49. štev,
V Kranju, dne 10, decembra 1910.
XL-leto.
GORENJEC
Političen in gospodarstvi list
Stane za Kranj t dostavljanjem na dom 4 K, po poJU ta celo leto 4 K, za pol leta 8 K, za druge d tiare stane 560 K. PjM«fiMnii Številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravni Stvo je na pristavi goap. K. Floriana v t Zvezdi*.
Izhaja vsako soboto ===== zvečer =====
Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 80 K, sat četrt, strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se, plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravni štvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo
Kranjski dekan Aston loir nagovarja ¡atora, naj zvišajo mleku eeio. II Stražfiču dobe z novi letom pošlo, katero hočejo vlaki v tarovž.
Nekaj o ljudskem štetju.
Sa tri tedne in frailo te bo zopet ljudsko štetje, od katerega je odvisna aaža moč in množina od države zahtevanih gospodarskih in kulturnih pripomočkov. Ni čuda, da sa vsi vzbujeni narodi v Avstriji z neko izvenredno vnemo pripravljajo na izvriitev te najvažnejše statistične funkcije. Glavno načelo vsakega statističnega dala je, iskanje resnice. Zato pa bi se morala tudi ta statistična funkcija vršiti po strogo strokovnih in znanstvenih načelih, kar pa se tudi tepot zopet ne bo zgodilo, tako da bo i bodoče ljudsko štetje orožje političnih strasti in hujskarij in da bo števri materijal bodočega štetja za presojevanje narodnostnih razmer v Avstriji nezanesljiv in neporabljiv.
Največji nemški učenjaki, posebno sedanji rektor dunajske univerze, dr. Bernatzik, so povdarjali, da občevalni jezik ni in tudi ne more biti prava podlaga ljudskega štetja, in da se mora nadomestiti z maternim jezikom. Tudi državui zbor je rešelaval to znamenito vprašanje in sprejel resolucijo proti občevalnemu jeziku in za materni jezik, toda vlada je šla preko mnenja državnega zbora in največjih učenjakov na dnevni red ia zaukazala ljudsko štetje po starem kopitu. In tako se bo ponovila koncem meseca decembra ona očividna goljufija, katera nam je pred desetimi leti poda-tila toliko ljudi našega jezika in naše krvi in nas ovirala f aašem gospodarskem, narodnem in socialnem razvoju. Da bi se vsaj deloma preprečile posledice te očitne goljofije, bi se moralo zrevolu-cijonirati naše ljudstvo. Povedati se mu mora, kak pomen ima ljudsko štetje, kako se ima postavno
vi siti, kake pravice imajo predvsem števni komisarji in kake pravice posamezni državljani. Na Slovenskem se je začelo v tem ozira posebno v nekaterih pokrajnih prav živahno gibanje. Z žalostnim srcem pa moramo konštatLati, da to ravno na Koroškem, kjer bi bil tozadevni pouk skoraj najbolj potreben ia tudi najbolj vspešan, vsaj do-sedaj izostali potrebni poučni shodi, na katerih bi se razpravljalo o važnem aktu ljudskega štetja. Morda so vodilni krogi na Koroškem zavzeli skrivno tiho taktiko, da bi ns opozorili na svoje priprave nasprotnikov, toda odkrito moramo reči, da se v tem vprašanju s takim delovanjem aa moremo zadovoljiti in da stojimo na stališču javne agitacije predvsem zaraditega, kar bi morali govorniki na teh shodih razpravljati posebno o pravicah in o postopanju števnth kOmissrjt«.'r - *
Števni komisar mora namreč, — da dožene, kateri jezik mora vpisati kot občevala! jezik dotičns osebe — vprašati družinskega poglavarja ali samostojno živeče posamezne oseba; stevni komisar se mora vzdržati vsakršnega vplivanja na dotično osebo, kako naj odgovori; tudi ne sme stranko motiti z načinom vpraševanja. Te postavne določbe se števni komisarji, navadno nemškutarski učitelji, dosedaj na Koroškem niso držali, ampak z zasramovanjem in zaničevanjem ter s največjim terorizmom so vplivali na posamezne družinske poglavarje in jih a a nepostaven in kazniv način prebarvali v Nemce. Znani so nam slučaji, da je števci komisar — nemškutarski učitelj — na izjavo družinskega očeta, da je Slovenec in da se v njegovi hiši občuje izključno slovenski, odgovoril: Eao besedo pa gotovo znaš nemško! Družabni
oče je to potrdil in takoj je vpisal učitelj celo mnogoštevilno družino med Namcs. Taki goro-stasni slučaji se pri prihodnjem ljudskem štetju ae smejo več prigoditi. Števnim komisarjem, ki bodo tudi topot poizkušali pregovoriti posamezne osebe, bo treba posebao strogo gledati na prste. Take očitne goljufije ss ne smejo več -goiiti.
Vsak državljan brez strahu lahko izjavi, da je Slovenec, da se v njegovi družili govori slovenski in da hoče potemtakem biti vpisan za Slovenca. Kdor bi dal stavnemu komisarju napačno izjavo, ta bi goljufal sebe in celokupni nsrod slovenski, kateremu vlada reže pravice po njegovem številu. Kakor pri volitvah, tako je tudi pri ljudskem štetju vsak possmezaik svoboden, števni komisarji so vladni pomaga«', ki ne smejo vplivati na posamezne osebe, ampak napisati morajo, kar jim posameznik narekuje.
Vsak Slovenec naj se torej posluži te svobode, nobenega izdajalca ne sme biti med nami in naraslo bo naše število in naša politična moč.
Deželni zbor kranjski«
Konec
PoiL Gangl: Poročilo finančnega odseka o provizoričnem pobiranju deželnih priklad L 1911 ima v drugem odstavku prve točke, da se sklene samostojna deželna naklada od porabljenega piva po 4 K od hektolitra. Ker sem bil že zadnjič proti zvišanju davka na pivo iz razlogov, ki sem jih ■avedel že tedaj, je moje stališče nasproti pravi« zorijo jasno. Zatorej o tem nobene besede več. Dotakniti se pa hočem ob tej priliki dveh vprašanj, ki sicer nista v zvezi z dežel, financami, ki pa ima o »jih deželni zbor vendar pravico govoriti. Tičeta se mojega volilnega mesta Idrije. Glea XIX. državnega osnovnega zakona zagotavlja vsem narodom v naši državi enakopravnost v uradu, v šoli, v vsem javnem življenju. Nasproti Slovencem se ta enakopravnost izvršuje ie tedaj s vso strogostjo, kadar jim je treba plačevati krvni in denarni davek. Tako tudi v Idriji. Tudi rudniška uprava noče poznati te zakonite določbe. V Idrijo
PODLISTEK.
Spomin na prof. dr. Edvarda Alberta« Konec.
Drugo pismo:
«Preljubi in cenjeni prijatelj!
Hvala vam, da sta se oglasili. Toda tisti, ki je pisal to pismo, ni več Eim Purkersdorfski To je kak slabovoljen Eim. Ko sem bil še tnal fantek in sem jokal brez vzroka, mi je rekla stara mati: •Poglejmo ga, to ni naš Edvard, to je drugi, to je Edvardek po nočnega čuvaja.*
Tako tudi jaz vam pravim: «To je Eim nočnega čuvaja.*
Kaj vas je vrag motil, da ste posegli k hipnotičnim sredstvom ? To ni bilo od Boga vdahnjeno, ampak od vraga.
Na vidim, ali ste v resnici v njegovih kremp-Ijih! No? Odpovejte se mu!
Kar se tiče kopanja, se samo čudim, da že plavata. To je vendar dokaz velikega izboljšanja. Da vam srce po tri minute bije, temu sa ne čudite, meni bi tudi bilo. Jaz bi tudi plaval na vašem mestu, a samo na varnih prostorih, kajti stara sva ia nevajena na stvar. Ne ubijajte si glave s
srednjeveškimi argumentacijami o oni upopleksiji. Čemu take stvari, katere niso f<n de siecleP
Pojdite v božjem imenu na te krasne planine, oglejte te razkošne dolomite in bodite pridni, to je, ubogajte svojo gospo.
Na vse ste napravili vtisek orjaka, ki se zna obvladati. Qui se ipsum viocit, omnia vincit.
Pišite zopet!
Za enkrat vam in vaši ljubi gospej želimo vse dobra in ostajamo r odkritosrčnem prijateljstvu
£. ia M, Albertovi.*
To sta samo dva' mala vzorca. Mogoče, da pride enkrat čas, ko bom mogla objaviti tudi druge, prav zanimive dopise.
Ko sem se vrnila pa pogrebu svojega moža iz Prage aa Dunaj, sem se sestala s Albertom. Ko me je bil zagledal, se je ustavil in vzkliknil: cSrečanja sem se bal 1 Z mano je še slabo in vem,
da je sedaj vrsta na meni.*---» Razšla sva
se in jas aisem ob svoji selitvi i Dunaja v Prago šla niti se poslovit k Albertovim, kajti nisem hotela razburjati bolnega moža, ampak sem to napravila pismeno.
Pa nekolikem času, ko sem as bila te v Pragi udomačila, sem bila porabljena od umetniškega društva, da bi pristopila k odboru za proslavo
mojstra R. Sprejela sem povabilo in kakor vsem drugim prijateljem in znancem sem poslala tudi aubskrični list Albertu. Sprejela sem pismo tegale obsega:
Milostna gospa!
Vaš drugi list sem tako dobro založil, da ga nisem mogel najti. Ko sem ga našel, pošiljam aubskrični Ust in vsoto 20 K v prid R.
Prav zelo me je razveselila vaša znana pisava; gospod vladni svetnik Lukeš je pripovedoval, da ste zdrava.
Na nepozabnega Gustava se ne spominjam samo jaz, ampak cela vrsta ljudi, in povsod, kjer govore o sedanji politiki. Ta bi ga sedaj pripravila v grob.
Meni se godi sedaj splošno mnogo bolje. Vsaj lahko ti tam, pišem, predavam in oferiram. A duševno sem potrt kakor sam bil lani in razburi me včasi celo deprimira vsaka malenkost« Posebno ljudsko govorjenje ia prazno besedičenje, kakor ga mora zdravnik cesto poslušati, me zelo neprijetno razburja. Ako bi imel vsaj mir pred ljudmi, bilo bi mogoče bolje. Upam, da se v počitnicah • odpočijem.
Nič ni več z mano. Jaz spadam kam v kak kot, kjer bi imel mir od vsega posebnega pehanj a
polilja celo nradnike, ki ne poznajo nobenega slovanskega jezika, torej jim je obsevanje z delavci, ki so vsi slovenske narodnosti, onemogočeno, h govarjajo se a tam, da ni slovenskih uradnikov. Ds se pa tudi Slovenci morejo posvetiti montani-»tilkim stndijam, je za absolvente idrijske realke postavile mesto v avoj proračun vsoto, ki jim nsj »luži v dosego visokošolskih študij, da pozneje lahko pridejo k idrijskemu rudniku kot uradniki. Ker raste število abiturijentov Iirijčaaov, je hotelo mesto zvišati podporo, a bil je vložen rekurz, ki mu je seveda deželni odbor ugodil. — Rudnik sam ima na svojih poslopjih samonemSke napise, v rudniški Soli so vsi napisi nad razredi nemSki, celo plačilni listki delavcev so nemlki. To ni enako pravnost Ce je drŽavi in rudniški upravi vSeč dobiček iz slovenske Idrije, mors svojemu nemškemu šovinizmu napraviti konec. Zato predlagam: De želni zbor skleni: C. kr. ministrstvo za javna dela se poživlja, da da nemudoma napraviti na vseh svoj'h uradih in poslopjih v Iiriji vsaj dvojezične, t. j. slaveosko-nemško napise, čuvsjoč s tem v členu XIX državnega osnovnega zakona zajamčano enakopravnost. So druga zadeva je, ki sem že govoril o njih. To so dobre naše prometne zveze Predlagal aem v zadnjem zasedanju, da se preuredi poštna zveza Logatec-1 dr i ja-S v. Lucija, oziroma da se uvede avtomobilna vožnja. Kakor sem poučen, je poštno ravnateljstvo v Tratvu, žal, mnenja, da je taka poštna zveza, kakršna je sedaj najboljša. Slaba prometna vodstva jako otežčujejo občevanje Idrije in okolice z zunanjim svetom, tudi z okrajnim glavarstvom v Logatcu, to pa zlasti v zimskem času, ko mora biti človek vesel, ako se pripelje v Logatec s poŠto ¥ 7. ali 8 urah, ako sploh kje spotoma ne obtiči. Idrija sama, Zir, Vojaka, Cekovnik, Sp. Idrija, Dole itd. imajo z glavarstvom mnogo posla, ki se vedno mnrži. Res ima glavarstvo vsak mesec uraden dan v Idriji, a to ne zadoščs, kar se posebno pozna ob kaki katastrofi, ki zadene Idrijo, kakor n. pr. ob povodnji. Država črpa iz Idrije ogromen dobiček, zato bi država tndi nasproti Idriji se morala izkazati uslužno, to bi se zgodilo, seveda v majhni meri, tudi s tem, da se napravi v Idriji ekspozitura okr. glavarstva. Stavljam predlog: Deželni zbor skleni: G. kr. vlada ae poživlja, da čimpreje ustanovi v Idriji, v drugem največjem mestu na Kranjskem, ekspozituro c kr. okrajnega glavarstva v Legatcu.
Po govoru posl. Gangla je nastal« kratka pavu. Klerikalni poslanci so šli v bufet, medtem pa je deželni glavar pl. Šaklje podelil besede dr. Lampetu. Pri tem se je oglasil posl. Türk ter zakli-cal: «Saj nismo sklepčni.» In res, v dvorani je bilo samo par poslancev. Deželni glavar je zvond in zvoail, dokler ni priklical dovolj poslancev v dvorano. Dr. Lampe je polemiziral s predgovomiki. Nato se oglasi za besedo deželni predsednik baron Schwarz.
Scawarzove pritožbe in zagovor.
Baron Schwarz se je bridko pritoževal, da se ga napada z aapredae strani s toliko ostrostjo, češ, napredni govorniki pretehtajo vsako besedo, ako se aaaaša na privatno osebo, glede njega pa se niti ae Domišljajo rabiti najostrejših izrazov. In vendar ima tudi on pravico zahtevati, da ae ima ž njim toliko ozira, kakor s kakšno privatno osebo. /Nato je odgovarjal na dr. Tavčarjeva izvajanja glede persekucije učiteljstva. Rekel je, da ao bili dotični učitelji disciplinirani zategadelj, ker so direktno v Soli uganjali politiko. Nato je reagiral na očitanje, da je sluga klerikalne stranke, zatrjeval, da je popolnoma neovisen od vsake stranke in da postopa vedno strogo objektivno, ne glede na levo ali desno. (Dr. Tavčar: Kaj pa s ljubljanskim statutom?)
Glede oaimoznih 200 K, izplačanih od deželnega odbora vladnim uradnikom radi nekih del,
Moja žena se vam toplo priporoča; je zdrava.
S prisrčno udanostjo se vam, milostna gospa, priporoča vaš vdani
Dunaj, 24. aprila 1898. prof. Albert»
Sešla sem se z Albertom pozneje še trikrat in to, ko sem bila po drugi svoji možitvi s svojim možem na Dunaju. To pa ni bil več oni Albert, kakor sem ga prej poznala, hiral je vedno bolj in pri tem je bilo najbolj grozno to, da si je bil v zvesti, v kakšnem stanju se nahaja.
Spominjam as tudi, da je Albert, ko je pri nas pripovedoval o sred, katero je dočakal pri rojstvu svojega sinka, in potlej, ko ga je ta sinek prvič ogovoril s besedo «ata» in dalje, ko je prinesel is šale prvo izpričevalo, se grenko zjokal...
Kako bolesten vtisek je videti takega moža 1
Jokali smo ž njim.
Bil je deležen velikega priznanja. Dijaki so ga oboževali. Prijatelji so ga ljubili in spoštovali. Pridobil si je bogastva. A sreče .. ,. r*
Ko končujem, opažam, da je proti moji volji Izpeljalo tožen spomin moje pero.
Julija Schwarzova-Eimova.     (Nar. Listjr.)
tičočih se ljubljanskega statuta, je rekel, da so vladal uradniki Izvršili delo, ki bi je moral izvesti deželai odbor. Zato je deželni odbor prizoal ono npgrado Jiradaikom, ki niso bas blagoslovljeni s pozemskfmi darovi. Nagrada je bila izplačana, ne da bi on o tem prej vedel, a kasneje je o a to odobril.
Baroa Schwarz je govoril nemško in tako tiho ter s tresočim glasom, da ga je bilo težko razumeti.
Nato je govoril dr. Sasteršič, ki je polemiziral obširno in dolgovezno, kakor vselej, z vsem? predgovomiki. Med njegovi izvajanji je prišlo do burnega kocfl kta med nj<m in dr. Trillerjem, in sicer radi bosanskega referata.
ŠasterSič je očital dr. Trillerju nedostojnost, nakar je le ta repliciral z očitanjem, da laže, ako trdi, da je napadel vero. Susteršič je nato jel pozivati deželnega glavarja, naj nastopi preti dr. Trillerju, češ, da ga je razžalil.
Glavar je dr. Trillerja poklical k redu.
Ob 3. popoldne je bila aeja prekinjena in se nadaljuje ob pol 5. popoldne.
Posl. grof Barbo precej neokusno brani kranjsko nemštvo ter polemizira z dr. Šusteršičem. Graja razdelitev mandatov v posameznih odsekih. V demokratizaciji vidi veliko nevarnost in pravi, da je prišel čas, ko bo marsikdo obžaloval, da je pomagal pri odstranitvi konservativnih naprav.
Ker ae nihče več ne oglasi k besedi, deželni glavar zaključi debato.
Dr. Triller se je oglasil k faktičnemu popravku. Ker pa dr. Susteršiča ni, se odpove besedi.
Poročevalce dr. Krak pravi, da ae morejo še vedeti za pokritje, kar ne ve, kako bo razmerje dežele napram državi. Polemizira z Barbom in narodno-naprednimi poslanci ter priporoča predlog.
Nato se glasnje o predlogu finančnega odseka, ki se sprejme z glasovi klerikalcev in veleposestnikov. Ravnctako se sprejme prva resolucija, dočim se sprejme druga soglasno.
Prva resolucija posl. Gangla se sprejme soglasno, ravnotako tudi druga. — Resoluciji dr. La m pa t a se sprejmeta.
Volitev kuratorija in revizorjev za deželno banko.
Posl, dr. Lampe predlaga, naj se takoj sklepa o predlogu deželnega odbora, ki se glasi:
Deželni zbor skleni:
V direktorij deželne banke se izvolijo:
Za predsednika: Karel Pollak, tovarnar v Ljubljani; za podpredsednike: Ivaa Kregar, podpredsednik trgov, in obrt zbornice; Jožef Lončarič, podjetnik v Ljubljani; Jožtf Šiška, stolni kanonik T Ljubljani — Za kuratorje: Anton Belec, župan v St. Vidu pri Ljubljani; baron Oton Apfaltrern, graščak na Križu; dr. Ivan Susteršič, odvetnik v Ljubljani; Ivan Traven, ravnatelj «Zadruzne Zveze» v Ljubljani; Jožef Mandelj, deželni poslanec v Ljubljani; dr. Ferdinand Eger, odvetnik v Ljubljani ; dr. Karel Triller, odvetnik v Ljubljani; dr. Danilo Majaron, odvetnik v Ljubljani. — Za namestnika: Anton Rojina, mizar v Ljubljani; Peter Križaj, tovarnar v Št Petru na Krasu. — Za revizorje: Fr. Barlo!, župan v Sodražici; Anton Kobi veletržec na Bregu pri Borovnici; Andrej Sarabon, trgovec v Ljubljani; Henrik pl. Schollmayer-Lichtenberg; knez Scbünburg-Waldenbnrgov gozdni in domenski ravnatelj; Rajko Marenčič, trgovec v Kranju; Ivan Ztbret, župan v Bokovku pri Kranju.
Predlog se sprejme.
Deželni predsednik baron Teod. Schwarz sporoči, da je s tem zasedanja deželnega zbora zaključeno.
Deželni glavar pl. Šaklje pravi v zaključni besedi, da se bodo sadovi trga zasedanja poznali še pri potomcih. (Dr. Triller: <Se bojimo!*) Zahvali se vsem poslancem in deželnemu predsedniku za sodelovanje. Spominja se cesarja, njegove osemdesetletnice ter pozove poslance, naj zakličejo trikratni «Ziviol», čemur se poslanci odzovejo.
Dopisi.
Ii Ž stotnikov/. Pri porotni obravnavi dne 3. t. m. je bil Franc Šuštar vsled obdolženega uboja svojega svaka, pokojnega Ivana Tušeka, oproščen. To se vzame na znanje, toda javnost je še vedno prvotnega mnenja. Prav slab utis na svoje vernike je napravil župnik MarčiČ, ko je posvetil takoj v nedeljo poseben govor Šuštarju ter se radoval nad lastnim pristašem, ker je bil oproščen. S svojim govorom je pokazal naš Valentin v pravi luči svojo naravo in veselje nad liberalno krvjo. Kaj mar župniku, ako je Tušek moral umreti vsled telesnih poškodb, katere so bile dokazane, samo da je njegov pristaš oproščen, to je njegovo veselje. V interesu njegovega pristaša Šuiterja svetujemo Valentinu, naj sedaj po končanem tragičnem dogodku molči, sicer bo-demo začeli pisati stvari, ki bodejo v sramoto celi klerikalni stranki Ker župnik tako rad na-pravlja posebne pridige in tolče po naprednjakib, naj nam pa še ob taki prilikah nekoliko pojasni o dobrih malicah. Naša stranka nima prižnice na razpolago, zato bodemo radi našega (ličnega Valentina v .Gorenjcu" morali zavzeti nekoliko več prostora, da se bo vsaj deloma odgovarjalo na špecijalne cerkvene govore.
Novice iz selške doline.
Hudobija klerikalnih koritarjev presega že višek nesramnosti. Dne 1, decembra t. 1. ae je vriil od 'Strani cestnega odbora pregled ceste skozi selško dolino. Bili so navzoči deželni iožener. načelnik cestnega odbora, cestni mojster in Luka Markel*. Ti možakarji o prišli do Zel« z likov In si ogledovali cesto. Pri klerikalnih pristaših je bilo po njih sodbi vse v redu ia niso zapazili nič nepravilnega in tudi velik kup sneženega plazu niso videli pred Cočovo hiSo, čeprav so bili kmalu prevrgli. V Petrovem brdu so pa videli na klancu že veliko nevarnost in to pa najbrž zato, ker ondotne žage niso last kakega klerikalnega mogočneža, sicer bi tukaj tudi ae bilo nič nevarnega za voznike, ker se dosedaj na tem mestu Se niso pripetile nikake nesreče. Pregledalo se je tudi dovoženi gramoz za cesto, kateri je bil pa samo od klerikalnih odda-jalcev priznan za dober materija!, ves drugi materija! ae je zdel tem možakarjem malovreden, iz česar se lahko sklepa, da vsi prav veliko razumejo na gramoz. Priznano je od vseh razumnih ljudi, da je najboljši gramoz z <Jelencovrga» kamenja, toda mož poštenjak in naprednega mišljenja je vzrok, da ta kunštea komisija ni mogla priznati <Jtileacov» gramoz za dober materija! ter mu odtegnila pri računu okroglo 600 kron. Drugi odda-jalec, njegov sosed, je klerikalec cTajae* s Pra-potnega, ki ima iz dokaj slabšega kamenja gramoz, toda bil je pohvaljen ves njegov materija!, dasi je za polovico slabši na cesti kakor pa Jalencov, morda so mu je dalo še nekaj za nameček za to, ker je klerikalec in ker se je Jelencu odtrgalo pri računu več sto kroaic. Tako se sedaj dela v dobi klerikalnega gospodarstva. Kar je klerikalnega, vse je odobreno in prevzeto ae glede aa to, da dežela trpi veliko škodo od klerikalnih koritarjev. Dotični pri pregledovanju ceste navzoči inžener mora biti prava ničla v svoji stroki, ali pa je metla, s katero pometajo rasi četi Čoči in naduti fajmoštri. Cestnega mojstra niti ni vredao omenjati, ker je priklenjen z verigo na klerikalno korito in mora verovati, ako se mu reče, ds črna barva ni črna, ampak bela. Ošabnemu Luki Markelju, klerikalnemu mogočnežu, se dobro godi v Hrastniku, zato se ne meni za drugo kakor za to, da mu vedno v žep letijo kronice, aa cesto pa razume toliko kakor njegov prijatelj Goč. Cestni načelnik je po milosti kakega fajmoštra prišel do svoje časti in mora tako delati, kakor mu enaki gospodje ukazujejo, in kot tak, ki izvira iz žepa kskega fajmoštra, mora, ako koč?, da se ga ne odstavi, na ukaz tudi reči, da je vse slabo, kar je last naprednjakov, in vse dobro, kar je klerikalnega, čeprav sam nasprotno pripozoa. Zapomnite si pa vsi tisti podrepniki črnih sukenj, da bode prav kmalu zapihal drugačni veter in takrat vam bodemo vračali milo za drago. In če cestna komisija, sestoječa iz samih takih brihtaih glavic, odteguje naprednjakom stotake, se jim bode čisto gotovo vračalo. Vsaka sila samo en čas trpi.
Loške novice.
Občinska seja se je vršila, kakor smo zadnjič omenili, 3. t. m. Po prnčitanju zapisnika o predzadnji občinski seji, se je najprvo oglasil klerikalni odbornik g. dr. Hubad z zahtevo, naj se pravkar prečitani sejni zapisnik popravi v tem zmislu, da on ni glasoval za predlog za vložitev pritožbe na deželno vlado zaradi ureditve organi-stove plače na podlagi konkurenčne obravnave žalostnega sponrna. Ta prigovor je zlasti odobrovoljil poleg g. dr. Hubada sedečega odbornika g. župnika Smkovca! Gospod župan je obljubil ugoditi temu zahtevku, dati se je začudil, zakaj se ni g. dr. Hubad oglasil takoj, ko je župan konštatirai po glasovanju, da je bil predle g za pritožbo soglasno sprejet! In take zaspane odbornike, kakor je naš g. dr. Hubad, volijo naši klerikalni volilci aa pritisk duhovaikov in njihovih podrepnikov. Radovedni smo, kake občinske može bodo šele ti dobrf in verni volilci volili po novem, za naš) klerikalce kakor nalašč tako ugodno prikrojenem volilnem redu. Menda take, da bodo glasovali že takoj v prvem letu za stoodstotni občinsko doklado, kakor je že povedal nek klerikalni občinski oobornik. Mi pa menimo, da tudi še stoodstotna doklada ne bo zadoščala, ako bodo hoteli naši klerikalni veljaki uresničiti vse svoje «koristoe> načrte. Glavna tečka dnevnega reda so bili proračuni za leto 1911. G. župan je takoj pripomnil, da se je letošnje leto celo občinsko računovodstvo uredilo nanovo in da tudi predloženi proračuni temelje aa tej preuredbi. Prečita! je vse postavke proračuna, ki jih je občinski odbor le z neko malo izpremembo sprejel tako, kakor jih je nasvetoval g. župan. Sedaj leže vsi ti proračuni vsakemu na pregled v občinski pisarni do 18. t m. Po sprejetju proračunov in pokritja primanjkljajev se je oglasil odbornik gosp. župnik Šinkovec, ki je priznal, da so proračuni sicer sestavljeni zelo natančno, vendar pogreša v njih postavka za one odvetniške stroške, ki jih bo občina imela vsled vložene pritožbe zaradi orga-nistove plače! Ssmoobsebi je umljivo, da je odbornik g. župnik Šinkovec hotel s tem kritizirati tozadevni aklep, o katerem se je nekaj vsajal tudi njegov nsjzvestejši somišljenik, g dr. Hubsd, kakor smo že zgoraj navedli. Toda g. župnik ni s svojo kritiko dosegel drugega, kakor da so se na njegov
I. prltoš« ..Gortrjcu" iftv. 49 z 1.1910.
račun vsi pametni občinski odborniki malo nasmejali. Da da v prave roke bode občina prišla lele tedaj, ko bode v njej po svoji mili volji gosno-darila uaSa vsemogočna klerikalna deteljica S n-kovec, Hubad in Pipe. — Druge manj važne sadeve so se nato odložile za prihodnjo sejo.
Miklavžev večer se je letos v naSi čitalnici prav dobro obneiel. Čitalnična dvorana je bila polna občin*tva, siveia največ je bilo otrok, ki so pridno odgovarjali na vsa Miklavževa vprašanja. Splošno sta tudi ugaljala dva lepa angelčka, ki sta otrokom delila raznih daril. Le dva odurna parkelja sta bila v grozo ia trepet nedolžnim otro-čičem, da jn je Miklavž in angelčka moral večkrat krotit', ko sta hotela postati presilovita Drugič ju bo treba na verigah privezati, ta grda parklježal
Občni zbor »Narodne čitalnice» se je vršil v četrtek, 8 t. m. ob 7. url zvečer. Podpredsednik, g. Oskar Dev, je poročal o društvenem delovanju mesto v Postojno preielivšega se tajnika. Čitalnica je v 48. društvenem letu ia šteje 46 rednih ter 1 častnega člana. V preteklem letu sta se priredili 2 veselici in Miklavžev večer, ki je bil zelo dobro obiskan. Pevski zbor in salon tki orkester nista nastopila, zato smo pa osredotočili >se delovanje v Ljudsko knjižnico in predavanja. Predavanj se je vršilo 16 in s ponosom koaStatiramo, da so bila prav dobro obiskana. Člani in nečlani so z veseljem segali po knjigah. Čitalnica je letos pristopila k obrambnemu skladu C. M. D. z zneikom 100 K. Čitalnični inventar je vredeo čez 2100 K. Nato je poročal blagajnik g. Anton Kašman o denarnem gibanju. U poročila knjižničarja povzemamo, da je Ljudska knj žaica, ki obstoji že tretje leto, izposodila nnn v zadajrm leta na 259 izkaznicah 2288 knj'g. Vseh izkaznic se je izdalo 880. samo v preteklem letu 159. Denarno stanje Ljudske knjižnice sicer ni posebno ugodno, k. r ni bilo toliko podpor, kakor v prejšnjih dveh letih in ker smo ves denar izdali za nakup novih knjig in za vezavo. Po zadnjem izkazu, ki se je izdal za prvo poslovno leto, je imela naša knjižnica 483 kajig, do danes je prirastki 348 novih knjig, tako da je torej v knjižnici skupaj 831 knjig. Na koncu je knjižničar poročal o razmerju do cNarodne čitalnice* in toplo priporočal, da naj se delo v čitalnici oživi, kar je potrebno, ako hočemo obdržati Ljudsko knjižnico, ki vrši važno kulturno nalogo. Po živahnih debatah je občni zbor sklenil, da stopita čitalniški odbor in odbor Sokola v dotiko vselej, kadar se bo vršila kaka javna prireditev, in odobril vsa poročila. V čitalniški odbor je občni zbor soglasno iztolil sledeče gospode: za predsednika Avgusta Nadilo, pofojil. uradnika, za podpredsednika Josipa Deisingerja, trgovca, za tajnika Bogomila Orožna, asist. pharm., za blagajnika Antona Kaš-mana, trgotca, in za odbornika in obenem knjižničarja Antona Arharja, pisarn, i ficijauta. Veselični odsek se je sestavil iz sledečih gospodov ia gospodična : Orožen B garnir. Lavrič Miraica in Blaznik Guttav.
,,Moških ne trpel" Tako se bo glasila burka v trth dejanjih, ki se bo igrala v nedeljo, 11. L m. točno ob 8. uri zvečer v čitaiaiških prostorih kot ljudska predstava. Pridite vsi k tej predstavi, ki se hočete v resnici pošteno, po domače, in neprisiljeno zabavati. Vstopnina znaša: sedeži I. do III. vrste po K 1—, IV. do VL vrste po 60 v. in stojišča po 40 via.
Radovljiške novice.
Osebne vesti. Sodnik g. dr. Janko Polec je poklican na službovanje h kasacijskemu dvoru na Dunaju. Čestitamo 1 V višji plačilni razred sta bila pomaknjena v zadnji seji c. kr. dež. Sol. sveta dne 5. t. m. učitelja gg. Frančišek Jaklič in Ivan S ga.
„Hokovnjače" vprizore tukajšnji marljivi diletaotje s pomočjo nekaterih okoličanakih igralk in igralcev v nedeljo, dne 11. L m. ob 7. uri zvečer v znanih gostilniških prostorih g. Rudolfa Kuostljs. Cisti dobiček je namenjen „Sokolu*'. Vpri-zoritev bo pač aekaj popolnega — a poleg tega si je omislil „ So kol" popolnoma nove kulise za to igro. Obeta nam izreden užitek, Zato vabimo vse, ki v m bije srce za naš slovenski narod: V nedeljo v Radovljico 1
„Miklavžev večer" se je obaesel prav dobro. Udeležba taka, da je" bil obširni salon g. R. Ennstlja natlačeno poln. Otrok — is vsega okoliša — je bilo nad 300, in „«v. M>klavž" ni delal nobene izjeme — delil je vsem, kdor je prišel. Vsaj je namenjeno praznovanje ,,w. Mi-, klavža" naši nežni mladini in blagor mladini, dokler se še veseli darov „sv. Miklavža". To si naj zapišejo za uho vsi oni — ki so tako krčevito tiščali svoj mosnjiček, ko se jih je prosilo za mal dar otročičem.
Predavanje, ki ga je imel na praznik, dne 8. t. m. brat Matija Marinčak v hotelu g. Rud. Kunstlja — namreč „Sokol v zasebnem življenju" se je je obaesel popolnoma.
Tudi napredek 1 Podjetni gostilničar g. R. Kunstelj je nabavil za svoje goste biljard. Ker je čisti dohodek namenjen v zgolj narodne namene, je vedoo dovolj igralcev, ki polagajo mal dar, domu na altar.
Na sv. Lucije dan imamo tu živinski sej m. Ako bo vreme po tem, upamo imeti dovolj sejni ar je v. _
Gospodarski del.
Tedenski salam ? Kranju dna 5. i oembra
1010. lata. — Prignalo se je: 283 glav domače goveje živine, 28 glav bosanske goveje živine, 38 glav goveje živine hrvaške, 20 domačih telet, — hrvaških telet, 56 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 2 domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanski bivol. — Za mesarja je bilo 144 glav domače govedi, 35 glav bosanske govedi in 42 domačih prašičev. Cena od kilograma žive teže: 88 —90 vinarjev za pitane vole domače, 80—84 vinarjev za domače srednje pitane vole, 70—76 vinarjev za ne-pitane domače vole, 78—80 vinarjev za bosansko goved, 1 K do 1 K 10 vin. za teleta in 1 K do T K 04 vin. za prešiče za rejo, 1 K do 1 K 16 vin. za prašiče pitane. — Pšenica K H'— proso K 7*25, rž K 8 —, oves K 8*50, ajda K 850, repno seme K — detelno seme 68 K do 70 K, fižol ribničan K 12—, mandalonK 12—, koks 1350K, krompir K 350 za 50 kg.
Potni spomini.
Dalje.
Nižja Avstrija je na splošno bogata dežela. Na vzhod proti Ogrski in Moravski se razteza široka ravan v Moravsko polje, kjer se seje v veliki množini žito; prčoe se pa ondi tudi že saditev sladkorne pese, katera se prideluje skoro splošno po sosednji Moravski in Češki v veliki meri. Severovzhodna stran, okolica Dunaja ob Donavi ima krasne vinograde, katerih kultura se nahaja tudi po ravnin*, ne samo po gričih in prekosolnčnib hribih. Zahodna stran ima lepe gozde. Prebivalstvo Živi splošno v blagostanju.
V deželi je razvita obrt in trgovina, na katero gotovo veliko vpliva glavno mesto cessrstvs. Kajti tja vodijo po naravi vsi viri bogastva. Tam je največ ter najbolje plačanega uredništva, zopet denarnih mogotcev, kapitalistov, kateri hočejo udobnosti življenja, katerim se za denar tudi vse nudi. Je pa tudi res, da je v nasprotju z zbranim in na-kopičenm kapitalom tudi mnogo revščine, katere pred* ta vi tel j je tovarniško delavstvo.
Kmečki stan je v celoti dobro situiran. Povsod po deželi se kaže odločen odpor od strani kmetov proti zidom, brez katerih ni dežele. Nižjeavstrijski kmečki stan je prav dobro organiziran gospodarsko kakor tudi politično v Kmečki zvezi, katera ima svoje glasilo in se tiska v 60 000 izvodih. Članarina kmečke zveze znaša letno 2 K, za katero prejme člaa dvakrat na mesec izhajajoči list in korcem leta kmečki koledar. Da ima zveza dohodke, je založila svoje vžigalice, milo, sveče; v zalegi ima tudi klobuke za kmečke člane. Osrednji uradi gospodarske organizacije so v rokah in pod nadzorstvom deželnega odbora. Tako je večinoma vse kmečko zadružništvo pod revizijo deželnega odbora, bodisi posojilnice, kmetijske zadruge s skladišči, mlekarske, vinarske in druge zadruge.
Splošnih kmetijskih zadrug z obširnimi skladišči, poslopji, stroji in orodjem je po številu 21, z bilančno vrednostjo premičnin ia nepreunčnia 130.000 do 200000 K. Po računskih zaključkih 80. junija 1908 znaša bilančna vrednost 2 223.732 K 23 vin. Deleži členov pri teh 21 zadrugah so znašali tačasno 463 219 40 K.
Prodale so te zadruge od 1. julija 1907 do 30. junija 1908 raznega žita,- kakor rži, pšenice, ječmena, ovsa, sena, detelje, slame 347 228 66 kg, prevzetega od svojih članov. Nasprotao so prodale svojim članom gnojil, krmil, sploh kmečkih potrebščin 233.734 57 kg. Skupen promet v blagu je znašal tako 580 963 23 kg. Lepe številke I — Da se dosežejo taki vspehi, pripisovati je stanovski zavednosti ia zadružni disciplini članov. Vsak član se drži, bodisi pri prodaji svojih pridelkov ali nakupu gospodarskih potrebščin, svoje zadruge. K temu je pripomoglo mnogo nekdanje odiranje judov, kateri so naseljeni po vsej deželi ter so imeli poprej vso kupčijo v rokah. Judovske odvisnosti so se rešili s gospodarska organizacijo.
Ta zadruge imajo navadno ob železni čnem tiru lastne, obširne stavbe, katere se dvigujejo po več nadstropij. Nadstropja so razdeljena po lesenih oddelkih, kjer so prostori za hrambe vsake vrsto lita posebej. V zadnjem najvišjem nadstropju so čistilni stroji, trijerji, pajtelai, ▼ katerih se vse žito aoitira, sčisti in loči prahu; potem se losi po od-vodilnih cevsh ali kvintih v aa dotično vrsto odmer jem prostor. V teh predalih (kakor naše gorenjske kaš če) ostane zrnje, da nastane ugodna cena, na kar se proda. Seveda ako dlje časa leži na miru, se mora večkrat prevračati in premešati.
Za ^gonilno moč strojem, trijerjem, psjteljaom, dviganju žita v podstrešje, na najvišjo točko, sluzi navadno bencinski motor, kateri so po 12 do 30 konjskih sil. Pritlični, oziroma podzemski prostori pa služijo sa rhramtev umetnih gnojil, močnih krmil, kakor otrobov, pres i. t d.
Ker je v takih zadružnih skladiščih promet naravnost velikanski, kajti delovanje se razširja na ee) sodni okraj, č j ne na celo okrajne glavarstvo, imajo nastavljenih po eden ali tudi \sč plačanih uradnikov, da vodijo celo poslovanje. Naj služi nekaj številk o podrobnem delovanju takega skladišča v Geeserndorfu, menda po naše gosja vas, katera leši le aa Moravskem polju; ono smatrajo kot najrodovibjejši del dežele, kakor v Moravski
•Haaaško oko». Ondi je popolna ravnina, globoka plast zelo črne, humosne zemlje. V celi okolici ni dobiti kamenja ter ga vozijo sa posipanje cest, že-lezničnega tira iz bližnje Ogrske po železnici. Kmetje pridelujejo precej žita, veliko sladkorna pese, pečajo se pa tudi intenzivno z živinorejo, zato Ima skoro vsska vas svojo mlečao nabirslnico, da odpošilja zvečer po železnici mleko as Dunaj. Po onih krajih ne poznajo kozolcev, kateri ravno aa Gorenjskem tako dobro služijo za sušenje žita, kakor tudi, da spravijo hitro z njiv snopje, da lahko sejejo takoj strnične sateže, kakor ajdo in repo.
Dalje prih.
Elouostl zaloine tiskarne lu. Pr. iampreta u Kranju
Zelo aktualno t   Ravnokar je izšel   Ze lo aktualno
7.snopič poljudne zbirke Ječ loči":
:: Strašna grozodejstva v:: samostanu čenstohovshein.
Cena 20 vin.
S tremi slikami.
Cena 20 vin.
Po zaplembi draga Izdala,
Dobiva se v tiskarni Iv. Pr. Lamprct In po knjigotrlnlcah. Izšel je 8. snopič zbirke »Več luči!"
]o), )oj> ta Bezeosfli drigla)il
▼ Krajo, dne 10. decembra 1910.
V državnem zboru razpravljajo sedaj o bančnem Statutu. Slovenski klerikalec dr. Korošec pravi, da bodo njegovi pristaši glasovali proti. —- V torek se izvrši volitev delegatov v avstrijske delegacije.
Kompromisa! predlog vseaeUlsksgs kluba. Jugoslovanski vseučilišči klub je torej sprejel •kompromisni* predlog ministrskega predsednika. Z 22 proti 6 glasom je bil sprejet predlog, da se ugodi želji visoke vlade, naj se vseučiliSki predlogi izroča posebnemu pododseku proračunskega odseka. To ae pomeni samo, da je sedsj konec jugoslovanski obstrukciji proti italijanski pravni fakulteti, marveč tudi, da je popolni polom jugoslovanskega vseuči-liškega postulata skoro zagotovljen. Značilno ja, da je prav dr. Sušteršič predlagal snrejetje vladnega •kompromisa*, ki je samo v formalnem ozira kompromis, v stvarnem ozira pa p raki sto podoben popolni abdikaciji, tisti dr. Sušteršič, ki je prav do zadnjega časa imel pesti v zraku in na vsa načine grozil vladi... Sa mu pa pač hudo mudi, da bi se prikupil visoki cesarski vladi in si pridobil njeno milost.
Na Angleškem se vrše volitve v parlament. Desedaj je izvoljenih 155 liberalcev, 207 unionistov, 29 članov delavske stranke, 54 Irdev ia 5 pristašev OBriena.
——————-——_________________________
Umetnost in književnost
Kenija ta mlasrslosija za IV. razred gimnazij in realnih gimnazij«Spisal dr. Vladimir H orle, c. kr. gimn. profesor v Kranju, 86 slik, 2 fototi-pični prilogi, 1 zemljevid. Cena broširani knjigi 1-80 K, v platno vezani 2 20 K, 1910. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Strani 110. — Vsebina je takole razvrščena: I. Osnovni nauki is kemije. (1—16). II. Anorgsnična kemija in mineralogija. A. Nekovine. (17—35) B. Kovine. I Lahke kovine. (45—60). II. Težke kovine. (70-87). III. Organična kemija in kemija ogljikovih spojin. (89—100). IV. Terminologom slovarček in kazalo, (103—110.) Knjiga je sestavljena j ako pregledno. Pisana je v gladkem, prijetnem jeziku in lepo tekoč.m slogu. Besedilo ponazorajejo in pojasnjujejo mnoge risbe, ki so napravljena jako lično in izdajajo spretnega risarja; pridsjaoih ja tudi mnogo slik, izmed katerih nam slasti ugajajo vse, ki se nanašajo na naše domače kraje (Postojnska jama; rezanje šote v okolici Bevk pri Vrhniki; državne soUae v Kopru (litra); pisani marmor s ekameai-nami is Podpeei pri Ljubljani; novi betonski most čez Sava pri Kranju); lomljenje sivosrebrne rude v.idrijskem rudokopo; šahtnica a kondenzatorji v Idriji). Tudi besedilo samo se povsod v prvi vrsti ozira na slo enake kraje; priloženi zemljevid jako naravno in poučno kaže najdišča opisanih prirodoin po slovenskem ozemlju. Dobro došie so tudi pod črto točne opazke, ki so deloma stvarnega značaja, deloma pa pojasnjujejo in razlagajo v knjigi se nahajajoče tuje besede. — Kajiga dela vso čast naši šolski književnosti, pa pomeni prav tako vesel pojav v naši poijudno-_nanstveni ltera-turi. Zato jo bodo s pridom rabili dijaki, in z uspehom bo po njej posegel vsak izobraženec, ki se hoče na kratko in točno poučiti o temeljnih naukih kemije in mineralogije.
Naprednjakl! Podpirajo Ia širimo svoje časopisje take, kaker te delajo klerikalci Napreduje le Usta stranka, ki Ima dober In zelo raašiijen tisk* Zatorej berite In naročajte ..Oerenjca"!
SVOJC  ZdrftVie  »dobite! Vaša slabotnost in bolečine izginja. Vaše oči, živci, kite postanejo močne. Vaše spanje zdravo, zopet se bost« dobro počutili, ce boste rabili pravi
CllariM fluifl a minkn <EluflniH»   Tnml ca nnaininin fi kron franko. Isdftlllie ffa 1« lekarnar E. V. F«ll«r v Sinki*! VI.,V. tM „__ (MU /ur-n~\ r
J
Godovi prihodnjega tedna:
11. Damaz. Trazon, Vladimir, Živka; 12. Si-nezij, Eplmah, Široslav, Ratislav; 13. Lucija, Oti-Hja, Vltača, Dobro; 14. Spiridijon, Vojmir, Zori-slava, Uroš; 15. Jernej, Kristina. Vlastirnir, Cve-tana; 16. Evzebij. Albina, Smijan, Bogoslava; 17. Lazar, Bcrta, Stojslav.
Be j mi prib. teden na Gorenjskem :
13. v Mengšu in Radovljici (za blago in živino).
Novičar.
BaroaSefawtn — odide? •Slavvicbes Tagblatt* poroča iz naJMoesljivejSih virov, da vloži kranjski dežeiai predsednik baron Schvvar* v najkrajšem čaru proSnjo za vpokojitev. Njegovim naslednikom bo imenovan najbrž sedanji podpredsednik, dvorni svetnik grof Korinski.
Prilivu proti pritožbi radi prepovedi spomenika Adamiču in Luadru tudi deželna vlada ni ugodila. Tekem štirih tednov bo treba sedaj vložiti pritožbo na c. kr. ministrstvo za notranje zadeve.
Obdal ibor «Narodae čitalnice» v Kranja se
vrši dne 17. grudna t. I. točno ob poldevetih v društvenih prostorih. Naznanja se sledeči dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbors. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo knjižničarja. 6. Poročilo gospodsrja. 7. Poročilo načelnika dramatičnega odseka. 8. Poročilo pevskegs odseka. 9. Sprejem poslovnika. 10. Volitev sedmih odbornikov. 11. Volitev treh namestnikov. 12. Volitev preglednikov računov. 13. Raznoterosti. Ker je čitalnica eno najvažnejših društev za družabno življenje, se pričakuje obilne udeležbe.
Daaalaja oitalaisks predstava. Večja gorska vas, v kateri se vrši dejanje, je imela tri takozvane •tujce*, L j. vaščane, ki še ne prebivajo v vasi 10 let, torej tudi nimajo še domovinske pravice. Ali trenutek, ko imajo postati po postavi pristojai v občino, ni več daleč, in občani delajo na vse kriplje na to, da edstrsaijo čimprej nadležne jim tujce, ker se boje, da jih bo morala občina rediti v njih onemoglosti. V vasi sta od teh tujcev ostala samo še steklar Tratnik in Tepkarjev Blaž, dočim je Črna Reza, ki so jo nspol zvijačno, napol s silo omožili s nekim laškim brusačem, odšla že z svojim možem v svet Največji sovražnik tujcev pa je vaški mogotec, župan Dobravec Istega dne, ko ima prejeti za svoje izveuredne zsslugs za občino zlati zaslužni križec, in ko mu odborniki z župnikom na čelu pridejo čestitat, ponudi v svoji dobri volji dešlemu Blažu v šali svojo sušilnico, malo kolibo v nakup, v svesti si, da revež nima bora v žepu. Ali Blaž aa presenečenje vseh plača zahtevano neznatno kupnino in nostane tako posestnik. V tem prihaja nenadoma Črna Reza, ki je zapustila svojega moža. Ljubezen do domovine jo je prignala nazsj, obupano roti župana, da jo pusti prebivati v občiai. Vsi navzoči jo branijo in zagovarjajo, tudi Rupert, županov edinec, se potegne za njo, a župan ostane neizprosen, trd in veli jo kratkomalo odvesti aa okrajno glavarstvo. Dobravec, ki je vsled Tratnikovega pričanja izgubil pravdo za sušilnico, je silno razkačen nad sodnikom in Tratnikom, io se zaklinja, da morajo takoj vsi tujci brez milosti iz občine. Blaž se čuti kot posestnik neizmerno srečnega in ves blsžen ureja svojo kolibo, kakor pač zna in more, Tratnika pa nihče ne mara vzeti pod streho, vsi so se proti njemu zarotili in tudi vse njegove prošnje pri župniku nič ne izdajo. V občinski seji sklepsjo vaški prvaki glede nadaljnjega postopanja s nadležaimi tujci. Tratnik v skrajni sili zaprosi okrajnega sodnika, da govori zanj in njegovo družino. Vse zaman, tudi sodnikova prizadevanja so bob ob steno. Med tem prerokovanjem pa prinese občinski redar žalostno novico, da se je Črna Reza obesila v vaškem zaporu. Ko izve županov sin, zal pa klubu-joč fant, ki ljubi Tratnikovo hčerko Julijo, da mora Tratnik s svojo družino po svetu, sklene tudi on iti ž njimi kljub vsem očetovim opominom in jezi Pa Tratnik ne mara iti zlepa iz svojega stanovanja, čeprav si občinski odbornik Kos na vse mogoče načine prizadeva, da bi ga zlepa spravil iz občine. Tratnik pa ostane trdovraten, češ, samo s silo ga Izžeaejo in tudi vse prošnje njegove žene Neže in hčerke Julije nič ne izdado. Dobravec se mora poslužiti sile, torej pripelje orožaika, da ga iztira. Tratnik se ustavlja orožniku, Rnpertu pa, ki hoče preprečiti to nasilnost, zavre kri, bori se z orožnikom, čegar puška se po nesreči izproži in usmrti Ruperta. Ob parah svojega edinca pa je župan popolnoma izpremenjen. Uvidi vso krivico, ki jo je prizadjal Črni Rezi in Tratniku, in spozna, da njegovo ravnanje s tujci ni bilo človeško in da se ni norčevati iz boga. Nič mu več ni za posvetni lišp in blišč. Pripeti se mu ima zaslužni križec, odborniki prihajajo ponj, da ga popeljejo k slav-nosti, pa on jih žalostno odslovi. Ustna nesreča ga je šale napravila dovzetnega tudi za tujo bol in tnje gorje.
Dva noaaaeatalia sagrebsi spomenika aa paktptJIMa v Krsaja. Na grobu znanega dobrotnika Janeza Majdiča io njegove rodbine so pred
kratkim zgradili in dovršili v moderno-romanskem slogu lep mavzolej, ki ima v četverokotu 3*60 kvadratnih metrov in meri s križem vrh kupole približno 9 metrov višine. Mavzolej je zgrajen iz trdega granita iz Grisignana, ki je prijetne, ru-menkastosive barve. Mavzolej je od tal do vrha sestavljen iz obdelanih, bogato profiliranih granitnih kosov (ves mavzolej ima nad 400 granitnih kosov), vogelni kamni kupole (naslonjači) so po en kubični meter veliki. Nad portalom, katerega timpanon nosita dve simbolični konzoli, se nahaja v polkrogu angel j miru, izdelal ga je aka-demični kipar Ivan Zajec. Zadnjo stran mavzoleja bo zakrival visok relief, predstavljajoč obče vstajenje, katerega izdela iz belega kararskega marmorja kipar Ivan Zajec. Dve okni ob straneh dobita slogu primerno steklo. Notranjost mavzoleja bo pokrival križasti obok, ki bo slikan primerno slogu; ventilirale pa ga bodo tri lukarne na kupoli; rakev je hermetično zaprta shramba, pokrita z mramornato ploščo v dvojni vklad. V rakev pod mavzolejem vodijo železne vzidane stopnice. Na Kranjskem ima večji mavzolej le še gospa Jcžefina Hotschewar v Krškem in pesnik Anastazij Grün (Anton grof Auersperg) v Turnu pri Krškem ; oba je napravila tvrdka Feliks Tom an v Ljubljani. — Spomenik na grobu umrlega ve-letrgovca in veleposestnika Karla Puppa, je koncipiran v modernem slogu in je izdelan iz najfinejšega švedskega granita. Visok je 330 m in 275 m širok; vrhnji srednji granitni kos tehta nad 2000 kilogramov. Pod spomenikom se nahaja betonirana rakev, ki ima po najnovejšem sistemu izdelane etaže ; rakev krije polirana plošča iz švedskega granita. Po prvotnem načrtu bi imel ob spomeniku stati bronasti kip žalujočega genija; sredi spomenika se nahaja cvetlična košarica. — Majdičev in Pupov nagrobni spomenik je fino in solidno izvršila tvrdka Feliks Tornau v Ljubljani.
Dmgo predavanje. Narodsa Čitalnica v Kranju je priredila dne 3. grudna predavanje. Predaval je prof. Franc Dolžan o vodilnih mislih descendeučae teorije. Po pesniško navdahnjenem uvodu o človeku-tujcu je razložil jedro ali bistvo descendenčne ali razvojne teorije: višji organizmi ao se razvili iz nižjih potom naravnih vzrokov. Ne samo indi-vidui, ampak cele vrste se razvijejo iz ene ali več enostavnih praoblik z združenimi zunanjimi in notranjimi vzroki. Naravoslovca Linné in Guvier sta še bila mnenja, da so se vrste živali in rastlin ustvarile pri ustvaritvi sveta in da so od tistih dob stalne. De Lamark in Charles Darwin sta namesto hipoteze o stslaosti vrst učila hipotezo o spremenljivosti, o razvoju vrst, katera hipoteza je danes postala že znanstvena teorija, ker je splošno priznana. Bistvo razvojne teorije je neoporečno, samo razlaga je še danes večali manj nepo voljna, oziroma nepopolna, to je vprašanje: na čem sloni razvojni proces, kje ao vzroki, kje gonilne sile. Darwin trdi: boj za obstanek (struggle for life) in na tem sloneča izbere so glavni vzroki izpremenljivosti vrat. Zavedati pa se je treba, da to niso vsi vzroki, da je še veliko ugank, da še ne moremo razločiti vseh življenskih procesov potom mehaničnih vzrokov. Gotovo je, da je v boju za življenje volja k življenju, k borbi prvi predpogoj. Vsa bitja ne prenašajo razvoj pasivno, boj za obstanek se nam ne vsiljuje samo od zunaj, ampak od njih je zavisao, biti ali ne biti. Razvoj torej obvlada vse, čeravno nam je še marsikaj nejasnega, vendar iz nerešenih nalog se ne sms sklepsti na neveljavnost teorije. Tudi se ni treba bati, da bi človek izgubil svojo božjo podobo, če ima razvojna teorija prav io ž njo se ne napada vere, ki je nezavisaa od vsake teorije. Nova teorija dokazuje ravno s tem avojo vredaoat, da stavi vedno nova vprašanja in starim Ksenofonom lahko Darwin vzklikne: Niso razkrili bogovi vse pač ljudem v začetku, iščejo sami tedaj, polagoma najdejo boljše. Priznati moramo, da je gospod predavatelj v poljudni in lahko umljivi besedi razložil temeljne misli teorije, ki jo je vsestransko podprl z izbranimi primeri ter obenem kratkočasil z marsikaterim duhovitim dovtipona — žaiibog pičlo število alušateljic ia slušateljev.
Želesai most (si Kokro na vsak način želi novih žrtev. Peljal sem se namreč v petek zvečer proti domu. Na mostu je voznik zapeljal tako nesrečno, da je bilo eno kolo na desni, drugo na levi strani počreznega kola. Zdajci konj nekoliko zavine, kolo pride na omenjeno ločnico, voz se nagne in zdrči naravnost proti „močni" železni ograji. Konj pa — ki ga je voz zanesel
— zadnji trenotek rine zopet na sredo, in voz oplazi ob ograjo v na pot viseči legi. Ahl Bil je občutek -viseti nad zijajočim groznim prepadom". Sprva nisem imel sape, komaj sem se zavedel, kdaj smo dospeli čez most. In šele sedaj sem si dal duška nad —. Sklenil sem, da se čez ta prokleti most — ki mi je provzročil do-sedaj še vedno znojnih kapljic — ne peljem več
— zlasti pa še radi konjskega strašila »avtomobila", A ne, da svoji zavarovalnici prihranim par tisoč kron, pač pa radi ljubega zdravja in ker nam nudi življenje vendar »tolikih dobrot" I Ne zvonite po točil
Narodna öitsiiioa v Kamalku priredi v nedeljo, dne 11. decembra 1910 točno ob sedmih zvečer v društveni dvorani dramatično predstavo •Simona".
Draginja. V parlamentu se vrši velika debata o draginji in po malem se je Že tudi dosegel uvoz argentinskega mesa. A v po štev pridejo pri tem samo velika mesta in nihče se ne zmeni za mesta po deželi, dasi se v takem gnezdu draginja še bolj občuti, kakor n. pr. na Dunaju. Tako imajo pri nas v Kranju jajca fenomenalno ceno 14 vin., na Duneju pa stanejo 8 do 12 vin. Kokoši, to se pravi piščeta, stanejo pri nas K 1'40 do K 2—, na Dunaju K 120 do K 1*90. Krompir se prodaja pri nas kot posamezen kos, na Dunaju na kilo. Da, celo orehi so se podražili in jih dobiš 3 za 2 vinarja, in tako gre dalje in infinitum. Kaj se n. pr. pri nas počne z drvmi, je naravnost nečuveno, in skrajni čas je, da tu poseže vmes občina sama. Osobito bi tu polagali na srce našemu draginjsknmu odseku, čigar član na vso srečo naš dični Koblar ni, da uredi mero in uteži. Nič ne de, če bo tudi malo zamere začetkoma.
Stoletni rojstni dan je minuli petek praznoval vpokojeni cestar g. Franc Kosmač, ki je bil rojen 2. decembra 1810. leta. Starosti Radetzkv-jevih veteranov želimo, da bi zdrav in čil dočakal tudi sto let svojega življenja.
Oderaitvo sil lakomnost. Naš cerkveni predstojnik, virilist ia predsednik kmetijskega društva, dekan Koblar, j a s jI med agrarne oderuhe. Znano je, da je že svoj čas agitiral, naj bi kmetje, ki pripeljejo mleko v Kranj, nastavili ceno 1 litru na 20 vinarjev. Ko smo ga svoje čase malo okrcali raditega, je mož utihnil. A žilica mu ne da miru in letos je zopet začel. Kar v farovž povabi kmetske ženice in tam jih priduša, da dajo mleko prepo-cenL Cslo tako daleč se je izpozabil, da je na ugovor, da je mnogo revnih ljudi, ki za svoje otroke že sedaj komaj zmorejo za mleko — rekel: „Kdor pa nima toliko, da bi plačal liter mleka po 20 vinarjev, naj ga pa nikar ne pije." Lap vzgled krščanske ljubezni l Pa če kdo misli, da mu je za dobrobit kraehkega ljudstva, se prokleto moti. Stvar ima drug izvir. Znano je, da pase naš dekan poleg dušnih ovcic in kozlov tudi kravice, za te ima lep hlev. Mleko teh šekastih kravic prodaja po 20 vin. liter, dočim ga prodajajo kmetice le po 16 vin. Iz tega kalkulira ta ekonomična modrost sledeče: Ako bi kmetice prodajale mleko tudi po 20 vin., bi bila ena in ista cena in marsikdo, ki kupuje sedaj od kmetic, bi kupoval potem pri meni in poleg mojih molznih kravic bi postali molzne kravice tudi Kranjci in marsikatera kronica bi padla tako v moj mošnjiček. Da bi na ta način odvzel kmeticam zaslužek, to mu prav nič ne otežčuje vesti. Je pač res krščanski mož, ta naš Tone Kobhrl Skoda res velika, da ga občinski odbor ni izvolil za predsednika dravinjskega odseka.
Lastao poito so po dolgem moledovanju iz-poslovali nekateri Stražiščanje, zlasti trgovci. Voditeljicam te pošte je imenovana gdč. Windischer iz Kranja. Poslovati začne z novim letom. Kakor čujemo, hočejo to pošto vtakniti v ataro šolo, tik poleg farovža. Ali res ni dobiti drugega prostora v StražiščuP
Nai dobri prijatelj dekan Koblar je zopet enkrat nervozen Kar v «gvalo» mu ne gre, da naša čitalnica tako imenitno prospeva, medtem ko mežnarija, ali kakor jo oficielno imenujejo »Ljudski dom>, laborira na rnarasmus aenilis. Ker pa nima prav nikakega resnega povoda ae hudovati nad delavnostjo Čitalnice, je za kratek čas eakrat privlekel Miklavžev večer aa prižnico. To je bilo groma zadnjo nedeljo v cerkvi 1 Pa, čujte, kaj mu ■i pravi Nedostojno se mu zdi, da se vlači njegovega patrona sv. Antona k tako nedolžnim prireditvam kakor je Miklavžev večer. Miklavž že, ampak Anton pa ne. Da je bil pri teh izvajanjih tudi malo nesramen, to se razume. Ker nI mogel napraviti dovtipov na moške, je pa malo potegnil našo mladino ženskega spola. «Norca se bo delala v Čitalnici s sv. Antona, »aed tednom pa moli k njemu*. Bržčas je mislil, da govori o starih deviških tercijaikah, ki molijo k sv. Antonu za — možs. Pa se je očividno motil. Naša mladina je vzlic vsem katoliškim zavodom, že toliko izobražena, da dobro ve, da je vse to humbng in da spadajo nazori kakor jih razvija častiti gospod Koblar že davno v staro šaro. No, Miklavžev večar je pokazal, da je bil nedeljski njegov glas, glas vpijočega v puščavi, zakaj prireditev je bila naravnost izborno obiskana. — Ko je možakar dovolj opral sv. Antona, se je spravil na sobotno predavanje: Descendeačna teorija 1 Kaj je to našemu KoblarjuP Nauk, da se je človek razvil iz opice 1 Kratko pa malo, a jedrnato, kajne 1 Če je častiti gospod morda pri tem nase mislil F1 Pa najsibo že kakorkoli, neokusne so take pridige in drugega pomena niso, kakor da se človek v tem pustem in deževnem času, zopet enkrat prav prisrčno nasmeje.
Pevski ibor »Narodne čitajnice* v Kranju je bil od slovenske pevske «Z vere* nsprošen, da odpošlje temu odboru prav kratek zgodovinski opis svojega obstoja. Ker so se pa nekatere stvari v njem črtale, je postal opis nejasen. Da popolnimo to poročilo, ki smo ga potem citati v «Slov. Narodu*, priobčujemo ga v nastopnem še enkrat v umevnejšo informacijo. Narodna čitalnica v Kranju, ki je bila ustanovljena L 1863, je gojila v svojem društvu ves čas narodno in umetno petje. Od po« če tka so nastopali moški, pa tudi mešani zbori samo ob raznih večjih prilikah, in sicer le takrat,
Mar je nanesla potreba. L. 1895 pa so se pričela šele pod vodstvom g. prof. A. Stritofa redne pevske vaje in pravi pevski nastopi v koncertnem smislu. Od leta 1899 dalje do leta 1906 je imela čitalnica samo moški zbor. Tega leta pa se je ustanovil pod okriljem čitalnice sedanji moški in meiani zbor z lastnim pevskim odsekom, pričele so se zopet redna pevske vaje in koncerti ter se je sestavil uzorni pevski red, ki velja toliko kakor pravila in poslovnik pevskega zbora, liočki »bor šteje letos 24 pevcev, žnnski zbor pa 30 pevk, skupno torej 54 petje izvrSuiočih članov.
Čftalalikl pevikl ibor v Kranja je minulo nedeljo — kakor smo že zadnjič javili — sodeloval pri koncertu Zveze slovenskih pevskih društev. Listi so prinesli jako laskave ocene o tem nastopu. »Slovenski Narod" piše v svoji torkovi jutranji izdaji: »Kot zadnji nastop je bil nastop mešanega zbora .Čitalnice" v Kranju. Proizvajali sta se točki .Barčica", narodna, har-moniziral O. Dev, ter »Zaman pod oknom", osmeroglasen mešan zbor od E. Adamiča. Pevski zbor se odlikuje po prav dobrih ženskih glasovih, katerim pa niso sorazmerni moški glasovi. Zborovodja g. V. Rus je v tej svoji stroki prav dobro na mestu in na vsakogar napravi njegova mirnost najboljši vtisk. Skladba »Zaman pod oknom" je ena najtežjih Adamičevih del. Prehodi so silno lepi, a obenem tudi jako težavni in treba je mnogo truda, predno se izvedejo brez napake. Konec te pesmi je posebno izrazit in občudovali smo izvajalce, s kako lahkoto in gotovostjo nastavljajo tako fortissimo, kot še mnogo težji pianissimo. Mešani zbor »Čitalnice" smemo brez bojazni uvrstiti na odlično mesto najboljših mešanih zborov, kar jih premoremo." Jutro" pa ocenjuje takole: »Pevski zbor kranjske »Čitalnice" se je ugodno prezentiral z dvema mu-zikainima točkama. Kot prvo je zapel po Osk. Devu harmonizirano »Barčico", katero odlikuje prijetna melodika; posebnih težkoč na pevce ne stavi in tudi nikakih prononsiranih rafiniranosti. E. Adamičev mešan zbor »Zaman pod oknom" je pa v nasprotju s prvim zborom dosti težaven; skladba je zgrajena tako, da oklepata mešani zbor najprej moški in zatem troglasen zbor; konec je šesteroglasen. O. kapelnik Rus je nastopil s sigurnim, dobro izvežbanim zborom; moški zbor se odlikuje po nekaj voluminoznih basih, ženski zbor je pa istotako ljubek v sopranih, kakor mogočen v altih." — Lepo kritiko je prinesla tudi »Ljubljančanka".
Is Sovodnja Tukajšnje kmetsko izob. društvo, je imelo svoj redni občni zbor dne 20. novembra. Izvolil se je sledeči odbor: M. Šiftar predsednik; Fr. Kalraan, podpredsednik; odborniki: Iv. Bogataj, E. Reinhart, Iv. Treven, namestniki ter predledniki uačunov: M. Ouzelj, E. Telban, E. Treven ter Fr. Jezeršek. Odbor.
V upravoi odbor Irziske ialesslco je deželni odbor kranjski poklical dežel, glavarja pl. Sukljeta
V Zsgorioah pri Bledo je dne 7. t. m. umrl v visoki starosti 85 let g. Josip Pretnar. Naše sožalje 1
Miklavžev večer ia velike otroki, ki se je
vršil preteklo sredo v kranjski »Narodni čitalnici", je privabil toliko proste in neprisiljene zabave želečega občinstva, da je bila dvorana kmalu premajhna, tako da se je tudi bralna soba doma lega napolnila. Večer je otvoril sv. Miklavž in njegovo spremstvo s sijajnim nastopom in govorom. Nato se je podal v dvorano in po kratkih, a večkrat težavnih nalogah, ki jih je stavil na posamezne, vsakogar primerno obdaril. Daril je pa bilo zelo veliko in povečini jako lepa, vsak jih je komaj nesel domov. Ko so bila darila razdeljena in ko se je sv. Miklavž dodobra prepričal o znanju vseh, se je s kratkim govorom in v zadovoljstvu poslovil od vseh udeležencev z obljubo, da pride čez leto dni zopet mednje. Nato se je dvorana izpraznila in preselili smo se v stranske prostore. Kmalu pa nas je vzdignila godba slav. gasilnega društva z lepim valčkom k plesu — in zasukalo se je staro in mlado. Vnel se je prav animiran ples, ki je trajal do jutra. Plesala se je tudi če-tvorka in beseda pod vodstvom našega aranžerja g. Franca Crobatha ml. Tako je uspel cel večer naravnost sijajno in slav. čitalniškemu odboru k tej prireditvi prav iz srca čestitamo. Upamo, da je tudi gmotni uspeh zadovoljiv.
8 Pristave pri Tržiču se poroča: V nedeljo, dne 20. novembra so šli štirje gospodje iz Tržiča v Pristavo domov. Ko srečajo dva človeka, jima voščijo dober večer. Dobili so surov odgovor in kar naenkrat začneta tista dva človeka brez vsakega povoda na glavni cesti streljati. Velika sreča je, da ni bil nihče zadet. Eden ali drugi gospodov bi bil gotovo zadet, da niso tekli. Streljala sta dva nemškutarja, to je dva človeka, ki pa nemškega jezika niti ne znata dobro. Kako se pišeta, bi vedela povedati neki Kurnik in neki Sedej, Podobni slučaji so se zgodili že večkrat. Človek ni ponoči nikoli varen pred pijano nem-ikutarsko druhaljo.
NasradL Posest ni co Ano Dobrsvec v Črnučah je te dni njena dekla pri mešanju krme sunila is neprevidnosti z gnojnimi vilami v levo roko in jo težko ranila. — Pri igranju je padla sedemletna Katarina Gradišar v Sp. Dupljah pri Kranju ter se težko poškodovala na desni aogi, •
Del akni ivisi |©s ti lales rakih zadrug na
Kranjskem v Ljubljani razpošilja naslednji oklic: Velecenjeai tovariši 1 Leta 1907 se je pojavila prvič med gostilničarstvom splošna želja in potreba po sklicanju vsegostilničarskega shoda na Kranjskem. Na tem shodu se ie gostilničarstvo oglasilo z ostrimi protesti proti neznosnim težavam, s katerimi se mora boriti naSa obrt Ker je znano, da se le na neprestano trkanje in klicanje odpro zahtevam in pravicam vrata, je sklenila deželna zveza gostilni carskih zadrug na Kranjskem, da nadaljuje akcijo, ki jo je pričela gostiiničarska zadruga ljubljanska leta 1907, in razširi program o naših zahtevah in težnjah po odpomoči Se bolj ter skliče zopet splošni gostilni carski shod v Ljubljani dne 15. decembra 1910. Po dnevnem redu, ki ga obenem podajamo, razvidite, kako mnogotere so težkoče in krivice, proti katerim se moremo ubraniti složni, krepko in združeni. Da bo manifestacija za naše pravice tim silnejša, naj pride vsakdo na shod, komur le količkaj dopušča čas, vsak komur je mar njegov lastai blsgor in napredek. Načelstva zadrug naj store v polni meri svojo dolžnost ter obvestijo in povabijo vse svoje člane, kjer pa še ni gostilničarstvo organizirano, pošljemo kot vabilo to okrožnico zavednim tovarišem, od katerih pričakujemo, da te oklice razdele in da bodo tudi z besedo navduševali tovariše za obisk velepomemb-nega studa. Ne le, kdor je dobil to pismo v roko, je vabljen, vabljen je vsak gostilničar, najsi bo od koderkoli, vsak ima pristop k shodu in ga bomo pozdravili kot dobrodošle ca. Ne bodemo prirejali nikakih komersov ali zabav, namen shoda je edino stvaren in hočemo le povzdigniti tvoj glas v korist našega stanu in v obrambo gostilni carske obrti.       S tovariškim pozdravom odbor.
Is deželnega šolskega sveta. Imenovani so: Kari Blažič za Ovšiše, Ana Vavken za Cerklje, Val. Rožič za Šmartno pri Tuhinju za definitivne učitelje, oziroma učiteljice; za nadučitelja v Zalogu je imenovan Anton DraŠček, za učiteljico v Zalogu Izabela pl. Fddransperg. Za Dobravo pri Kropi je imenovan Anton Kadunc, za Krašnjo Marija Germek.
Kmetijsko predavanje. V nedeljo, dne 11. t. m. bode v Selcih predaval deželni sadjarski inštruktor M. Humek o povzdigi sadjarstva. Zlasti se bode oziral pri svojem predavanju na sledeče točke: Vpeljava in razširjenje enotnih, tamošnjim krajevnim razmeram primernih sadnih vrsi, sajenje in oskrbovanje sadnega drevja.
V okraja! cestni odbor blejski je imenoval deželni odbor Ivana Markeša, posestnika in hotelirja na Boh. Bistrici, in Gabrijela Ferjans, posestnika iu gostilničarja v Ribnem.
Nesreč« ■• ielsilleJ. Z Bohinjske Bistrice, 6. dec. 1910. Danes ob pol 11. uri zjutraj je vozil tovorni brsovlak z navadno hitrostjo iz postaje v predor. V bližini magacina so delali delavci na progi. Delavec Anton Munih ni pazil na vlak. D asi so mu tovarši klicali, naj skoči proč, se ni pravočasno umaknil. Stroj ga je zadel s cilindrom s tako silo v levo stran ledja, da je revež odletel na drugo stran tira in si razbil črepinjo na glavi, zlomil levo roko ia dobil tudi nevarne notranje poškodbe. Tovariši so ga prenesli domov v stanovanje. Da bi okreval, ni upati. Zapušča vdovo z več nepreskrbljenimi otroci.
Za Ciril-Metodov obrambi! iklsd je dosedaj prijavljenih 854 kamnov.
Popravek* V poročilo koncerta »Sloge* je napravil tiskarski škrat danes teden par jako neljubih pomot. Mesto besed: <Da je orkester, ki ima sedaj ustanovo slovanskega orkestra ..., naj se čita: Da je orkester, ki ima sedaj sestavo salonskega orkestra... In potem namesto: Dirigent, konservatorist g. 2. Polsiek je vnel orkester donove naase ..., čita j pravilno: Dirigent, konservatorist g. 2. Polašek je uvel v orkester nove finese... Je še nekaj drugih napak, ki pa so jih cenjeni čitatelji že itak sami popravili.
Raistavs V Welsu 1910. Razsodniki so zopet podelili Singer Ko., akcijski družbi, ki ima svojo tilijalko tudi v Kranju štev. 53, n a j v i š j e odlikovanje, srebrno državno kolajno v priznanje prvoredne zmožnosti in vzornosti njenih izdelkov.
Pater Msčoh — oče. Iz Censtohova poročajo: V zaporu v Petrikovu je v sredo porodila Helena Mačoh, ljubica patra Mačoha, znanega čenstohovskega junaka in vdova njegovega brata, katerega je sam umoril. Vedno lepše reči.
Bogati berači. V Trstu je obnemogel vsled lakote 641etni krosnjsr ns cesti in se zgrudil V bolnišnici so dobili pri njrm vrednostne listine v skupni vrednosti 19.000 K in 300 K v gotovini. — Na Reki je bil aretiran 73 letni starček Pavel Meršič, ker je bil prevsiljiv. V podlago pri njegovi suknji so dobili zašitih 600 K v zlatu in v bankovcih.
Darila.
2a družbo sv. Ourila Ia Metoda je bilo izročeno našemu uredništvu K 12*26, katero svoto je nabrala gospodična Ana Malljeva, ker je za stavo pojedla eno prav slano klobaso. — 2a Sokolski dom na Jesenicah je daroval g. Joe, Velka-vrh, stotnik v Baajaluki K I*—. 2iv«l aaalfdiukl
Zalivati«*.
Podpisani se najiskreneje zahvaljuje tako v imenu uči-teljstva kakor tudi v imenu otrok vsem onim, ki so pripomogli, da se je proslavljeuje 80 letnice cesarjevega rojstva, ki ga je obhajala radovljiška šolska mladina dne 2. decembra 1.1. tako dostojno izvršila. V prvi vrsti gre pač zahvala radovljiškemu krajnemu šolskemu svetu, imenoma njegovemu predsedniku, prijatelju mladine g. dr. J. Vilfanu, za velikodušni dar, ki je omogočil pogoščenje šolarjev, g. c. kr. okrajnemu glavarju Fr. Župneku, ker je prisostvoval vsej prireditvi in slednjič gospema Rojčevi in Sajovčevi, ki sta tako vrlo pomagali pri pogoščenju. — Za petrazredno ljudsko šolo v Radovljici, 6. decembra 1910: Iv.
Tiskarskega vajenca
:::        sprejme :::
tiskarna h. Pr. Lempret f taji.
sprejme takoj 2753-1
g: vajenca, rs
Pridnost Imajo tlačen! ključavničarji.
V manjšem kraju Gorenjske želi najeti dijak 273
ssbics zaVcč ntesccetf
Ponudbe na upravništvo .Gorenjca".
Obrtniki Koledar
u Ido 1911
Izdal Jos. Hauptmaa, ofloijal trgovske in obrtniško sbornice t Ljubljani. Koledar ima aa s—2    obrtnike mnogo poučne vsebine. s$7
(tia 60 Vivirjtt poslis pi pottl 70 vMttirjii pobifi sc 1 fttfa Miglraafc ia pri izdajatelji.
Mlin ¥ najem
ae odda takoj. 5 tečaje?. Prilika ia trgo-2-2    vino a žitom. Vprašanja na ses
Josipa Kogovšeka v Idriji.
r-^
Kdor ve razločiti dober
lžktžr od slabega,
hoče imeti
želodčni likčr
Po slabem pitju SI bolan, Od tega boS Vesel, močan 1
„Florlan" ne slabi In ne omami ampak daje moč In veselje do dela.
Postavno varovano.
Loterijska srečka dne 3. decembra t. i. J
Tret   13   16   90  24 84
ii3 lan Popravila
šivalnih strojev
se izvršujejo t niši delavuici točno in stvarno.
SINGERCo.,
deln. družba šiv. stroje?.
Največja ii naj«tarejia trgovina «i sVvsIoiml tlrHi v Avstriji.
Kraol, filaonl trg 93.
t um h: i!)););)-     hi:);), in;)
Edina slovenska kisla voda
-i
je po zdravniških strokovnjakih prizaaaa med
najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
Izborno zdravilo
ta katare v grla., pljučih, želodcu in črevesib, za Želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina
ni le izborno zdravilna, temveč tudi osvežujoča
namizna kisla voda.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška saloga 49 52-44
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča tvoje najbolj priinane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na cahtevanje sastonj.
Tdnnies
v Ljubljani S30
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost žago in vse stroje za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna rila.
Zagrebški Jte*
prrporocujemo kotprtznano
run hm*
oooooooooo4ooooo»o   kot    tovarnliKo znarrua
pridatek t za kavo I
JOS. IfEIBi
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomikova   ullou &t.
Stav&Mo-ometio ii koiitrotciiiko kilačavaiCarst?o.
Žično omrežje na stroj, ograje na mlrodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike 1.1, d
Špecijaliteta: 83 52.3»
valjični zastori (Rollbalken).
Odlikovana je bila na medearodni razstavi v Ino- j mostu 1896 in na higijenični rezstavi na Duaaju 1899.
Naroča se pri oskrbnlstvu Tolsto-vrške slatine, pošta GustanJ (Ko- ,
roško), kjer se dobe tudi ceniki  in prospekti, j
Del čistih dohodkov gre v narodne namene.
Slovenci 1 Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima ediao slovensko kislo vodo.
tm ■i(!i:i;i;i:i;)"i:'iii;i?i:(.it
Zastonj in poštnine prosto
pošlje na zahtevo vsakomur pravkar izdani katalog:
Domača knjižnica 1911.
Seznam izbranih najboljših del slovenske literature s= in svetovne literature v dobrih prevodih ==
• • Iva
871 3—1
Obresti se pripisujejo h kapitalu dvakratna leto, to je dne 30. junija in dne 31. decembra vsakega leta, ne da bi bilo treba vlagateljem zglaševati se v ta namen še posebej pri hranilnici.
Rentni davek plačuje hranilnica sama iz svojega.
Uradne ure za stranke so vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne.
Ravnateljstvo mestne hranilnice v Kranja
dne 1. decembra 1910.
mam
JV© kupujte *emamat~a>
nič drugega protij     242 24-6
hrlpavostl, kattru, zasllzetiju, krčevitem In hrznem kaSlju kakor okusne
3W KAISERJEVE prsne karamele
!s tremi jelkami mm?** KQOft noL over> »PriCev«l od *dravni kov m privatnikov zagotavljajo s-guren uspeh. Paket 20 in 40 vin., doza 60 vin Dobi se jih v lekarnah: Karel Savnlk, prt sv. Trojici v Kranju in H. Roblek v Tržiču.
POZOR!
Sla?. občinat?n ? mestu Kranja in okolici najuljudneje naznanjam, da sem prevzel od gosp. J. Potuška i
BRIVNICO
katero sem uredil pra? udobno In higijenski. Prodajam in izdelujem lase, kite ln raznovrstne podloike hitro in po najnižji ceni. Največja snaga. Točna ln hitra postrežba.
Se priporočam MImIva ITonanŽ brivec in s spoštovanjem JfftaTIkU  &tlU8U3. lasuljar.
Hwtai hPiiiliiii i iiditpd
je prvi, najvarnejši in največji zavod za nalaganje denarja v pol. okraju Radovljica na Gorenjskem.
Mestna hranilnica v Radovljici obrestuje vse hranilne vloge po 4V# od sto. Vse narasle in nedvignjene obresti pripisuje dvakrat na leto h kapitalu, in sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati. Rentni davek od teh obresti plačuje mestna hranilnica sama, tako da dobi vsak vložnik 4 K 25 v od sto čistih obresti in poleg tega še dvakratne obrestne obresti na leto. Za vse vloge in njih obrestovanje jamči v smislu ode. kr. deželne vlade za Kranjske v imenu c. kr. ministrstva notranjih zadev — potrjenih pravil mesto Radovljica z vsem svojim premoŽenjem in svojo davčno močjo — in poleg tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, kateri znaša sedaj nad 200.000 K. :: Mestna hranilnica ? Radovljici daje največjo varnost za hranilne vloge med vsemi drugimi denarnimi zavodi v polit, okraju Radovljica. Zato nalagajo c. kr. sodnlje ln drogi c. kr. uradi vse vloge od nedoletnlh otrok ln druge denarje le pri tej mestni hranilnici. — Kdor želi iz drugega denarnega zavoda prenesti denar v Mestno hranilnico v Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obrestovanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama. Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poštne
položnice, katere so vsakemu na razpolago.
Posojila na zemljišča
POSOjUa na zemljišča dovoljuje proti 5% obrestovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreč
proti vračilu na 14, 16Vi, 19Vi, 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 50 let. Tako vračilo jeza vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugod recimo 300 K s 6% obrestmi, plača zanje v 36 letih 648 K golih obresti, ostane toraj še vedno 300 K dolžan. Dolžnik mestne hranilnice v Radovljici se pa dolga docela iznebi, dasi plača v celi dobi ie aa 97 v manj. Nadalje dovoljuje tudi posojila na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev. Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod v polit, okraju Radovljica. Kdor želi najeti posojilo ali dobili kaka draga pojasnila, zglasi naj se v hranilnični pisarni nasproti c. kr. okrajne sodnije, kjer se uradnje vsak dan od pol 9. do 12. ure dopoldne in od pol 3. do 5. ure popoldne razen v nedeljah in praznikih.
Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici.
1«»—28
Pifiiirii Jil
priporoča
svoje priljubljeno pivo, kakor marčno
m* pivo
I. In D. vrste, bavarsko, vložano v sodčkih In steklenicah, pričakujoč
obilnih naročil.
Ustanovljeno leta 1818
MB^iBlIiaiaparamiaiglpPiilia
1 I
I
1 De,nrika «■"■** 5000000 *•
I
a Spre|eaa vloga na knjižice ln tekočI racsn il  ter jih obrestuje od dne vloge po tistih
Pliananal
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva nlloa štev. 2 Re^mi fond 1450.000.
Podružnice v Spljetn, Celovcu, Trstu in Sarajevu
Ol 2 O
..... 1 "    73 52-40
Kupuje in prodaja srečke ln vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kursu.
mmm
MmmmmMmmmmmMWM
11 m 1 a 1
M
I I
m
Na debelo in"na drobno!
Anton Adamič
veletrgovina S^SSSSi^SR KRANJ " Glavni trg.
Važno za Božič in iiožičao drevo.
Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da imam letos Vflikansko ter krasno zalogo igrat" in daril za božič. Kadi obilega direktnega nakupa mi je mogoče slavno občinstvu postreči po jako ugodnih conah in brez konkurence, kakor Se ni bilo donedaj. 261 13-7
Posebni oddelek in razstava Igrač v I. nadstropju Je vsakemu brez obveznosti nakupa pripravljeno v prijazen pogled in prepričanje o cenah.
Velika isbera daril za odraslo, božičnih razglednic, okraskov za drevo, pratik in =====   koledarjev. ==
20& r>2~ 14
Konc. zobarski atelje
Ht fatv Hranjtt
od sedaj nadalje samo v
Stritar'«" ollca 7.
44 52-49
Konc. zobotehnični atelje
0# Seydl
Qttbljam
Edini
w »f. . xdrauniSki JuODilteliniSkl .-.
atelje
u Kranju ^
u isti Mil, kjer je lekarna.
Ordinacije mak dan, tudi ob nedeljah.
Ne aamenjajte mojega sobczdravniikega in sobotehntfkega ateljeja a konc. aobarekim ateljejem, kijev prejšnjih Saših v Kranju ordiniral samo ob nedejah.
Umetni zobje se Izgotove v enem dnevu, popravila v nekoliko urah, začasna popravila takoj. Vsa zobotehnlška dela Izvršuje izkušen zobotehnik, ki Je moj sodelavec že izpočetka in ki v tem poslu ostane tudi še nadalje. Tako mi Je mogoče cenjenemu občinstvu garantirati za dovršeno delo. Atelje Je opremljen z najmodernejšimi in najrazličnejšimi potrebščinami in pripomočki.
Glinaste ncti'»"jfttoito m PriP°ročaJte'
VT   V Poljudna zbirka potrebnih, poučnih,
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vase in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča
Avgust Drelse
pnra in najvaftja tovarna poči in glinastih izdelkov v LJubljani,
Zlate svetinje :BcrliB,f8ri2,^Hi itd.
Najboljše kostnetlčno
ZObOčistilno sredstvo
JzdelovateP
0. S«ydt
ana, Spita/.-Strifar. u/. ?
{{ Poljudna zbirka potrebnih, poučnih, zabavnih in aktuelnih spisov za slovensko ljudstvo.   Izhaja perio-|| I UU   iUUli     dično, najmanj štirikrat na leto.
1. snopič: Cerkvene pristojbine ali štolnlna z
dodatkom Kako se določa kongrua?
2. snopič: Kako sina oprostim vojaščine in druge
važne določbe glede vojaške dolžnosti.
3. snopič: HALLEYJEV  KOMET (REPATICA)
4. snopič: Blra, kongrua in cerkvena konkurenca
5. snopič: Štiri črtice, namreč Nekaj iz življenja
fajmoštra Božidarja Kozamernlka.— Kako dolg rep je imel pes svetopisemskega Tobije — V nebesih. —Konec sveta in sedež za .nebeško kraljestvo"
6. snopič: KAKO JE LEP VOJAŠKI STAN .. .
7. snopič: Strašna grozodejstva v samostanu
čenstohovskem Po konfisk. II. izdaja.
8. snopič: Joj, joj, ta neznosna draginja!
Cena 80, o«, SSO vin.
v založni tiskarni Iv. Pr. Lampret v Kranju ter v knjigarnah in trafikah
posojilnica D ^adoLfljici
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
$ podrtij^ico rja ^c5cr>'cab
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje
BSg,
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pre-trgalo^obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57*% ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskomp-tirajoj se tudi trgovske menice.
181 52-19
Denarni promet ▼ letu 1909:
1 1 4,000.
Eeaervna naklada innaia :
J 1 100.623*40 1
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
STIT—12. ure dopoSne
in od
2.-6. ure pop. izvzemšl nedelje in praznike.
Poštno -hranilnični račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah št. 75.J99.
Lastnin, in t lutk Iv Pv  l.ananrnto « Braniti