jw : ■ • EXfl RlQ19A^ir«vTail f • Saturday. February 11,1939 HUDveNB TTT7G08LXV7 DAILY SLEHERNI >o<:>»r >o<:>civčasih greši. OGENJ NA PARNIKU fo ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "0LA8 NARODA" PRIREDIL L H. 44Zunaj pa je .-tal avtomobil; avtomobil moje hčere, iz katerega je nurtopila nekaj sekund prej. Videl sem jo — toda Joana me k preči ni spoznala." Gunter prebledi kot z id. Sedaj ve, zakaj se je tedaj Joane polotila omotica. Svojega očeta je vendarle spoznala. Pozneje pa so ji prišli dvorni, kar je bilo za njo dobro, ker ni hotela dvomiti. Mogoče pa tudi, ker jo je mirnost nje-uega očeta prevar i la. Toda naj bo kar hoče. Te tajnosti Guntar svojemu gospodarju noče izdat.. 44Takrat," nadaljuje Werder, "sem odločno sklenil, da fci svojih rdk nikdar več ne omadežujem. 44In ti mi nisi le malo pomagal, da .sem držal ta svoj s-klep. Da, vem, — začudeno me gledaš, pa je vendar tako. Verjemi mi, ko si se tako trdno ubranil iskuŠnjave in si mi bankovec za tksoe mark vrnil, tedaj sem razumel, kako mnogo bolj si po&ten kot pa jaz. 44Tudi ti ei bil reven, Gunter, ravno ta'ko, kot jaz takrat, ko sem izvršil prvi zločin. Pa vendar bi ti mogel še oprostit, kajti to ni bil rop, lemrveč samo nepoštenost. Pozneje mi ni bilo več treba delati takih zločinov; revščina me ni silila, <1^ bi hodil po krivih potih. In vem, da sem dvakrat padel v greh in morem od vsakega zemeljskega sodnika1 pričakovati visoko k.izen. "Sedaj, ko si vse to izvedel, komaj veš, za koga bi me «matral; za onega, ki ti je ibil -do sedaj pred očmi, za prijaznega, poštenega človeka, ali pa za grešnika. O, verjemi mi, pogosto niti cam nisem vedel, kaj in kdo sem! Kajti, kd-or stalno nosi masko, ima komaj še pravi pojem o tem, kako izgleda njegov pravi obraz. 44Toda dovolj o vsem tem! Dovoli mi, da si rajši priznam. (tei sem se šele nato naučil prav spoznavati, kaj pomeni in kolika sreča je pošteno in zadovoljno hoditi sikozi življenje, odkar sc|ti spoznal tebe in tvojo sestro. Takoj sem si rekel, da Joani ne morem nič boljšega želeti, kot da se ti in ona najdeta in zato sem vedoma vse vpeljal v gotov tir. Pa tudi ne glede nato te ne bt več mogel pogrešiti. "Odkar srta vidva z Gundo prrsla v moj pogled, sem takoj zopet začutil veselje in življenje. Vse okoli mene je naenkrat zopet postalo jasno in svetlo in temu se nisem mogel odpovedati. Naenkrat je bila tukaj želja še dolgo med vami živeti, še mnogo let vživati življenje med svojimi otroci — in k tem prištevam tudi tebe in tvojo sestro. 44 Ne sodi me preostro, če nimam toli'ko poguma, da bi se sam spokoril. O, suj ne veš, kako mučna je misel izginiti za zidovi ječe, ločen od vsega, se od povedati vsemu, kar more se sončni svet človeku nuditi. Ali pa moreš razumeti, kaj pomeni za očeta, ki je bil d osedaj na najboljšem glasu, ako je obtežen s prekletstvom svojih dejanj f Ako Ibi priznal vse, kar sem zakrivil, tedaj bi uničil srečo svojega otroka; in tega ne morem. 44Zato sem se namenil v svojem načrta, da takoj, ko se oogovoriš z Joano, dobi« in prevaameš vse, kar je mojega, da nadaljuješ kar sem jaz pričel in z denarjem, ki sem si ga pridobil poštenim potom, zagotoviš sebi in Joani lepo bodočnost Z vsem tem, kar sem si 'krivično pridobil, pa boš delil farno dobrote, da ne .bo ostal v tvojih rokah niti belič. Po moji smrti pa bos pristojnim oblastem naznanil priznanje mojih dejanj, za kar boš našel navodila v moji oporoki. Oblasti n*aj o tem vse vedo, samo ne Joana." 44Toda vse je imelo priti drugače. 44 V St. Moritzu me je d oletela nesreča. Taan sem srečal V spremstvu detektiva moža, na katerega sem Silvestrov dan izvedel ponesrečen napad, bankirja Jamesa* iz Pittr>bur^ha. Vidi aem, da me je spoznal in sem aato pod navedbo napačnega potovalnega ciija takoj zapustil hotel,. Toda navzlic vsemu me bosta našla in ne bosta odnehala prej, dokler mi ne postavita na sled poiieijo. O tem sem popolnoma na jasnem, da sem izgubil igro "Samo še bom vse uredil, kar moram urediti. Ko bo to izvršeno, se bom pokazal kjfe v tujini, kjer nte nikdo ne bo poznal in ne bo nikdo izvedel, kdo sem. Tako, Gunter Bertram, sedaj vaš vse. "Sedaj prepuščam tebi, da izvršiš, kar misli«, da je prav. Zavzemi ae za mene in zopet popravi, kar sem zagrešil ali pa pojdi k oblasti in ji naznani — mislim, da razumeš kaj mislim. Delaj popolnoma po svojem preudarku, samo reši srečo mojega otroka." Rudolf Werder je skončal. Težaik vzdih se mu izvije iz prsii. Vstane in stopi k oknu ter gleda v fen*no noč. Gunter pa stoji kot okainenel. 'Kri mu vdarja na sencih. Pred očmi mu vstaja megla. Zmožen ni niti najmanjše jasne misli. Olajšanega se šele .počuti, ko naenkrat vidi pred seboj ♦tati Rudolfa Werderja z modrim zavitkom v roki. "Tukaj imaš Črno na belem, kar sem ti ravnokar pove-deU" vdari Werderjcv glas, kot bi prihajal iz daljave, na njegova ušesa, nato pa-- Gunter komaj ve, ali je čul, ali se mu je sanjalo. Zgane se — ne, niso bile s anje; zavitek v resuici leži v njegovih rokah, pred njim pa stoji mož, katerega je d osedaj »poštoval bolj, kot kateregakoli človeka in ta n^ctž se mu je brezpogojno izročil v njegove roke. Oko počiva na očesu; nobeno se ne more ločiti od drugega. Na pisalni mizi stoječa ura trktaka. Minuta za minutoo hiti v večnost. Slednjič pa Gunter vendar najde besede. "Gospod Werder, vsega tega ne morem razumeti; ne morete biti mož nizkotnih čustev, ne morete biti zločinec " Rudolf Werder ne odgovori. •Predobro ve, kako težak boj bojuje Gunter, ki stoji pred njim. . H*/STAVO. AKO NAVfKK \V VI K t UWSKATI S V K T o V N o VAM JE T\ ZKMIJKVin NKiiIllln DNO POTKFRH, - Angleški tovorni parnik "Silverash" se potaplja v brooklynskem pristanišču. V notranjosti parnika jo pričelo goreti, toda ognjegascem se po štirinajsturnem prizadevanju ni posrečilo pogubi t i požar. PREMOČ ANGLIJE NA MORJU SE MAJE. Tik pred novim letom je prispela v Berlin delegacija angleške admiral i tete na pogajanja z nemškimi pomorskimi oblastmi o vpraš-anjih, nanašajočih se na angleško-rtemško pomorsko pogodbo z dne 18. julija 1935. Štiričlansko delegacijo je vodil admiral Cunningham. O posvetovanjih in pogajanjih niso prišle v javnost nobene podrobnosti. Njihovo ozadje pa ni tajno. Angleški adaniraliteti dela hude skrbi naglo napredovanje po-mons-kega oboroževanja. Pred 11 leti je imela Nemčija meti zastarelimi ostanki nekdanjega! vojnega brodovja eno samo moderno 6.000 tonsko križarko "JCmde-n." Mirovna pogodba je bila pustila Nemčiji večinoma sa»nio manjše ladje za obalno službo. Leta 1928 je dobila Nemčija tri no ve križarke W vrste in 12 tor-pedovk. Jeseni istega lota je začela graditi še eno fi.000 tonsko križarko in slovečo oklopni«) "Deutschland", ki je dvignila pozneje toliko prahu. Tik pred Hitlerjevo zmago je dobila nemška mornarica še dve manjši kri žarki. Po letu 1 se je pa pričelo oboroževanije Nemčije na morju s toliko nagTico, da je oklenila Anglija dve leti pozneje z Nemčijo jh>godbo glede pomorskega ol»oroževanja, da bi se izognila tekmovanju v oboroževanju na morju. Po pogodi« jo dobila Nemčija pravico zgraditi vojno brodo-vje, obsegajoče v celotni to-naži 35 odst. angleške tonaže. Kjar se tiče podmornic je pa dobila Neročija pravico zgraditi močmejše brodovje, namreč 45 odst. angleške tonaže. Po tej pogodbi naj bi imela Nemčija v leiu 1942 vojno brodovje s celotno tonažo 420.000 ton. . Za Nemčijo je bila ta pogodba ugodna, kajti Anglija mora braniti svoje interese na vseh svetovnih morjih, dočim je nemško območje ožje, kajti l,i,l|Mll,(f|IIIIHI||||{!||ltnil||||ili|ilNU|l||j,|f|l» llHllHtit|Mtmii»l»!|ltl||(„ni.Mi,|,)|)|1|l{!l||)tiJ BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1939 Cena 25c • poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th 8trc*t Hew York, V, T. Nemčija je ta čas silno poskočila z gradnjo vojnega brodovja. Lani v juliju je imela že- eno moderno oklopnico s 26.000 tonami 3 oklopnice po 10.000 ton 6 lahkih križaTk, 38 torpedovk. 36 podmornic in v gradnji, večinoma že pred dograditvijo od-ncr^no zdaj že dograjene še dve oklopni križar-ki po 35.000 toni, eno križarko s 36.000 tonami, 2 matični ladji za letala po 19.000 ton, 3 težke križarke po 10.000 ton, 4 lahke k rižarke, 30 torpedovk lin 25 podmornic. Tako bo imela Nemčija v najkrajšem času 400 tisoč ton ol^segajoče vojno brodovje. Nemčija je pospešila gradnjo vojnega brodovja, dočim so je v Franciji, Angliji in v Ameriki gradbeni program iz različnih razlogov zadržal. Tako so jeli Nemci gradili svojo 26.000 tonsko oklopno križarko šole leta 1924. pa jo ž«' davno na morju, dočim so začeli Francozi graditi svojo enako veliko križarko že leta 1932, pa so jo šole lani spustili na morje. Pri tem se je nemškim konstruktorjem posrečilo presenetiti strokovni -svet z ladjami, kakor jo recimo 10.000ton-*ka kri žarka 44Deutschland", ki im:v mnogo pnočmejše oklepe od vojnih ladij drugih držav,, jo enako velika, samo hitrejša, obonrcena s topovi, ki bruhajo 304 kg težke granate 33 km daleč. Francija in Anglija imata v svojem vojnem brodovju razmeroma mnogo starih edinic, dočim ima Nemčija samo nove ladje. Zato ni čuda, da ima a'ngl ešk a ad 11 i*i ml i t et a nove skrbi. Nemškemu vojnemu brrtdovju moramo namreč prišteti še italijansko ,ki je zelo močno in moderno. Italija sama ima najmočnejše brodovje podmornic na svetu. Že lani 1. julija je imela 105 podmornic »> skupno tonažo 97.687 ton. i 'GLAS NARODA" ^ p pošiljamo v staro do- | j movino. Kdor ga ho- | 4 če naročiti za svoje fe \ sorodnike ali prijate- | Ije, to lahko stori. — | 5 Naročnina za sta ri ^ J kraj stane $7. — V ^ j (talijo lista ne posi- | jjjarno. ^ Nemčija pa 61 podmon-i<* s skupno tonažo 77.692 ton, Anglija pii sanno 68 podmornic s tonažo 70.470 ton. Pomorska sila osi Rim—Berlin zelo hitro n'arasea. Anglija s svojimi1 preglavicami na Daljnem vzho-, 4u, v arabskem svetu in dru god- ima dovolj povoda v.a razburjenje in prizadevati je skleniti z Nemčijo in Italijo ta. ke pogfxH>c. da bi se ji ne bilo treba bati presenečenj. ogromnost svetovne razstave v new tokiu bo sleher nega presenetila Izšel Slovensko- Amerikanski KOLEDAR ——=1939 POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMLJEPISJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA K 50c. poitnino N* zamudite te prilike! Slovenic Publishing Co. 216 West 18th Stmt New Yoft, N. Y. KRETAJNJE PARN1KOX SHIPPING NEW.'? KONEC NEPOBOLJŠLJIVEGA PUANCA. V Villodai.inie pri Narboimu na Francoskem jo živel ;>7-let-ni Pascal Raso, s svojo ženo in tremi otroki v starosti 12, 10 in 2 let. Bil je pijanec in se je meprcestano prepiral z ženo, ki je zavoljo svoje pridnosti bila na na jliol jšein glasu. Te dni je pritel mož, kakor že neštetokrat, pijan domov in kakor običajno je začel na na j-bolj grd način zmerjati ženo. Ta je lm.š razkosa vala prašiča, ki so ga bili zaklali doma. Spočetka so ni brigala zanj. Otroei so jokali. Tedaj je na-silnik zaprrabil nož in ga vrgel v svojo dvanajstletno hčer. ki pa se je mogla Še pravočasno umakniti. Dogodek je ženo tako razburil, da je planila na moža in mu z nožem, ki ga je držala v rokah, prerezala grlo. Preden je prispela ]M>moč, jo izkrvavel. Raso jeva se je .sama javila liciji,, v zapor je smela vzeti svojega dveletnega sinčka, o-ba starejša otroka pa so sprejeli v oskrbo sočutni sosedje. 15. februarja: St. Louis v Hamburg Sat it rti La v Trst IS, februarja : Aijuitauia v Cherbourg lili. februarja : Ilausa v Hamburg —i- februarja: lie de Frauce v Havre ^4. februarja : lie »le Fraui* v Havre februarja: VuU-atila t Trat yuwn Mary t Cherbourg 1. Dianu : I*-ut.m-tilanEPT. X1S W. 184b St^ New \ortt. N. Y. i/ueeu Mary v Cherbourg Coute ili Savitia v muoh 15. uiarca: St. Ijouis v Hatuburg 18. marca: K<>ma v < Jetrna lie tie Frauee v Havre "JI. nun a : Huro|w v Bremen marca: Han}«t v Hamburg 23. marca: Chaniplain v Havre l!l. man-!i : tjunen Mary v CherbtMirg 2T». ni:i rm : lt»-x t Ceno« marca : Bremen v Bremen titt. man-a : lH-uts< Llancl v Hamburg OKRADEN DELAVEC. V stanovanje tlelavca Ivana Koi-una v St. Rupertu pri Bre-slovčah ji* prišel oni dan neki brezposelnež. ki mu je odnesel par novih škornjev in temno dolgo zimeko suknjo. Kot ta- tu zasledujejo orožniki nekega mladega šoferja iz Ljubljane, ki se rati potika' po deželi in -e preživlja izključno s tatvinami. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo Se vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — _ KNJIGARNA "GLAS NARODA*' Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET. NEW. YORK tit-«***