_ vMk das rasos ^^ la prauükov. 1»! ued oacop» " Sunday* Holiday». P R O S V E T A » -r « "i _ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ta upravniški prostori: m 7 8. Lawndal« Ava. Office «f Publication! -BOiT South Lawadale Ata. Talepkona, Rockwell «»04 , KK^VBAB XXXL ^j£t7tajis1 j? strttss Chicago, ill.. četrtek, 9. marca (march »i, 1939 Subscription |6.00 Yearly HTE V.—NUMBER 18 AcaapUnoa far mailing at special rak» of posUye provided fat la —ctloa 1101, Ac* of Oct. 1, 1917, authorlaod oa Juna 14, 1918. Lewis predlagal združitev vseh delavskih organizacij Predstavniki Ameriške delavske federacije odklonili načrt glede strnitve unij ADF in CIO ter železniških bratovščin v eni mogočni organizaciji. Predsednik Roosevelt ponovno pozval obe grupi, naj končata konflikt Washington, D. C., 8. marca. _ j0hn L. Lewis, predsednik Kongresa industrijskih organizacij, je na mirovni konferenci, ki je bila otvorjena v Beli hiši, predlagal ustanovitev Ameriškega delavskega kongresa, iv katerem naj bi se strnile vse unije CIO in ADF ter Železnike bratovščine. Program, ki vsebuje ki t točk, je Lewis očrtal v spisani deklaraciji, ki je bila objavljena po sestanku reprezentan-tov obeh v konfliktu zaipletenih jfrup v Beli hiši. Sestanka «e je udeležil tudi predsednik Roosevelt, ki je ponovno apeliral za mir v vrstah organiziranega delavstva. Lewisov načrt določa sklicanje posebne konvencije, na katero naj bi unije CIO in AI)F ter železniške bratovščine poslale švo-je delegate. Ta naj bi se pričela v zadnjih dveh tednih prihodnjega meseca in razpravljala o izvedbi načrta glede formiranja enotnega delavskega gibanja. Lewis je «poudaril, da ne on in ne Green ne smeta biti izvoljena v katerikoli urad Ameriškega delavskega kongresa, ki bi uk-Ijučeval vse delavske grupe. Nova organizacija naj bi Greenu plačevala sedanjo plačo do smrti kot nagrado za vae, kar je Angleška diplomacija se baha z zmago Franco imenoval Albo za poslanika v Londonu London, 8. marca. — Angleška diplomacija si lasti prvo zmago nad osjo Rim-Berlin v pogajanjih z generalom Fran-com, načelnikom režima nacionalistične Španije. Zmaga je v tem, ker je Franco imenoval vojvodo Albo za poslanika v Angliji in to kljub protestom iz Rima in Berlina. Alba je bil Franco v agent v Londonu od 1. 1937. Italija in Nemčija šta pričeli ugovarjati, da bi bil on imenovan za poala-nika, ker je prevč naklonjen Angliji in Franciji in ker se je izrekel za vzpostavitev monarhije v Španiji. Diplomatični krogi pravijo, da je Franco demonstriral, da bo izvajal neodvisno zunanjo politiko v bodočnosti. Glavno vprašanje je zdaj, v kako velikem obaegu j« Franco , . . • . A , . _. jov lOdviaen od pomoči Italije in ■Storil V konst delavskemu | w £ gft z.vo- jaštvom, letali, municijo in drugim bojnim materialom v civilni vojni. Njegovo silo tvorita dve glavni grupi — falangisti in monarhisti. Slednji so za re-stavriranje monarhije in vrnitev premoženja Članom bivše dinastije, ki je bila atrmoglavljena predno je Španija postala republika. Angleška diplomacija je za to, da postane princ Juan, sin bivšega kralja Alfonza, kralj. Franco se v tem oziru še ni odločil zaradi pritiska s strani Italije in Nemčije, ki sta proti res ta vri ran ju monarhije. nju. Deklaracijo stJ^poleg Lewisa podpisala Philip Murray in Sidney Hillman, člana pogajalnega odbora CIO. Odbor ADF, ki ga tvorijo Matthew Woll, Henry C. Bates in Thomas Rickert, je načrt glede združitve vseh delavskih organizacij in ustanovitve Ameriškega delavskega kongresa odklonil. Izjavili so, da ga je Lewig predložil z namenom, da dol publiciteto v časopisju. Dalje so rekli, "da ne bi rešil perečih problemov in zato ne zasluži upoštevanja." Nekateri voditelji železniških bratovščin so »e tudi izrekli proti načrtu. J. G. Luhrsen, tajnik eksekutivnega odbora bratov-*in. je dejal, "da železničarje •¿iti železniški zakon kakor tudi posebni odbor, ki rešuje naše po-težkoče, kadar se pojavijo. Najbolje bo, da ostane po starem." l*wis je sugestiral, da D. B. Robertson, predsednik bratov- (l,,e strojevodij in kurjačev, ali A. J. Whitney, predsednik bratovščin« železniških spremni-k"v, postane načelnik nove delavske organizacije. ''"gaja n ja po sestanku v Beli *<> se obnovila v uradu fe-wralnega delavskega depart-**"ta. Danes bo prišel v Waah-'■«ton Daniel J. Tobln, predsed-"lk "nije voznikov (ADF), ki je »>iI imenovan za člana nega odbora ADF, odklo-n" nominacijo, zdaj pa se bo Prnlružil članom tega odbora, '"'"o i'' znan kot za m*<> Ameriško delavsko ' J" «« Kongresom Indus-">J*kih organizacij. Letalski napadi na kitajska mesta Japonska kontrola Pacifik« Sanghaj, 8. marca. — Japonska letala so napadla tri kitajska mesta z bombami. Tarča bombardiranja so bila Jehnan v severnem delu province Sensi, kjer je glavni stan kitajske komunistične armade, Ningsja, glavno mesto province istega imena, in Tungkvan. Slednje mesto leži ob Rumeni reki, kjek* je proga lunghajske železnice. _ Japonske armade skušajo zlomiti odpor kitajskih čet v severni in centralni Kitajski. Vest iz japonskih virov naglaša, da se Kitajci umikajo, kar pa ti zanikajo. Kitajske čete se uspešno upirajo in so odbile že več naskokov na Svoje pozicije. Dasi so Kitajci utrpeli oprom-ne izgube v vojni, prihajajo iz Cungkinga, začasnega glavnega meata, optimistična poročila. General Kaišek, vrhovni poveljnik kitajske oborožene sile, je včeraj izjavil, "da bo Kitajska končno zmagala v vojni, čeprav ta traja še nadaljnji dve leti." Tokio, 8. «marca. — Admiral Mitsumasa Jonaj, mornarični minister, je izjavil, da bo morala Japonska potrošiti v prihod njih petih letih najmanj $432, 060,CK)Cr%ir"b'jA5a^je svoje bojne mornarice, če hoče-dobiti kon trolo nad zapadnim delom Paci fika. Minister je predložil poročilo proračunskemu odseku parlamenta, ki razpravlja o vojnem budžetu, ki predviduje izdatke čez milijardo dolarjev za ojačanje oborožene sile na suhem, morju in v zraku. Unije v Torontu vdprle stavkat je Kompanija zapretila s premestitvijo tovarn Kitchener, Oni., Kanada. — (FP) —. George Watson, predsednik sveta delavskih unij v Torontu, je obljubil podporo kavčukarskim delavcem, ki so zastavkall v tovarnah Dominion Rubber C&, na masnem shodu, katerega ae j« udeležilo dva tisoč oaeb. Wataon je na shodu govoril v imenu 46*000 organizira nib delavcev, včukarskl delavci so okli-i stavko, ko je kompanija od-ila zahtevo glede priznanja u-nije. Piketi oblegajo tovarne, ki so ustavile obrat po oklicu stavke. J. A. Martin, direktor kompanije, je zapretil z premestitvijo tovarn. Pretnja je a-larmirala člane mestne vlade in zdaj jje pričala pritiskati na stavkarje, naj se vrnejo na delo. Unija, ki je imela tisoč članov med 1300 delavci, ki so delali v tovarnah pred izbruhom konflikta, trdi, da se je število članov povečalo. Unija zdaj sama skrbi in gleda, da piketi ne ovirajo cestnega prometa. Ustanovila je svojo "policijo", ki skrbi za red. C. T. Bradley, ki se je vrnil v Kanado iz Nove Zelandije, kjer je pomagal pri formiranju delavske vlade, je osmešil trditve kompanije, da so spor provoci rali zunanji agitatorji. Ti so po njenem mnenju uradniki CIO. Bradley ja dajal, da so edini zunanji agitatorji direktorji kompanije, ki izkoriščajo delavce. On je pozival stavkarje, naj vztrajajo v borbi za priznanje unije in izboljšanje svojega po ložaja. \iulMa zadeva izročitev fagotom rJJJ; H marc*- - Virginio Martinova frakcija izstopila iz CIO o Martin izvoljen za predsednika f , Detroit, Mich., 8. marca. — Homer Martin je bil danes zjutraj soglasno izvoljen za predsednika svoje frakcije avtne u-nije. Izvolitev je bila pozdravljena z viharnimi demonstracijami v počaat Martinu; trajale ao 50 minut. Martin se je v svojem govoru zahvalil delegatom za zaupanje in izkazano lojalnost in izjavil, da so bile demonUracije dokaz vere v demokracijo, unionizem in vlado. Dejal je, da bo moral John Lewis priznati odločnost ameriških delavcev v borbi za pristno, demokrstično in avtonomno unijo, drugače bo doživel polom. Irvan Carey, organizator avtne unije, je bil izvoljen za podpredsednika, Jerry Aldred, tajnik krajevne unije v Flintu, Midi., pa aa tajnlka-blagajnlka. Prej se je konvencija izrekla «a PralnUha družba zahteva injunkcijo Aurora', 111., 8. marca.—Ralph A. Walker, lastnik največje pralnice v tem mestu, je šel pred o-krajno sodišče, da izposluje injunkcijo proti piketiranju pralnice po članih unije Ameriške delavske federacije, ki je oklicala stavko in s tem ustavila obrat. Zaslišanje o peticiji glede izda-nja injunkcije se je pričelo danes. Španska levičarka bo izgnana iz Aliirije Oran, Alžirija, 8. marca.—Do-lores Ibarruti, komunistka in podpredsednica parlamenta republikanske Španije, bo morala zapustiti to mesto, kamor, Je pobegnila iz Španije. Tako so včeraj izjavile francoske avtoritete. Z njo vred je pribežalo v Orsn več drugih lojalističnih voditeljev. Gandhi sprejel povabilo podkralja Politična konferenca v Delhiju Rajkot, Indija, 8. marca. — Mohandas K. Gandhi, vodja indijskih nacionalistov, je sprejel povabilo markiza Lilinthgowa, angleškega |>odkralja v Indiji, naj ae udeleži jnjlltlčne konference v Delhiju. Gandhi Je naznanil, da se bo odzval povabilu potem, ko Je končal gladovno stavko, v kateri je vztrajal štiri dni. S to stavko je Gandhi izvojeval veliko politično zmago. Zmaga je prišla, ko se je angleški podkralj ponudil za posredovalca v sporu med Gandhijem n vladarjem države Rajkot. Slednji Je na pritisk podkralja obljubil, da bo priMtal na Gandhijeve zahteve in uveljavil socialne in politične reforme. Podkraljevo posredovanje v konfliktu Je odvrnilo resno politično krizo in to v momentu, ko je izgledalo, da bo angleški načrt glede uatanovitva vseindijske federacije odklonjen. Gladovna nacul grozijo poljski in madžarski Nemške čete bodo vkorakale v Češkoslovaško PRAGA NEMŠKO MESTO? Berlin, 8. marca. — Nacijaka Nemčija je včeraj zapretila, da bo poslala svoje čete v Češkoslovaško, če bosta Poljska in 0-grška skušali okupirati Ruteni-jo (Podkafrpatako Rusijo), kjer se odpira pot v sovjetsko Ukrajino, ki ima bogata žitna «pol]«- Polkovnik Joseph Beck. poljski zunanji minister, in Grlgo-re Gafencu, romunski zunanji minister, konferirata v Varšavi. V Berlin dospelo poročilo pravi, da razpravljala o zasegi Rutenije. To naj bi dobila Ogrska; s tem bi bila postavljena skupna meja med njo in Poljsko. V Berlinu govorijo, da bodo nemške čete zasedle črto Olo-mouc-Brno in pomagale Cehom, če bosta Poljska in Ograka skušala okupirati Rutenijo. Zasedba te Črte pomeni tudi okupacijo Prage. Glasilo nacijske vlade Voelkischer Beobaohter piše, "da je Praga prav tako ivemško mesto kot Dunaj." Spor zaradi Rutenije je zamotana zadeva. Pred nekaj meseci je Berlin posvaril Poljsko In O grško, da Nemčija kot zaveznica Češkoslovaške ne bo dovolila o k u paci je tega ozemlja r , Beck, ki je znan kot prijatelj Nemčije, hoče zgraditi os med Poljsko in baltiškimi državica mi, da se zavaruje proti vaem eventualnostim. On ve, kaj ae je zgodilo z A v atrij o in Češkoslovaško, zato išče zaveznike, od katerih bi dobil pomoč v sluča ju izbruha vojne med Poljsko in Nemčijo. Slednja, ki je začno z Italijo diktirala pogoje na du najekl konferenci, ki naj bi ga rantirali mir v vzhodni Evropi "za vedno", hoče vzdržati status quo. Domače vesti Novice is Mlnneeote Duluth, Minn.— Zadnje dni je bil aretiran neki Mike Bog-danovlč iz Calumeta, Minn., ki je a štirimi drugimi mladeniči vred obtoien ropa neke farmske prodajalnice zunaj na deželi. — V Marenlscu, Miel*, kakih 18 milj od Wakefielda na Gogobic Rangu, je zadnji teden zgorela hiša, ki je bila last Nika Petroviča in v ognju sta naAla smrt Petrovičeva 17-letna žena in njeno dete, staro devet mesecev. Petrovičev atarejii sin Robert je dobil hude opekline. Požar je povzročila preveč zakurjena peč, ko je bil gospodar na delu. Nov grob na vzhodu Portland, Oreg.—Anton Stra-lovič, član društva 667 SNPJ, Je prejel braojavno veat, da je v Sprinfieldu, Mass,, 2. marca u-mrl njegov brat John, star 71 let in rojen na Gabrovcu pri Metliki v Bell krajini. V Ameriki j« živel 62 let neprestano v enem kraju in tamkaj zapušča ženo in sina. Clevslandake veatl Cleveland. — V bližnji Genevl na farmah je 4. t m. umrla Mary Strnad sa pljučnico v starosti 67 let in doma iz Trtkova pri Sv. Vidu na Stajorakem, V Ameriki Je bila 80 let in zapušča moža, Atiri ainove, tri hčere In aeatro, v starem kraju pa ma ter, dva brata in aeatro.—Naglo Je umrl Jos. Pongrac, vdovec, star 61 let In doma iz Dolnje VI dovice. V Ameriki Je bil 37 let in v starem kraju zapušča hčer — Iz stare domovine so se pri •eitle Marija Vaaal k teti, Sofija Klančar k materi in Manlca Ko rtjar k sestri, vse tri Še mla denke, » Nov rusko-japonski obmejni incident Tokio, 8. marca. — Deaat ruskih vojskov, ki so invadirali Mandžurijo pri Mančulu, je bilo pognanih nazaj po spopadu z Ja ponakimi atražaml. Kden ruski vojak je bil ranjen v bitki. Do-mej, japonska časopisna agentu ra |>oroča, da ae je pripetilo že 24 obmejnih incidentov v zadnjih tednih. Tokijska vlada Je naslovila že več protestov Moskvi pro ti invazijam mandžurskegs o-zemlja, ki pa ho bila ignorirana stavka je izčrpala Gartdhijs, toda šel bo vseeno v Delhi ns kou fereneo, na kateri se bo diakuzijs o reformah in ustanovitvi demo-krstične države nadaljevale, IP^nik Mu »solini je vega ("'.rnale d'Italia. je po- __ ...............T? orgsn ízacVj" Vprašanj e pri dr už i izstop iz Kongresa industrijskih ■......... . i organizacij. Vprašanje pridruži- I tve Ameriški delavnki federsciji ________________ v odločitev. I ' iadji »•onij«. | tJI ' <'«>da| hirala "■"•J*, generalu Francozi. da Italija no bo k'jnih ladij v bližini ■ K- obreja. Meato Bizarte je ]y) wilj M italijanske Konvencije je «ktenila. ds kopija glede izstopa iz CIO pošlje Lewiau. Murrayju in Hillma-no. Slednja sta podpredsednika CIO. ________ h «orea I raci Jako taborišče. Francija. katerem ae nahajajo Apanakl l«Jalb.ll, v Argel Kar Moru, Poročevalci izgnani iz Vatikana Novi papež za zbližanje z Nemčijo Rim, 8. marca. — Val repor-terji mo bili včeraj izgnani Iz Vatikana. Akcija Je sledila, ko ao reporterjl 'poročali avojlm listom o sestanku med novim pa 1 ježem in četvorico nemških kar dinalov. Prepoved velja ne aamo za posebne poročevalce, temveč tudi za one, ki so bili stalno v Vatikanu. Do nadaljnjega obvostlla bodo imeli poročevalci vatop le v urad papeževega državnsga tajnika. Svojim lUtom bodo pošiljali le vesti uradnega značaja. Vai dru gi vatikanski uradi so Jim za prti. Odredba reflcktira Jezo Vati kana nad ^poročevalci, ki so v svojih poročilih omenili imena o. seb, ki so ae oglas Me pri papežu, kakor tudi važnost konference med nJim in nemšikiml kardina ||. V tej vidijo na|K>re Vatika na, katerih cilj Je lajšanje odnošajev med t>apežam in Hitlerjevo vlado. Papež u|>a, da bo uapel v svojih pouku« i h g Jede zMfcanJa med Vatikanom in nacIJaTio Nemčijo. Washington, I). C., M. marca — Joseph P Kennedy, amarlšk I*«Urnik v l/ifwlorMJ, bo ropre zantlral prednadnika Rooaevelta pri kronanju novega |*a|ieža Pl« Ja XII. Novi papež js bil koC kardinal Pacolli Rotjseveltov gost 1. Iftitt, ko Je obiskal Združene država. Prvič ae bo zgodi !o, da bo Amerika uradno re prrtzentiraiia pri kronanju pa peta. Irski teroristi napadli policaje Helfaat, lr»ka, H marca —lr *ki teroristi, Člani republikanske armade, ao včeraj »troljali na |m>-Ikaje na c«*nti pri Kathfrllandu, Potem, ko ao poluaji odgovorili i streli, so teroristi pobegnili. revoltavloja- LisTtčNi Španiji potlačena Franco odklonil pogoje obrambnega sveta MASNA EKSEKUCI-JA BEGUNCEV MADRID, 8. marca. — General Jone Mlaja, načelnik obrambnega aveta, Je danea po radiu na« znanll, da je salrt komunblUno revolto In da ao ae voditelji podali. Komun MI no ae dvignili proti novi vladi, ker ae je odločila aa kapitulacijo pred genera-om Francom. Pariz, 8. marca. — liOjalistič-na Španija je pred odločitvijo, ali naj kapitulira pred faiisti ali tvaga anarhijo. Tako pravijo v Parizu, kamor prihajajo poročila o krvavih bitkah med komunisti in drugimi eketremisti ter četami generala Joaeja Mlaje, načelnika novega španskoga režima, v Madridu, Allcanitl, Kar-, tageni, Murciaji in Cuenci. Poročila o spopadih v Madridu ae vzdrlujejo, čeprav je Mlaja Izjavil, da*je meato pod njegovo kontrolo. Bitke ao nadaljevanje izgredov, ki so se pričeli v pondaljek. Miaja je poslal letalce, da z bombami preženejo komuniste is poslopij v severnem in vzhodnem delu Madrida, v katerih so se za-barlkadlrali. Neko poročilo se glasi, da Je Mlaja ponovno apeliral na getie-v rala Franca za mir In stavil pogoje, katere pa je Franco odklonil, zaeno pa je zahtoval brezpogojno in takojšnjo kapitulacijo. To j>omenl, da bodo morali loja-listi kmalu odložiti orožje. Naznanilo, da je premier No-grin resigniral, Je ipo Izjavi nekega uradnika, ki Je pobegnil v Pariz, nereanično, Negrin in člani njegovega kabineta ama^ trajo člane obrambnega, sveta1 za ritbcla. Ta uradnik Je dejal, da Je Franco dal ustreliti 1200 lojallstov, ki so pobegnili iz Katalonije v fašistično Španijo, Čeprav Jim Jo obljubil pomilostitev. Ako bodo fašisti okupirali Madrid, bodo sledile masne ekse-kuclje lojalistov. Negrin In bivši zunanji minister Julio Al v are z del Vayo sta včeraj doapela v Pariz. Iz Španije ata pobegnila • letalom. General Modesto, komunist, in polkovnik Knrlque Llster, anarhist, vodilna vojaška častnika poražene katalonske armade, sta včeraj doapela v Toulouae, Francija, V tem meatu ae nahaja dvajset drugih španskih vojaških častnikov, med temi general Hidalgo de Cisneros, bivši načelnik lojaliatičue letalske sile, in bivši delavski minister J ose Regas ter Vincente Uribe, bivši pol Jedel »k i minister, lli*erte, Tunini Ja, H marca.— Španske bojne ladje, ki ao zadnjo soboto iMfbegnll« I r Karta« gene, priataiUšča ob Hredozem. skem morju, m včeraj priplule v to Juko francoske kolonije v aevetot Afriki, Na krovu enaj-atih bojnih ladij ao nahaja 4000 mornarjev In 400 civilnih in vojaških beguncev. Unija CIO zmagula pri volitvah Washlngton, D. C. K«le-ralni delavukl «albor Je jm» isidu volitev, pri katerih jo omagala A m e r i c a n (kmimunkation* Assn.; unija CIO, odredil, da mora Postal Telograph A Cable Co. primati to unijo kot predata vnico vseh telegrafIstov pri kolektivnih pogajanjih. Ta unija Jo dobila pri volitvah 6187 glasov, unija ADF pa 2864 glasov. ..f , mA \ PB08VETA PROSVETA TBI ENLIGHTENMENT Of UIPIINA HO' rooroana jaoMor* ht o- m m 9* - » ■m rit » ju» hu. lin ■ M 1*1 • IHMIM WMM (ftftlMi M.) M mm» I» * «• i. prttÊàl I hMm. . . .7 . Mnaiillli «i mUSm »ia Mt k* Ntm. _ wtli ^ NiUMi t»M»4» «*J» wfcsa iniBlny PROSVETA Ml-N a*. A»».. or TO« rtDKKAl tasse as sash MMM. NM* »aja m primmr fJ«lf tu ¡•'^'•aUTV m îmi art ae mrni. ¡s*s£ KoAo stoji Amerika z ozirom na vojno—X V Interesu velike večine ameriškega ljudstva, delavcev in farmarjev, je, da Združene države zasledujejo mirovno politiko v odnolajih z zunanjim svetom, ampak v tej mirovno politiki no ame biti nobenega "apj^asementa" v Ikodo demokraciji. Mirovna politika tudi ne pomeni oboroževanja totalltaroev v Evropi in Aziji; bal narobe — «m bolj Amerika z obema rokama zalaga japonske milltarlate in evropske diktatorje a stroji in surovinami za vojno, tem bolj ae aama bliža vojni. Amerilka vlada lahko kontrolira trgovino z orožjem in atrelivom in prav lahko bi raztegnila kontrolo tudi nad trgovino i materialom, iz katerega ae izdelujeta orožje in atrelivo v tujini. Nujno potrebna je drastična omejitev izvoza kovin, olja in kemikalij v totalitarne države, posebno na Japonako, v Nemčijo in Italijo; če te države ne dobe dovolj tega materiala, ne bodo mogle začeti napadalne vojne oziroma Ja-ponika bo morala prenehati a svojimi bojnimi operacijami na Kitajakem. Za ohrano miru in za interese amerilkega ljudstva bi bflo bolje, da amerilka vlada na kakšen način odikodl ameriške kapitaliste, ki prodajajo to blago, kakor da bi jim puatila avohodno izvažanje bojnega materiala v ikodo splošnega miru. V interesu velike večine amerilkega ljudstva dalje je, da Združene države ne vodijo no* bene izolacijske politike napram inozematvu, niti na drugi strani kaklne politike kolektivne zalčite ali zavezniltva. Izolacija je danea nemogoča, zato je utopija, dočim je vaaka politika zunanjega zavezniltva nevarna, ker bi prav gotovo potegnila Amerika v vojno na tujem kontinentu. Amerika za avojo obrambo ne potrebuje nobenih zaveznikov od zunaj — potrebuje pa močne demokratične fronte na znotraj. To je vae, kar potrebuje. Potrebno pa je, da Amerika — brez vaakih obveznih paktov — ekonomako kooperira z demokratičnimi deželami, to Je z deželami, ki rea hočejo biti demokratične in katere ae na vao moč upirajo totalitarizmu. Te dežele bi Amerika morala podpreti a krediti in blagom — to-Ifko bolj kolikor manj bi tržila s totalitarci. Ne-kakšna ekonomska federacija demokratičnih narodov bo potrebna v bližnji bodočnoati In Alnerika lahko začne —- polagoma, korak za ko-rakom—z organiziranjem Ukine federacije. Amerika mora poatati neodvisna od Evrope in Azije glede onih surovin, ki jih le uvaža ; to sta v glavnem kavčuk in kositer, ki ju Amerika uvaža iz angleških in holandsklh kolonij v Aziji, kjer ga je dovolj. Na ta način bi Združene države gospodarako dvignile južnoameriške republike, zlasti Bolivijo in Brazilijo, zado-stile bi svojim potrebam in obenem bi pomogle Južni Ameriki, da bi ne bila več navezana na japonski in rfemlkl trg. Najvažnejša mlalja Amerike, če hoče imeti mir in če hoče oatati demokratična —- je pa pred njenim nosom, doma. Najbolj amelno Je, če Amerika "reluje" evropsko krlio, svoje velike krize doma pa ne more ali noče relitl. Ali naj Amerika demoki^zira Evropo, dočim je njena demokracija Mira lukenj? Amerika ne more osvoboditi nemikega ljudstva, Italijanskega ljudstva in drugih zasužnjenih ljudstev v Evropi! Naloga za to oavobodltev je onih ljudstev samih, ni naloga amerilkega ljudstva. Je pa naloga amerilkega ljudstva, amerilkih delavcev in farmarjev — č« ae le naloge zavedajo — da očuvajo in Izboljlajo ameriško demokracijo! Amerilka politična- demokracija je na vseh koncih in krajih zelo kitava bal uradi neaa-vedtmstt večine amerilkega ljudstva. Ameriški kapitalistični mogotci in drugi naiadnja-ki — poleg agentov, ki so v službi tujih dikta-torjev — demokracijo izrabljajo in zlorabljajo, da je strah. Naloga ameriškega ljudstva |»red vaem delavcev in farmarjev, je, da atore kontr lej zlorabi in raztegnajo demokracijo tudi na «konomako, industrijsko in socialno polje. Prodno p« morejo ameriški delavci doaeči kakšen uspeh, ae morajo sami združiti in nare-(ftaOs t aadaji hafaal) r Glasovi, iz naselbin Kampanja ta Cankarjev yltumik Cleveland. — Z izdajanjem leposlovnega mesečnika Cankarjevega glasnika moramo Iti pogumno naprej! Doaedaj je že izšlo oaemnajat številk fe kulturne revije in gledati moramo, da jih bo izšlo le mnogo. Navdušenje, ki je rod Ho ta i*Hr«bni literarni mesečnik, ne sme ponehati, ampak mora z vsakim dnevom bolj in bolj rasti! Na zadnjem občnem zboru Cankarjeve ustanove je bilo sklenjeno, 6tf H prične ponovno s kampanjo za naročnike na Cankarjev glasnik. Ta kampanja ae je pričela s 1 marcem in se konča z 31. majem. Da bomo čim bolj uape&ni, smo aklenili, da bomo dali novim naročnikom velik popust na naročnini, in sicer kdor po*U* z* časa te kampanje en dolar direktno v urad Cankarjevega glasnika, mu bo naročnina kreditirana za pet Mečev. Poalužite ae te prilike! Obenem je Cankarjeva ustanova razpisala krasne nagrade, ki jih bodo dobili zastopniki, a-ko pridobe naalednje število naročnin: Za 100 celoletnih naročnin — hladilnica izdelka General Electric, vredna $164.50. Za 65 celoletnih naročnin — oprava za spalnico (bedroom set), vredna $lt)0.00. Za 50 celoletnih naročnin — peč (Grand atove), vredna $80. Za 40 celoletnih naročnin — pralni stroj, vreden $60.00. Za 30 celoletnih naročnin — radio (Zenith), vreden $40.00. Za 26 celoletnih naročnin — čiatilnik za preproge (General Electric), vreden $29.00, Za 20 celoletnih naročnin —-električna ponev (Nesco-roast-er), vredna $19.50. Za 10 celoletnih naročnin — pražil ni k (automatic electric »read toaster — Sun Beam), vreden $12.00. Za "5 celoletnih naročnin — električna ura (General Electric), vredna $6.25. Te predmete al lahko ogledate pri znanem trgovcu Dolganu na Waterloo Rd., kateri je omogočil, da lahko dam/) tako c ras ne nagrade za tako majhno število naročnin. Torej, korajžno na agitacijo, da bo Cankarjev glasnik še dolgo Časa Živel, nam dajal pogum, nas izobraževal. Naročnina na Cankarjev glasnik je za celo leto $S.00, za pol leta $1.50 in za 4 mesece $1.00. MIlan Medvenek. Dopiiri in dopisniki Cleveland. —• Biti dopisovalec naše liste je nekam čudna stvar. Nikoli ne bol vae zadovoljil. Vedno ae bo kdo jezil, drugemu se bo dopadlo, tretji bo rekel, da al neumen Ud. Potem, ko se ne boš oglasil nekaj Časa, mnogim poatane dolgčas po dopisniku. Smešno, ampak je tako. V nedeljo, 26. febr., sem šel na ples čitalnice SDD, katere sem član. Bilo je takoj pol tuca-ta vprašanj, zakaj nisem nič pisal ta priredbo«. Torej nič nima jo radi, a me včaalh vseeno ljubijo, drugače bi me ne pogrešali. No pri katoliškem listu Ameri- ški Domovini me imajo res radi. Kaj bi pisal Anton Grdina, ako bi mene ne bilo? Proti komu bi protestirali pri "najsvetejšem imenu"? In dokler sem tukaj, se katoličani kakor tudi napredni-za-narodov-blagor vsaj lafrko ob nekoga spotikajo. Prominentna oseba, kaj? — i Ko sem lani reševal Witko-vich-Naprejevo zadevo, se je o-glasil tudi na* Celin, predsednik društva Mir 142 SNPJ s svojo recitacijo. On je saj malo Na-prejev pristaš. Zato mu je sedaj v Pittsburghu ploskal Frank Starman. Ampak prejšnji tajnik društva 142 Louis Mrmolja se ni preveč pohvalno izrazil o Celinu. Toda tega ne bom tukaj razlagal. Opozarjam le čitatelje, da je ta dopisnik v glavnem v pravem, kadar pošlje kakšno poročilo iz metropole, ker ni nož, ki reže na obe strani. V nemilost radi klobas je prišel tudi zastopnik Anton Zidan-šek — in tudi uredništvo. Ko sem bil v Waukeganu, so mislili, da sem jaz oni, ki kadi z bri-novim dimom, da se kade te klobase. No, pa vzemimo stvar tako kot je in ne tako kot bi jo radi prikazali. Anton Zidanšek je star nad 70 let, kljub temu pa izgleda zdrav in močan. Kaj In koliko se je ubijal s fizičnim delom, mi ni dosti znano, vem pa, da nima sedaj dela in ga tudi ne dobi, če bi še tako rad delal; niti pri WPA ga ne dobi, ker je na milijone brezposelnih, med njimi sto in stotisoče mladih fantov. Zidanšek je agitator Prosvete. Kako je postal in ako je on pravi "oče" Prosvete ali ne, to ni na dnevnem redu. Vprašanje pa je, kaj naj ta član stori, da se bo preživel v sedanji starosti? On mora tudi jesti in spati nekje, dokler bo živel. In od kod dohodki? Mu le to zastopništvo prinaša dovolj, da bi v pričo konkurence, katero ima, lahki živel brez kJobas? Vi se lahko smejete, ampak je važno vprašanje za zastopnike naših listov. Kdor še ni poakusil ob tem živeti, naj se ukvarja s takimi potovanji. Bo potem veliko lažjfe presojal meaene klobase. Toda naj vam po domače povem: ker delo ne donaša dovolj zaslužka, si mora zastopnik pomagati k tem, da ljudje vedo, da mora tudi on živeti. Saj še Charley McCarthy ni bil zadovoljen s $3000 na teden, čeprav nič ne je. Ko je zahteval $3085, je njegov ata Edgar Bergen hotel videti, zakaj tistih $25 več. Charlie mu je odgovoril: "O-o-o Bergen, ti moraš tudi jesti in $25 bo zate!" In ko Zidanšek omenja tiste klobase, vedite, da so zanj, ker mora tudi on jesti. In kadar ne bo več jedel, tudi klobas ne bo več v Prosvetl. Lahko, da bo potem nekaterim mamicam dolgčas in še Nace bo rekel: časih pa so le bile okusne, še bi rad grižljaj . . . Zadnje čaae pridno fftam v Proletarcu zanimive dopise Joh na Filipiča iz naše metropole. Ne vem, ali je on kaj v sorodu z generalom Filipičem, ki je podil Turke po Bosni in Hercegovini. Tudi John Filiptč dobro rede in klesti tteU nsše za-blagor-naroda py-rtietropoli. Le tako naprej, John! Takih dopisnikov je tre-, ba pri nas v Clevelandu, ne pa mev«, ki se hočejo vsem prikupiti. , , , Ko sem bil V Waukegamu, mi je rekla neka ¿ena: "Filipič bi moral priti še v Waukegan, da bi naložil na voz tudi tukajšnjega predsednika JSKJ." Odgovoril sem, da ima opravka doma. On zelo dobro pozna. razne karakterje. Te dopise je hotel poslati Proaveti. Ampak urednik Ivan Molek je bil tukaj in naši "mučeniki" za-narodov-blagor se mu menda smilijo. Lahko tudi, da so ga prosili: "Molek, ne pri-občaj dopisov proti nam, saj veš kakšni smo!" Tone Terbo-vec je vrtnar In rad piše o — "solnčnih rožah", kar njegovi stari prijatelji 4 ud i odobravajo. Saj so že tudi meni svetovali, naj bi se držal Terbovčeve taktike. Pa sem odklonil in dejal, da so bili moji pradedj^ bojeviti ruski kozaki Barbičevi, in boje-vitost je tudi meni prirojena. In muzika? Well, tudi John Filipič je muzikant. Igral je klarinet pri godbi Bled in tudi na "kro-matično" harmoniko se razume. Zato je tudi tako izboren dopisnik. Znati je treba, potem pA plešejo! frank Barbič, 63. Filmi v Ambridgu Ambridge, Pa. — Članstvu in Slovencem v Ambridgu in bližnji okolici naznanjamo, da se bodo v torek ob 7. zvečer dne 14. marca predvajali fjlmi SN-PJ v Slovenskem narodnem domu na 127 Merchant st. Slike so bile snete v raznih krajih Slovenije in bo občinstvo imelo priliko videti svoje rojstne kraje. Predvajal jih bo Vincent Cain-kar, predsednik jednote. Na obilno udeležbo vaibh— Odbor društva 33. Poročilo zastopnika Nekje v Penni. — V zadnjem dopisu sem poročal, da me je gospa Hrovatin iz Pittsburgh povabila, naj se udeležim koncerta in prve obletnice mladinskega pevskega zbora Prešerna. Proslava ae je vršila popoldne na 26. febr. v Slovenskem domu v Pittsburghu. Da ne bo stari "o-če" Prosvete brez sedeža, sem si ga zagotovil že deset dni pred koncertom. Ek/bil sem ga pred oltarjem v tretji vrsti, da bom lažje opazoval potek koncerta. Mislil sem, da bom program na tančno opisal, toda bi vzelo Qre več časa in prostora. Ko se je dvignil zastor, se je pred nami res pokazal oltar, poln mladine. Deklice so bile v belih krilcih, dečki pa v belih srajcah z rdečimi kravatami. Kot sem slišal, šteje mladinski zbor 72 učencev, katere podučuje mrs. May. Ona je majhne postave, toda se je boji še Tone Klemenčič iz Cheawicka, čeprav je junak; podložen ji mora biti tudi Prijatelj iz Libraryja, dasi je kovač. Bistro oko gospe May ga pogleda samo z enim očesom, ztffuga s prstom in kovač postane popolnoma miren. Kot sem že rekel, ne bom v detajlih poročal o programu, ker bi to vzelo več kolon prostora Naj vam le povem, da ao bile vae točke dobro izvajane in ao pevci, mladi in stari, želi salve aplavza pri vsaki točki. Deležen ga je bil tudi Leopold Prijatelj, ki je zapel pesem "Tam je moj dom". Meni je prej naročil, naj ga grajam, toda po nedolžnem ga nisem mogel, ker res dobro ¿apel. Vsem pevcem, mladim jo starih», prhmanje. J Le tako naprej! Ob vašem prihodnjem nastopu 'vas bomb -te i? večjem Številu obiskali. Program je vodil Paul Klun, predsednik Slovenskega doma, ki Je mojster v tej stroki. Po programu se je pričela plesna zabava. Jaz se je nisem udeležil, ker me je neki žvcati naročnik iz Delmortta priti snih #i> steno v spodnjih proatolrih in mi Začel "pitati" na ušesa. ko sem ga uveril, da sem zastopnik Prosvete, je malo popustil, da sem prišel nekoliko k sapi, nakar me je peljal k miai Ln naročil pijače. Začel je pripovedovati, da je čital moj dopis, v katerem sem rekel, da imam za ta mladinski koncert že sedeft zagotovljen. Naročil sem zetu, mi je pripovedoval, rfaj napoji avto z ga-solinom, ker hoče spoznati tega Zidanška, ki piše izvrstne dopise. Rekel je, da z ženo najprvo pogledata» Če je Zidanškov ali Barbičev dopis in da bi mi Žena takoj kiss dala, če bi me videla in postregla z dobrotami. Pravi mi, naj še pišem. Priče tega razgovora je bilo več drugih pri mi zi tudi Anton Zbašnik, tajnik JSKJ. Sedaj moram pa še poročati, kako sem se podal na potovanje na 25. febr. Odločil sem se, da me noben vrag ne zadrži doma. Deset dni je razsajala burja, da nisem mogel nikamor. Sedel sem pri zakurjen* peči, kakor Nace Žlemberger. Omenjenega dne sem vstal že o peti ur! in nabašem svojo tornistro z raznimi predmeti. Moja žena pokuka ven, kakšno je vreme. Ko se vrne, kam boš pa Šel v taki burji? mi pravi. Toda jaz je nisem poslu-Šal. Ovije mi nekaj okrog glave, jaz pa sem ji rekel v dali: No, ker tako skrbiš za moja ušesa, daj mi pa še en poljub. Takoj sem dobil zelo vročega. Ko sem prišel na postajo, sem premišljeval, zakaj je bila žena tako uljudna z menoj pred mojim odhodom? Vpraševal sem se, ali bom srečen ali nesrečen na mojem potovanju? Spomnil sem se, da sem ji prejšnji dan kupil novo peč, tako, kakršno si je šelela. Tolažil sem se ves dan, da je lepo, Če mož dobro postopa z ženo in tu pa tam ugodi njeni želji. Kaj me čaka na mojem po-vratku, ne vem. Ko pridem na postajo v Pittsburghu, je bilo mesto zavito v nfeglo. Sel sem na busno postajo in si kupil listek do Cheswi-cka. Seveda sem tam najprvo obiskal slovenskega gostilničarja Toneta Klemenčiča in njegovo soprogo. Tone je izvrsten lovec na divjačino pa tudi dober organizator in pomočnik pri nabiranju novih članov. Povedal mi je, da jih je dobil že enajst On mi je Že večkrat pomagal, da sem dobil nove naročnike na Prosveto. Tako se je zgodilo tudi 25. febr., ko sem bil njegov gost 24 ur. Dobil sem sedem naročnin in tudi dva nova. Proti večeru me je peljal v Slovenski klub, mimogrede pa sem obiskal Petra Gruma in njegovo ženico. Bila sva lepo postrežena. 2ena je rekla, da bi lahko ponovila naročnino za vse leto, toda potem bi me predolgo ne bilo okrog. Iz tega je razvidno, da sem priljubljen pri naših rojakih. Potem ao pričeli prihajati ljudje od bHzu In daleč. Prišel je tudi Frank Gruden iz Russell-tona, ki me je takoj potretal in ponovil naročnino za vse leto. Poprosil me je, naj sporočim Franku Barbiču, da moje in njegove dopise najprvo prečita in naj nadaljuje z dopisi. Ce la-žem, naj poročajo uredniAtvu, da ne pišem resnice. Tako se godi po rasnih naselbinah, da najprvo pogledajo Barbičeve, Va-lentinčttevc, Snoyjeve, Jurcove In druge dopise. Zelo so upoštevani tudi Langerholcovi dopisi, toda ao preredki. V Cheswicku ao mi tudi povedali, da tamkajlnji klub dobro napreduje. Tam ao na delu »a združenje okoliških društev, ki štejejo nad 400 članov, da bi ai zgradili skupni Slovenski dom, ki bi odgovarjal njih pogrebi in bi l>il |«moa vaem naselbinam. Naj za danes zadostuje. Iz Clarkiga in Jolwistdwnbi pa bom poročal prihodnjič. Anton Zidanšek. zastopnik. !«Hka kale prrd bombami term prostor v hma, Anglija. AM «ta TrmrwiaV Podpirajte m] IMI ČETRTEK, 9. MARPA < Emil Vandervelde Dne 27. decembra 1938 protf večeru i kji Emil Vandervelde v bruseljskem "del*\l domu" s svojim najboljšim prijateljem j ^ som de Brouckerom, ki ga osebno poznajo tï nekateri sodrugi v Sloveniji. Ob desetih z ter je odšel domov, legel v posteljo, čez eno Z nenadno izgubil zavest in proti jutru izdih 7 Belgijska delavska stranka je «Rul,ila z „S svojega najbolj priljubljenega vodnika j„u! nacionala pa najbolj prepričanega intêrnafi«" na Us ta in modrega krmarja. Množice delavk so ae poslavljale od n*«*a nâ mrtvaškem od2 v "delavskem domu" v Bruslju, belgijsko ¡Zj stvu in zastopniki skoro vseh aocialistiénih strank so ga sprem «i na «adnji poti. DhivbS časopisi, posebno belgijski, francoski in an^ Ški prinašajo polno spominov njegovih pri jate. Ijev in tovarišev nai>j. i Emil Vandervelde je bil ro>en 15. januari. 1806 v I*eflu. Nfctfov Oče, sofrnlk, je bil 8i„ flanskega peka. Njegova mati jè bHa hči ¿e^ ljarja iz francoskega pristaniškega mesta Bor-deaux. -- Komaj petnajst let star se je že zapisal ni univerzo v Bi*ualju în Se posvetil pravnim in socialrtim študijam. Postal je advokat in pro< fesor. Zgodaj je ritopil v politično življenje. Kot sin liberalnih staršev je vstopil v "mlado liberalno gardo" v Ixellu. Kmalu "so ga ogrele Proudhonove ideje in 1885.1. se je vpisal v "de-lavsko ligo" v Ixellu. 1888. 1. se je na univerti, kjer je tedaj poslušal medicino, srečal z Brouckerom, postal pod njegovim vplivom so-cialist in njegov neločljiv prijatelj do smrti 1889. leta je že prisostvoval ustanovnemu kongresu druge internacionale. Tam se je seznanil z Engelsom, Wilhelmom Liebknechtom in Be-blom. Polagoma je postal marksist, kakor je sam zapisal: "Moja pot do marksizma je bila dolga. To je morda vzrok, da nisem bil tako strikten marksist kakor de Man. Toda potem sem doživel, da so se postavili desno od mene marksisti, ki so bili prej na levici." (S tem namiguje prav na de Mana, ki je kasneje pisal kritike marksizma, in na sedanjega soc. ministrskega predsednika Spaaka, ki je bil najprej komunistični poslanec.) Vandervelde je bil marksist v pravem pomenu besede: ni ponavljal Marksovih besed in citatov, temveč je raziskoval in tolmačil resnično življenje in dogodke in perturbacije v družbi in politiki. O tem je napisal tudi knjige, med,drugimi "Le Marxisme n'avait pas fait faillite" (Marksizem ni bankrotiral) in "L'Alternative" — ta alternativa je: državni kapital lizem ali demokratični socializem. Vse je pisal iz svojega lastnega doživljanja in opazovanja. Tako najdema v- "Alternativi" , tudi njegovo avtobiografijo: "Bil sem zaporedno izredni profesor na bruseljski univerzi, ker mi radi mojega svetovna ga prepričanja niso hoteli dati redne profesu-re; "kolovodja", ki je delal težave žandarjem; poslanec skrajne levice, ko me je v času velikih stavk za splošno in enako tajno volilno pravico obtožilo državno pravdništvo "hujskanj» in rovarjenja proti državni varnosti"; potenfc ko je prišla vojna, isti dan, ko so udrli Nemci v Belgijo, državni minister, član vlade za narodno In državno obrambo; po sklenitvi miru pravosodni minister, po Volitvah 1925., ki §• prinesle velike uspehe socialistov, zunanji minister. Ko sem v novembru 1927. zapustil tO mesto, so vsi nasprotni časopisi pozdravili moj odhod, rekoč, da se nisem nič spremenil, da sem ostal nepoboljšljiv socialist, in da sem bil tudi kot zunanji minister zastopnik Internacionale. ^ resnici so imeli prav." , ' Skoro šestdeset let svojega življenja je posvetil socializmu; bil je neumoren borec, znani stvenik, delavec, Časnikar in po Jauresu največji govornik V internacionali. Probleme, ki «J ga posebno zanimali, je hotel videti sam ^ blizu. Tako je potoval v Rusijo, Kitajsko, P« lestino in o vseh teh potovanjih je napi«) knjige. Vse je hotel poznati, za vse se jezdnima!, za pravo, sociologijo, /ilozofijo, ver«® zgodovino, umetnost. Njegovo književno lo je bogato. Poleg že omenjenih so !><>^')n° važni ti-le njegovi spisi: "Le collectivisme « l'évolution industrielle", "Le syndicalisme contre l'EUt' (sindikalizem proti državi) in ** opération socialiste". Prav do zadnjega je delal v gibanju. Njef®* va zadnja velika akcija je bila proti prflg tunistični politiki Ôpaaka, ki je '^"^TT" gijskega poslanika v Francovi Španiji. i cal je: "Socializem ne more prenehati hiti £ vOlucionaren in internacionalen, če nore P nehati biti socializem." . . . Iz Vzajemne Svobode. (Dalje t« »m krfaaa.) » diti konec svojim medsebojnim razprt'««m ^ ko se hoče Amerika zavarovati pred vojn« izboljšati svojo demokracijo, mora al ustvariti močno demokratično fronto d"** je njena glavna potreba. Vse drugo nc pomagalo. £ "demokratično fronto" ne morala vsa Amerika pripeti ai znak i ' ^ ^ skih novodealcev in burboncev. Ne' biti fronta vseh onih ljudi, katerim )* £ srcu popolna demokracija in katerim vsaka diktatura, bodisi fašistična ali stična. 9. MARCA starega kraja imorja Trst ¡n Tunis ¿n k o trgovinskih od-^d tržaško iuko in Tu- ^vinskih .tikih s Sred-ropo ¡" Trst mu je služil •po tranzitno luko. Ta-vojni je trgovinski pro-j Trstom in Tunisom ze-*tel, a fe pred koncem elfa desetletja je spet u-„ odtlej si je do lani ne-ipomofrel. objavlja o blagovnem u s Tunisojn naslednje e. V'razdobju 1923-25 je povprefno po 25,000 ton etno, v naslednjih dveh mo po3,000, v letih 1927-le k 2600. Za naslednja list nima podatkov. V 37 se je promet dvignil unisa so uvažali ■ropo predvse/n t-Nl v Sred-fosfate. vropskc držsrve in pred-iemcija, pa so v zadnjih ločno omejile uvoz teh preko Trsta, "W so na-Dmestlla na Balkanu in na V Tunis pa so iz Sred-rope uvažali predvsem elke iz železa, keramične in steklene produkte, preko Trsta .pa se je ze-II, odkar je pričela jugo-vlada usmerjati ves preko dalmatinskih leta 1925 je dosegel iz-iz Jugoslavije preko Tr-'ums preko 50% vsega iz-reko Trsta v Tunis. Lani lilo le Se za 1.4%. DROBNE VESTI izključujejo tudi iz sin- «rganizacij. — Tako je sindikat komercialistov 1 5 židovskih doktorjev lakih ved. Svoj sklep je ia resolucijo velikega fa-fga sveta in zadnje dekre-taterih so bile Zidom od-nekatere civilnopravne , omejena njihova zem-istninska pravica v mena deželi In odvzeta sle->ravica do vodstva podje-majo več kakor po sto na-cev. javna zabavna in lokali, Mučeni s tujimi firmami, »morala v 6 mesecih pre-0 tem je bil te dni izdan i» zakonski dekret, ki po-določa, da bodo morali «i kinematografi, gledali-ali in zabavišča v bodo-lj italijanska imena. V tega dekreta bodo mora-v Trstu in drugih krajfh ■ Krajine preimenovati lokalov. Trst—Reka bodo s rcem prišli vijziti novi e- vlaki. Vožnja se bo skrajšala na manj ko dve **lna smrt lekarniškega ^ v Postojni. — Pred našli „a iiodatrešju ne- *v Postojni obešenega 39 NvariaTrikmana, ki je bil ¿asa nameščen v tu-|*karni. |»r¡ preiskavi pa ali. da j«. |,i| Trkman za-*n- '^«j *o aretirali nje-'"ro ae je baje L'Porekel. Oaumili g0 jo Widar pa Ae ni docela al' «i ni morda Trk-življenja. « P«a«r. - v Trstu je zi(|Hr han Uvi p.. r>niurgh Press poročilo iz naših krajev in o delegaciji, ki je šla v New York na pogajanje za sklenitev nove rudarske pogodbe. Poročilo pravi, da je bilo ob času sklenitve sedanje pogodbe pred dvemi leti 200 mehaniziranih rovov, danes jpa jih je nad 1300. Mnoiijo se tako hitro, to je mehanizacija premogovne industrije napreduje tako naglo, da stara pogodba več ne odgovarja današnjim> razmeram. In pri vsakem rovu, kjer instalira jo modema mašinerljo, izgubi polovica udarjev dela Z drugo besedo: ti stroji praducirajo pre-motga kolikor hočejo. Sedaj je pred vami vprašanje brezposelnosti. Jaz ne zagovarjam Lewisa, ker sem' proti nje mu že veliko pisal. Zagovarjam pa delo vaših bratov premogar-je vipri PMW; to je progresivno grupo, ki deluje za združenje Ali ste vi dopisniki proti njim t Zakaj nič o tem he omenite v vaših odgovorih? Gonite in ved no .ponavljate le: Lewis in Lewis! Na dan z resnico! Ta skupina naprednih rudarjev v Gil lespieju mora biti čislana, kajt ko je zadnjič umrl sin vašega novoizvoljenega odbornika Jacka Battuella, je bil tak pogreb kot ga. Um še ni bilo. Terej to kaže, da ao vaši premogar j i na kk>njeni njih delu in da jih či sla j o. Vsi očitki doplsnikarice so is pretekle dobe, ki je bila že dost obdelana in sploh nima pomena da bi nanje odgovarjal. Franko pa nekaj trdi brez vsakih fak tov, češ «amo «plačujete in k a, dobite? Nekaj gotovo. Prej, ko ni bito unije po veliki stavk 1927-28, so premogar j i nakladal premog tudi po 2ftc od tone. Pr tehtanju premoga niao ime svojega zastopnika in so jim o-peratorji kradli, kolikor ao ho teh. Na delo ao hodili, kadar je | kdo hotel. iPoznam rojaka, še danes dober delavec, ki je rekel "Snoy, bolje bi bilo, ko bi bi danes doma, namesto da sem g feral. Ko bi bil doma, bi lahko j | ¡del karkoli, tako pa je žena mo-'r»la v prodajalno. V prostoru imam debel kamen in danes n sem zaslužil niti 60c." Ako so v čaau, ko ni bilo un je, kaj hoteli plačati za mrtvo delo, je bilo prav, ako ne, je bi lo tudi prav.'Ako si kaj rekel so ti povedali, da poberi orodje 'in pojdi. Danes imajo premogar j i svojega zastopnika pri Vagi. Od tone plačajo 70c. Torej je vseeno nekaj in rudarji ne plačujejo asesmenta zaman. Jaz sem po stavki delal proti l^ewisu, da bi reorganizirali u- Rden izmed pobojnikov časopisnega magnata Hearsta. ki nedavno napadli grupo opazovalcev pred uradom Hearatovih 80 isto v v Chicagu. v (erovem u Antona Kom-. pojavil naj M 'am ps se ji Vk"j«ko hiAo *o-*rJa. Senik je i ■A Vrmmaki vojaki v trdsjavaki «sil t Tssiaiji, francoski kofcmijl v Afriki. nijo. Ponoči smo pribijali letake, vozil sem organizatorje in sklicaval shode. In kdo nam je vse prekriial? Ne toliko Lewis kot oni, ki so se dali (potegniti, ker so slišali nekaj bolj radikalnega. Ampak unija je tukaj. Treba je izobrazbe, treba je, da se delavci zainteresirajo zanjo, pa bo Lewisu, Greenu in slič« nim voditeljem odzvonila To so dejstva, ne pa kar vi naštevate. In pokažite kak boljši slovenski list kot sta Prosveta in Pro-letarec, ki vedno delujeta za vaše interese. Jaz sam bi lahko napolnil Prosveto s fakti in ne z osebnimi mrftnjami, ampak čez nekaj tednov bo mogoče drugače, ako pride do združenja ali vsaj do zbil tanje CIO in ADF. Potem ne bomo imeli vzroka kaj takega pisati, pač pa bo nafta naloga, da bodrimo delavsko maso, da se zainteresira za svojo unijo in pošteno delavsko giba-nje. In seveda mi Slovenci tudi za večjo 8NPJ, ta Prosveto, Proletarca in Prosvetno matico. Zakaj bi se naj pikali po listih, ker je nam to 1© v škodo. Vsi smo enako izkoriščani, pa naj spadamo tam ali sem. Prav zato je naša dolžnost, da delamo za skupnost in slogo. In da bodo čitatelji Prosvete bolj na jasnem, kakšne razmere vladajo v Illinoisu, kjer kontrolira premogarje PMVV, evo vam ga poročita, ki pa je tako, da bo naše dopisnike fcn nasprotnike združenja gotovo zbodlo v oči. V Gillespieju se Je 16. febr. vršila konvencija rudarjev. Predložena je bila tudi resolucija po lokalni uniji 75 iz O'Fallo-na in believillskega okrožja. Resolucija govori o številnih malih rovih, ki ne plačujejo po pogodbi. Mrtvo delo opravljajo brezplačno, sploh, da hočejo konkurirati, kdo bo ceneje dejal. O-peratorji /plačujejo 15 do 20% !manj kot govori lestvica. I)a u-radniki vedo za te razmere, toda se ne zmenijo. Neka kompa-nija da ni plačala zaslužka že 60 dni. &e več drugih stva* je v tej resoluciji, ki slabo govore. Resolucija zaključuje, ako bodo ostale te razmere, da bo treba uposltti vse organizatorje PMVV v tem okrožju. To se veliko slabše sliši kot p« tisto, kar navaja sestra Medi-zer, da J I je nekdo rekel, da imi je vseeno če dela ali ne, ker prejema $20 mesečno od IJMW. in Ozanich ni hotel poalušaAi takih poročil. Je raje šel v Penno delati razdor med antracltne rudarje, katere teli osvoboditi It-pod l/ewiaovega jarma. Proč s aeblčnostjo In na dan s fakti in resnico! f'ot«m bomo mca »rra nacnanjaai Mirodnikom, aeanrrm in srijaUliaai Iu*itw v»«l, da ja krni« «Mrl pratrsaU alt livljan)« mojomu IjuUaiu -aepesfs-ls-efste______' ■ FRANK VADNJALU I larl j* imi ¿liri mr»Will mu/ni ImUsai da« ». fvbrusrja 1*9« v l*«an Meaarel IwlniAniei. I'ii«r»l» M J* eráll po eivtla«m ufcr«Ju It. februarja I. I. it ki*» ¿ali» i i HM Mur lirik s« MuH un»ll potepuHM*. Mejaa j« bil IS. »#pt. IN«! v /ur ur ju aa Kraua. 11*1 |a / laa draiUa M. 901 rsi'J r Brevetes, W. Va. ia drafttva M. IMS 1WO mi IMm». W. Va. V Suliuu.i M itu)*a. da a» trtrnw aabvaliai vaaai, ki mi mi pri.hu/ill M pmmmt ia •» »oUflll r «rak Sateull. U|m hvala ki m au udu- krili a«»*rrbu a -*u|im» aviumuMli. N##ne hvala aa Sararaaa mu krae-N» tase* ia rvrtlk« ia ukur «USWim: im* KufMrtkk ia mm. Mar» fharrr ia TI r» Hill, Pa., aim. I'aulia« Murr«, lmm K uy«a Ia I**!* Kuy«u If I Horro, M Va., mra. Molil« (¿odia*. Paaliar Karlutlrh I« < ampio«. M. Va., mr. ia mra. Uul* llouhitr I» Mrbar. W. Va., mr. la m tu. I. M. Mur«Mu Ia l**aa. M. Va., Hruilru M. I MM I WO Ii IWha«. W. Va., I¿,hal i I .M.W. uf A. la MarMrth. W. Va. la mr. la mra. Juba Ko*«l If Sprla* Hill. W. Va., aa a4«l«ftbo pri pesrabs. I'wkojuék ju bil aaprrSausa mlél|«aja. mir««sa fua/aja ia ««la prl-Ijabljua pri va«b, ki -u se puaaali far«) U »akiai aa J lupia hvala um «kapaj ia «a ta«, T«bl. dra«i iMpru* Id a/«, kl ul udfel mT aas ra« prrraaa la •! aa« rapauiil M Mr. Mtm». pu/iva| » mira ia lahha aaj TI ba4# aM«riá4a to«Ijs - želajaM uulallt ANTONIJ \ VAMNJ AU .opruca, Kh ANhIK, ala la NOLMK. h#i. «al « MarHHh. W. Va. PE 08 V ET y = SIGRID UNDSKT: jenny $ . SOMAN tO II Jenny je dvignil« pri posta jenačeln Heu pošto. Frančiški Je dale časopise in njeno piamo, to pa. ki je bilo naslovljeno nanjo, je odprla. Stoječ sredi solne a na pesku pred peronom, je preletela Gertovo dolgo pisanje. Prečitala je ljubeče besede v začetku in na koncu, ostalo pa je kar preskočila. Bila eo aamo dolga splošna razmotrivanja o ljubezni. Jenny Je vteknila pismo v kuverto in ga dela v svojo ročno torbico. Uh, ta Gertova pisma — skoraj da jih ni mogla čitatl. 2e besede same so pričale, da se vendarle ne razumeta. Čutila je to, če sta govorila; v pismu pa ae je to čiato, jasno pokazalo. Pa vendar sta si bila sorodna po svoji naravi. Zakaj potem nista mogla harmonlrati T Je bil on močnejši od nje —T Izgubljal je in izgubljal, resignirsl in bil prisiljen upogibati ae na vseh koncih in krajih — pa vendar ni nehal upati, ni nehal «veti, nI nehal verovati. Je bila to mehkoba ali življenjska sila? Ni ga razumela. Nemara, da je le bila kriva razlika v letih. On ni bil star. Njegova mladoet pa je bila is drugega časa. Pripadal je mladini, ki je zdaj izumrla, mladini z bolj zdravo vero — s več naivnosti. Nemara Je bila tudi ona naivna — s svojo vero in svojimi cilji. A potem je bila to drugega kova naivnoet Beaede v dvajsetih letih spremene svoj pomen — Je bilo na vse zadnje to tiato? Pesek je rdeče vijolično blestel in aivorume-na barva na zidu postajnega poslopja se je razpršila v sol nč ne m žaru. Za hip se ji je stemnilo pred očmi, ko je pogledala a tal po pobočju. Bilo je čudno, a letoa kar nI mogla prenašati vročine. Nad vso pokrajino je trepetala vroča sopara s senoteti in z blesketajočih se njiv, vse tja do roba gozda, ki se je črnozelen dvigal proti poletno sinjem nebu. Redko llat-^ nato drevje pred kmetskimi hišami je imelo že počrnele vrhove. Cesca je še zmerom prebirala svoje pismo. Bilo je pismo njenega mota. Njena platnena o-bleka se je odratala belo od modrfkaatega peska na peronu. Gunnar Heggen je naložil svojo prtljago na zadnji sedet vozička. Pričakujoč obeh dam, je gladil konja in kramljal I njim. Cesca je spravila pismo, dvignila glavo in napravila kretnjo, kakor da hoče nekaj pregnati. , "Da, oprostiti mi moraš, prijatelj. Zdaj se lahko odpeljemo." Ona in Jenny sta sedla na sprednji sedet; Cesca je sama vodila. "To je res prijetno, Gunnar, da si prišel! Ali ni si-jsjno, da bomo spet vsi trije nekaj dni aku-paj ? Sporočiti vama moram tanartove pozdrave!" "Hvala. Se mu dobro godi?" O, te. Same dobre vesti ijoroča. Papa in Borghilda pa sta ukrenila naiavnost genijalno, da sta odpotovala. Zdaj sva z Jenny čisto sami v hiši. veš, in stara Gina nama sedi za model, to Je imenitno!" "Da, človek je vesel, da vaju spet vidi, de-kelci r Naamejal ae jima Je a tako iskrenostjo. Jenny pa si je domišljala, da Je opazila za tem smehom neki čudno resnoben, rahel bleak. Vedela je, da je vsa vela in trudna videti; Ceaca pa Je v svoji ceneni storjeni platneni obleki na-likovala pol odraalemu dekletcu, ki se Je pričelo starati, še preden je dobro odraslo. Bilo Je podoba, kakor da Je postala Cesca manjša v tem letu; cvrčala in čebrljala pa je brez prestanka: kaj bodo obedovali in ali bi rajši pili kavo na vrtu ter o vsem tiatem likerju in whiskyju In slatini, kar Je nakupila. Ko je prišla Jenny ponoči v svojo sobo, Je sedla na okensko polico in se nastavila sveie-mu vetru, ki ae je poigraval s zastorl, da ji je zavel preko ubraza Bila je precej vinjena; čisto nepojmljivo Ji Je bilo to, — a bilo je rea. Sama ni mogla razumeti, kako se je zgodilo. Poldrugo čašo whiakyja in nekaj kozarčkov II-kerja je bilo vae, kar je izpila. Ih to celo po večerji — rea, da^nl veliko Jedla, pa ta čas ni imela pravega teka. Močno kavo pa »o tudi imeli. Nemara, da je bila prav ta kava kriva — in pa cigarete. Daai je zdaj veliko manj kadila nego prejšnji čas. Vsekakor ji jt arce močno utripalo in neki zoprni občutek vročine jo je preélnjal v velikih valovih, tako da je bila vsa oblita z znojem. Slika tam zunaj se ji je počasi vrtela pred očmi — naprej in nazaj — rjavkasta planota, bledo sijoča cvetlična gredica in temne krošnje vrt-nega drevja prod belkastemu nebu poletne noči. Soba je zaplesala okoli nje Whisky in liker sta se ji dvigala v grlu. Fej t Opotekla ae je, ko je nalivala vodo v lavor. Kretnje pa so ji tudi bile negotove. To je pa res te sramota. Pričelo je iti navzdol s tabo, dekle — zdaj te alkohola ne prenašaš več. Poprej bi bila lahko izpila še enkrat toliko, ne da bi bila kaj čutila. Najprej je držala nekaj časa roke z nabreklimi žilami v vodi. Nato si je dolgo izpirala obraz. Strgala si je obleko z tivota in pustila, da ji je voda tz napojene gobe fcaeurljala i*> vsem telesu. Bog ve, ali sta Gunnar in Cesca kaj opazila? Sama ie začutila iele sedaj, ko je prišla sem gor. Se dobro, da podpolkovnika in Borhilde ni doma. Odleglo ji je, ko se je nekaj časa umivala. 0-blekla si je nočno haljo in spet sedla na okno. Misli so ji brez cilja begale med odlomki po-menkov, ki so jih imeli čez dan z Gunnarjem in Cesco. Sredi vsega tega pa se je njena začu-denost vsa budna atavlla — pred zavestjo, da se je opila! Svoj živ dan se ji še ni pripetilo kaj takejga. — Komaj, da je poznala ta občutek, tudi če je kdaj kaj več pila. No, sicer pa je zdaj najbrže minilo — začutila se je zbito, zaapano in premraženo. Vstala je in opotekajo odšla v svojo prostorno posteljo z baldahlnom. Tudi če se prebudi šele pozno dopoldne — vsekakor bo to nova izkušnja zanjo. Komaj pa se je zarila med blazine in zati-snila oči, jo je znova pričela oblivati tista zoprna huda vročina, tako da ji je udarjal pot iz vseh znoj nie. Postelj se je pozibala kakor ladja na valovih, da se je je lotevala moraka bolezen. Nekaj časa je ležala pri miru in skušala premagati to priskutno občutje — nočem tega, nočem! Vendar pa jI to ni pomagalo — v ustih se ji je nabirala voda. Toliko, da je še utegnila priti do dmivalnika, preden je bruhnila ' Ampak, bože mili, ali je bila res tako vinjena? Zdaj ji Je bilo že kar neprijetno. No, pa zdaj bo menda pri kraju. Pospravila je spet vse, izpila kozarec vode in legla. Zdaj bo nemara le zaspala. Ko pa je ležala nekaj časa z zatisnjenimi o-čmi, se je znova pričelo pozlbavanje valov, oblival Jo je znoj In obhajala slaboat. Presenetljivo je bilo to, da Je Imela zdaj rea čiato jasno glavo. Vzlic temu je morala še enkrat vstati. V trenutku, ko se je vračala v posteljo, jo je preblisnila misel —. Tiho. I/egla je in ae s tilnikom zarila v blazino. Saj ni mogoče. NI marala misliti na to. Vendar se ni mogla iznebiti misli — ležala je in premišljala: že ves zadnji čaa se ni počutila dobrb. Vsa trudna in zbita je bila seveda. Izmučena in nervozna. Zavoljo tega najbrže nI mogla prenesti tistih par kapelj, ki jih je izpila sinoči. V reenici, razumela je, da se ljudje odpovedo alkoholu — po nekaj takih nočeh. Na ono drugo ni marala misliti. Ce je žalostna resnica to, bo itak zvedela še dovolj rano. Le nikar ae zaplašitl z bojaznijo, dokler ni treba. Jenny si Je odpels nočno haljo in se pogladi-la po praih. . Hotela je apatl. Zdaj seveda ni mogla nehati misliti na to neumnost — oh! In je vendar bila tako utrujena. — Prve čaae Je kajpada venomer morala misli-ti, da bi utegnilo imeti posledice In jo je tu pa Um obšel stráh. A zgrabila je za vrat to svojo bojszen in se prisilila gledati s pametnimi očmi na to — no, in če bi se kaj zgodilo? Po veČini je to itak zgolj brezumno praznoverje, ta strah pred tem, da bi dobila otroka. (Dalje prihodnjič) Otrokova slika NapUaia Inge Ktrammma Neki mol je šel po atopnicah po širokih, s preprogami pokritih stopnicah velike knjigarne Na sebi je Imel črne hlač« in po-*k roba no srajco pod napol odprtim plaščam, kakor je n* nosi nihče, če ni ravno natakar in ne gre v si uibo. Mota Je zadrtal nekdo, ki je «edel za miso. polito poaetmc In s telefonom, potlej mu j« pa pokazal še neko stopnice naprej in po dolgem hodniku. Tam naj poteka v ofki sobi. Slišal Je veliko pisalnih strojev za vrati in veliko korakov In glasov na hodniku, nagle in po» časne korake, govorjenje It i smeh.' Kakor da ne bi bilo na svetu nič vatnejšega In da bi bil dan namenjen zato. da delaš, da se zvečer lahko nečesa vest-lil. Ds stoji v majhni sobi nekdo, ki ga vsaka minuta bolj vsnemirja, zato ae nihče ne ameni l.JubetntVa dama. ki Je naposled prišla, tudi nI mogla razumeti mola Pred njo je polotil list. iztrgan is neke modne rt vije. ki Jo Je izdala aak4ba in je pokazal na sliko nekega otrok« Rad bi vedel, čigav Je ta otroki A uredništvo modne revije prav nič ne zanima, kdo nosi obleke na slikah. To je atvsr fotografov. Naslov mu te lahko pove. "Potem pa prosim T V glasu te*s moškega je nekaj, kar > ljubeznivo damo nekoliko imed lo. Napisala mu je naalov. on ji Je pa gledal preko ramen. V njegovem obrazu > nekaj drgetalo Pri odhodu Je komaj poidravil. Prepih mu je iztrgal vrata iz rok in jih zaloputnil. ~ Zunaj na ulici si ni pokril klobuka In je pozabil zapeti plašč. Čeprav jt pihal mrzel veter. To- rej Je le *ea, čisto res je, je moral neprestano misliti. V tramvaju je spet razgrnil list iz. revije in strmel vanj. Dovolj časa je imel zato. Dolgo vožnjo ima pred seboj, od jugovzhodnega dela velemesta pa prav do severnega dela, tja, kjer imajo postaje In ceste lepa imena, ker sicer na njih ni nič lepega. Tam je poprej atanoval. Tam stanuje tudi fotograf. In to je torej njegov otrok, otrok, ki se je rodil v podstrešni sobici; njena okna eo bila zasenčena od cele vrste dimnikov, ki so stali pred njim kakor zid. Otrok nezaposlenega moža in revne ženske, ki je včasih v mra-tu sanjala o tem, kako dobro se ji je godilo poprej, ko je bila še služkinja, ko je vsak dan nosila dobre jedi na mizo, ko je sijalo solnce v njeno sobico in preko njene bele postelje in ko je nedelje preživela v zelenju, z njim, ki ji Je govoril o ljubezni. Zdaj se je pa vse to spremenilo. Stiska ugonobi ljubezen. In če pride hekdo potem do denarja, ma rajši takšne ženske, ki ae znajo še smejati in imajo cveto-ča lica, čeprav samo naličena. Ženska je potem raznašala časopise in se preživljala kot strežnica. S tem je zaslužila dovolj kruha zase in za otroka. Ko potem na lepem mož sploh ni več prišel domov, se ni nihče Zgražal nad njim. Od tega je pač že nekaj let. Zdaj je sedel tukaj in strmel v otrokovo sliko; od prvega trenutka dalje je vedel, da je to njegova Ani, čeprav tega ni mogel razupieti. Kajti otrok sedi na preprogi, lepo oblečen, skrbno počesan in ima okrog sebe polno Igrač, kakor mala princesa. Kako je prišla njegova Ani v takšno okolico? Kdo je mogel kaj takšnega kupiti njegovi A-ni? Mož je naglo vtaknil list v žep n vstal, čeprav še dolgo ni izstopil. V žepu ae je njegova ro-ta krčevito oklenila lista papirja. če Ima njegova žena drugega? NWta se ločila. Se ima pravico do nje. 2e dolgo ima dobro službo natakarja in je ie več krat mlflil ... Da, kaj potem? Ah, čl<^yek ne sme tekati za žen skami, ai Je mialll. Revne so varčne in polne očitkov, ali pa lahkomlaelne in brez srca. Zdi se, da človek ne more biti srečen ne pri teb ne pri drugih. Toda otrok . . . V roke mu je prišla slika otroka. In če bi zdaj hotel, bi otroku lahko kupil igralno preprogo in rožnato oblekco, da, toliko zdaj že zasluži! Majhno, svetlo stanovanje bi lahko imel, ki bi vanj sijalo solnce, da. A zdaj je bilo pač že prepozno. Ali pa bi moral nekoga odatraniti, nekoga, ki ne samo njegovemu otroku, temveč prav zanealjivo tudi njegovi ženi kupuje avilene obleke! Zdaj hoče imeti gotovost! Ko je izstopil, je deževalo. Pot je bila še bolj neprijetna. Prišel je do poti, ki je po njej vsak dan hodil. Hotel je prav za prav k fotografu. A moral je obstati. Sel je nekaj korakov. Tukaj sta se v zsčetku včasih poljubila. Se zmerom je tukaj tako temno. Se zmerom diši po odpadkih in po cunjah. r— - Saj je vendar bedasto misliti, da njegova žena stanuje Še tukaj. Kljub temu ga je gnalo po stopnkah navzgor. V četrtem nadstropju se je ustavil pred starimi vrati. Nad zvoncem je tičala medeninasta deščica z njegovim imenom. Vse je ostalo neizprrmenjeno. Na njegovo zvonenje ni nihče odprl. Njegov otrok ječi ih vrati Mati je odšla. In da ima očeta, tega najbrfte pač ne ve. Mož je sedel na zgornjo stopnico in s z rokami podprl glavo.,Nekdo je prihajal po atopnicah. neka ženska s steklenico mleka in hlebcem kruha Sena je zagledala moža sedeti na stopnicah in preko njenih ustnic je prišel rshel krik. "Ne «maš se ustrašiti," je rekel mož. £ena je zmajsls z glavo. Noben smehljaj ni apreletel njenegs obraza. "Stopi noter," je dejala, "za dsnes bo zadostovalo tudi zate T Zadostovalo bo zanj: kruh in mleko in krompir in otrok in zagrenjena lena Boljše hrane je navajen. In mislil je. da otrok nosi tmerom rotnato oblekco. kakor na sliki, Zmečkani papir J* potegnil iz tepa. SergeJ: Srečen zakon Gospod Pum je bil vrabec. Njegova žena se je imenovala gospa Pum. Glede na ime se namreč ¿ene ravnajo po svojih možeh. Bila je pomlad in gospa Pum je sedela na svojih jajcih. Gospod Pum je skrbel za hrano. Sedel je na robu gnezda in mežikal v solnce. Ljudje si ne morejo kaj, da ne bi opravljali vrabcev kot predrzne in prepirljive, si je mislila gospa Pum, seveda pa mislijo s tem samo moški spol. Prav za prav o svojem možu ne morem trditi kaj slabega. Dovršen zakonski mož sicer še ni, ampak sčasoma še postane. — Gospodu Pumu je postajalo dolgčas. — Jaz bi tudi kdaj lahko ma-o sedel na jajca.' — Ne, je rekla gospa Pum, manj iz trme, kakor bolj zavo-jo pedagoškega občutka. — Pip! je rekel gospod Pum razsrjeno in užaljeno, prav za prav so jajca tudi moja. — — Ne, je rekla goepa Pum. — Gospod Pum je razburjen u- darjal s perotmi. — Pravico imam, sedeti na jajcih, jaz sem oče! — Ne razbijaj tako s perotmi, je rekla gospa Pum, to se ne spodobi, najmanj pa tukaj v gnezdu. Razen tega me dela to nervozno. Vi, možje, morate zmerom razbijati s perotmi. Vzemi si mene za vzgled. Cisto mirna sem. Kajpada so jajca tudi tvoja. Ne pozabi, da si poročen. — Na to neprestano mislim. Ampak, prej ai govorila druga če. To je nelogično! — Ne jezi me s svojo logiko, poročena sva! . — Torej tako, je dejal gospod Pum in poln srda tolkel s kljunom. — Ali se mar ne zavedaš tega??? Gospod Pum je zatolkel s kljunom. Se bo že razvil, si je rekla gospa Pum. — Zdajle poletim v klub, je dejal gospod Pum in si začel snažitl peroti. — Tudi ti bi lahko kdaj malo sedel na jajca, je rekla gospa Pum, že ves dopoldan sedim na njih. Mar misliš, da je to kakšna zabava? Prav za prav so jajca tudi tvoja! Solnce bi moralo nehati sijati, si je mislil gospod Pum. Toda sijalo je mhrno dalje. — Molčim naj! je za vpil. Prej, ko sem hotel sedeti na jajcih, so bila jajca tvoja, zdaj, ko hočem iti v klub, so seveda — moja» Čigava so tedaj jajca prav prav? — • — Ne vpij tako! Seveda so jajca tvoja, že prej sem ti pravila Gospod in gospa Pum sta postala vrtoglava. — Motiš se . . . — Da, da, draga moja. je rekel gospod Pum in sedel na jaj ca. Možje ste tako malo obzirni! Ni čudno. Preden sva se spoznala, si v svojem življenju še premalo občutil to, kaj pomeni zate ženska roka. — Ah, seveda, Je rekel gospod Pum In motril krempeljčke svoje soproge. "A tako," je zašepetsls žens. "Če je tako . . ." Oblekce plete za neko trgovino. S tem zasluti več kakor z raznašanjem časopisov in lahko ostane pri otroku. Fotograf is sosednje hiše potem otroka fotografira v oblek-cah za revije. "Tako že Ani nekaj zasluti! Za dva ravno zadostuje!" "A ne za tri!" je dejal mot s spremenjenim glasom, sklonil se )e k otroku in ga vzel na roke. Otrok je obrnil obrazek stran. "Cisto prav imaš, Ani! A zdaj bo kmalu drugače. Zdaj ima očka dovolj denarja za drutinico, za kruhek, potičko in lutke." "In bo spet tako kakor je bilo včasih?" je zašepetala tena irt svetal, vprašujoč nssmeh je razjasnil njen obraz. _ - "Cisto drugače kakor je bilo poprej, veliko, veliko lepše!" je zastokal mot in otroka posadil nazaj, da je lahko objel svojir, ženo in jo tesno, tesno .«tisni! k «U. Goepa Pum je pozorno prisluškovala ob jajcih. — Eden takorekoč ie čivka, je rekla, vsa blažena od sreče. — Potem bo piška, je rekel gospod Pum. V svoji domišlja-voati se tudi vrabčki za piške in petelinčke kličejo med seboj. Gospa Pum je ostro pogledala avojega moža. — Seveda piška bo. Inteligenca se začne najprej kazati. Gospod Pum se je našopiril od jeze. — Ampak prvi, ki se izleže, bo petelin! je rekel po vrabčev-sko. Gospa Pum je ostala čiato mirna. — Kdo najprej čivka, pride tudi najprej ven, je rekla, torej bo piška. Sicer pa me zdaj spet lahko pustiš na jajca. Prihaja kritičen Čas. Ženske razumemo bolje te stvari Poleg tega pa so jajca moja. — Da, da, draga moja, je rekel gospod Pum. Kmalu je prišel prvi iz jajca. Bil je petelinček. Gospod Pum se je šopiril in škodoželjno žgolel. — Vidiš, je rekla gospa Pum, prav sem ti rekla, da bo petelinček. Ampak vi moški morate seveda vse bolje vedeti. Gospod Pum je ob teh besedah odprl kljun tako široko kakor še nikdar. Kakšno stopnjevanje bi bilo iz anatomskih razlogov izključeno. Nobenega .glasu ni mogel dobiti iz grla Tedaj je spet klopnil s kljunom. Enkrat za vselej. Zdaj je popolnoma razvit. To bo srečen zakon, si je mislila gospa Pum in pomagala ostalim malčkom iz lupin. — Zdaj moraš leteti v klub, dragi; možiček, da se malo raz-treseš. Že dolgo sem te prosila za to. Ko se boš vračal, poskrbi za hrano. — Da, da draga moja, je rekel gospod Pum in že letel. V klubu je gospod Pum imel govor. ČKTRTEif — Mi smo možje & dejanj, dejanj ¡n . dejanj! je vpil io ^ Gospa Pum je greU, le v gnezdu. — Njegovo imt ^ vai se boste imenoval i nežno čivkala. Kar se tiče imena * žene ravnajo po humor Zasluženo Gospod Kcren je ta* včeraj. Sedi za pi^ Pod oknom se zasliši * Korena prodirno pogk je. "Podvojil vam bom ste prVi tajnik, ki mirno, svojem delu, kadar | koraka godba." Koren se ves vesel zah* Konča pravkar začeto svoji zaročenki. • T Sumljivo V Gost: "Pri vas imate, nje čase velikokrat za jejo i ko?" 1 Gostilničar: "Da. Mo hitro postreliti vso go je v mojem vrtu polov ptice pevke." * Nadebudni sinko "Mamica, danes je go. čitelj govoril samo i me "Kaj ti je pa rekel, ft "Vprašal me je, če in, kakšnega bratca ali sestra kel se mu: Ne, edinec 14 "In kaj je rekel na to!" "Hvala Bogu!" Ali ate že naročili Mladina» Ust svojemu 1 ali sorodniku v domovino?! edini dar trajne vredno za mal denar lahko pošl j eem ▼ domovino V JUGOSLAVIJO VI p«t«J«U Mili In prU«tM »a naših priljubljenih »arnlkilu BREMEN • EVROPA COLUMBUS NEW YORK • HAMBURG HANSA • DEUTSCHLAND I štora« aimllki urn» »4 CktfWirgii Brament •n __ Hamburga_ POVABITE SORODNIKE V EVROPI, NAJ VA8 OBIŠČEJO V AMERIKI P«««bn« nitke ran« m v«ftnj« la Kvr«p« »«d I. aprl-«• april«« Ur I«, junij«« In IS. JallJ«ai m itlrlUSM*« bivanj« » Aaiarlfcl Za puja* nI la vpraftajte lokalnara aaenUli ali 180 W. RANDOLPH 8T„ CHICAGO. ILL RAMBURft-lMBRICM LUI —i»»»»»»«»»—»'»»«»»—i««» NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEI Pe sklepa IL reda« kaaveaelje se lahka aaroti as list Prav* prišteje edea, dva, tri. Mri aU pet ilaaer Is eae drašiae k «I* aiaL Ust Preeveta stane sa vse eaaka, sa êlaae sM asčlssa fuj eaa Ista» aareéalae. Ker pa flaal «s plačajo pri asesaests llj tadalk, ss Jlsa to prišteje k «areénlnL Torej sedsj al rriok», r* |e list predrag aa êlaae BNPJ. Ust Preeveta I« gotovo je v vsaki drušial ackdo, ki bi rad «tal list tssk du ^ lista Preeveta je: Za Zdruš. driave ta Kanado.$f.M Za Cieero la Cklesze H 1 tednik ia.............. 4M 1 tednik la............. S tednika in............S.M t tednika is............ S tednik« In............ 2.40 t tednike is............ 4 tednik« ia............ 1.S0 4 tednik« in............ 5 tednikov in........... nič S tednikov in...........1 Za Evropo je............$t.00 Ispolnite spodnji kupon, prilošito potrebno vsoto denarla »H * Ord«r v pianu in «i naročite Prosveto. list, ki je fsi« l»«.........................................čl. drdM'S* "^ 4).................. ......................čl. dr«4»« * »>.........................................čl droit« * Mee to....... Noe aerofoik Driove 1. «ra»"" — ................1 .....................................s...........