RAZVOJ SAMOUPRAVLJANJA- RAZVOJ KULTURE
Priprave na proslavo slovenskega kutturnega praznika so pote-kale istočasno s pripravami za obravnavo kulturnega življenja naše občine na najvišji, v delegatskem sislemu moini ravni, Skupščina samoupravne interesne skupnosti la kulturo razgrinja stanje in moi-nosli razvoja kulture, da bo enakopravno z drugimi zbori občinske skupščine razpravljala, predlagala in sklepala o tem.
Pri oblikovanju gradiva smo našleli dosežke in uspehe vpreteklem obdobju, ki jih ni bilo malo.
Kazalci, kijih spremljamo v knjiiničarstvu naše občine, kaiejo, da se je zanimanje za knjigo skoraj podvojilo. Knjiinica izposoja ne-primerno vei, z novimi oblikami dela —predvsem z mladimi —se odpira v okolje, v katerem deluje. Ni torej slučaj, da je knjiinica Jo-Žeta Mazovca lani prejela Župančičevo nagrado.
Tudi Ijubiteljske kullurne dejavnosti v naši občini so v nenehnem vzponu, a tudi tu se odpirajo nova področja delovanja. Visoko na-grado za področje glasbenega delovanja, Gallusovo plakeloje konec preteklega leta prejel harmonikarski orkesler KUD Vide Pregarc.
Kulturni dom Španski borci kljub začelnim težavam začenjaprev-zemati svojo poslaimvo. Z nekalerimi prireditvami prerašča občin-ske meje. Zaradi takega delovanjaje dom uvrščen med izvajalce ku{-lurnega razvoja Ijubljanske kulturne skupnosti.
Še bi lahko našlevali uspehe.
Težje nam je priznati, da imamo tudi slabosti. Omenjati slabosti ob praznikih pa ni v navadi. V našem primeru lo nili ni takobislve-no, kajli dovolj je, da se jih zavedamo.
Prav z odpravljanjem slabosti v znanih teiavah, v slabših finanč-nih možnostih bomo zmogli dosegati dobre rezultate ludi naprej in jih presegati.
Boljše delo pričakujemo na vseh področjih — ludi v kulturi, od vsake skupnosti, od vsakega posameznika. Bolj pa morajo priti do veljave vrednote, koi so nesebičnost, odrekanje, pošteno delo v lei-nji za pomembnejšim, trajnejšim, boljšim. Takšnih vrednot ni manj-"kalo v naši polpreteklosti prav delavcem v kulturnih društvih Svo-boda, ki so delovala v mejah današnje naše občine, ko so se, zdmieni ob kulturnem delovanju, bojevali in v revoluciji izbojevali osnovne človeške pravice.
Zdajje vrsta na nas, da premagamo teiave, v katerih smo se znašli, kajti samo tako lahko omogočimo nadaljnjo krepitev in razvoj sa-moupravne družbe in v njej ustvarjamo nove možnosli za svobod-nejše in polnejše iivljenje delovnega človeka. To paje tisto, karje že pred več kot pol stolelja zapisal Ivan Cankar: Boj za osvoboditev človeka je kulturen boj. Izbojevati la boj je torej največje kullurno delovanje.
TIHOMIR PINTER