..Primorski List"
izhaja vsaki 1., lO., in 80,, dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 50 n., za pol leta 75 n.
Posamezne številke se dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov.
poučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem.
Vso sa vero, dom, cesarja t
Uredništvo in npravniStvo
mu je v Gorici, Nunske ulice št. lo. — Nefran-kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi.
T
Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič.
Lastnik: Konsorcij »Primorskega Lista".
Tiska: Hilarij anska tiskarna.
Sobratje!
Delavski prijatelj izide v četrtek s prilogo.
Spisi dogodkov iz zadnjih dni pri Zvezdi, pri Dreherju, v Podgori v Ločniku, na postaji bodo opisani natanjko in povsem resnicoljubno.
Sezite pridno po njeni!!!
POZOR!
II. slovenska tombola y goriški okolici bode letos zopet v Šempetru pri Gorici in sicer dnč 10. julija t. 1. na prostoru, kakor lani. Srečke prodajajo vsi narodni trgovci v Gorici in mnogi po deželi. Glasni namen tombole je podpora šolskega doma ; delež dobi tudi Alojzij e višče ! Več v lepakih!!
mni tai
o
id
povedati besedi. Njegov govor, kakor tudi njegov nastop je napravil na vse resne' poslušalce izvrsten vtis. Goriški mladeniči, ki so prej kričali samo : Viva so-cialisino democratico/ začeli so potem kričati: Viva il vero socialismo ! Viva Gesu Cristo e viva il socialismo ! Ker so rudečkarji videli, da jim je šestorica slovenskih duhovnikov najbolj na potu, na-dražili so ljudi, naj kričijo: Fora i ue-gri! Potem pa je začela taka zmešnjava, da res ne vemo, ali je predsednik Učekar zaključil zborovanje ali vladni komisar Contin. To vemo, da so potem hitro vsi odšli in, da so si po potu govorili : Dobro, da smo jih vsaj spoznali !
Popoludne ob 4V* je bil napovedan shod v Podgori! Tam je bilo ogromnega občinstva, zlasti ker je č. g. vikar Golob v cerkvi ljudi opozoril na nevarnost, katera preti. Ob 4*/a stopijo rudečkarji Učelcar, Drofenik et Compagnie na oder. Vse ljudstvo je kakoi z enim glasom zavpilo: Dol z Učekar jem ! Vi ste^sle-parji! Živijo naš predsednik Nučič ! Žan-darmi so morali več rudečkarjeV prijeti ter jih odpeljati. Vladni komisar Prinzig je hotel z odra miriti ljudstvo, pa se je bil tako spozabil, da je začel laški govoriti. Vse ljudstvo je zakričalo, da se je po celi Podgori slišalo : Ne razumemo ne razumemo ! Govorite naš jezik ! To
je pomagalo. Ko se je ljudstvo nekoliko pomirilo hotel je tudi Učekar govoriti v internacijonalnem italijanskem jeziku. U-molknil je hitro, ko je zopet slišal gromovito vpitje; „Ne razumemo! Dol z Učekarjem! Rudečkarji so bili v veliki zadregi s slovenskimi govorniki, ker so imeli samo eduega Slovenca Drofenika. Drofenik začne tedaj govoriti: »Sobratje delavci ! Saj smo vsi bratje ! Prišli smo iz Trsta, da vam pomagamo. Bodimo so-cijalni demokratje ali krščanski socija-listi, saj je vse edno. Združimo se!“ Ko je te besede izgovoril, je narod moško odgovoril: »Tako pa niste govorili v Gorici! Kaj hočete nas slepiti ? Dol ž njimi! Dol Učekar ! Na to je začela taka zmešnjava, tako vpitje proti tržaškim ru-dečkarjem. da so morali bežati z odra. Komisar Prinzig je moral razpust iti shod, še predno se je začel. Ker se ljudstvo ni hotelo raziti moral je g. Prinzig dati častno besedo, da ne bo dovolil za danes nobenega zborovanja več. Več ko tisoč krščanskih delavcev se je na to podalo v vrstah skozi Podgoro naravnost v Gorico li »Zvezdi44, kjer smo si napivali v pravi složnosti in bratstvu. (Natančno poročilo o obeh shodih bo v naslednjih številkah in pa v ,,Delavskem prijatelju44'!)
Skd kat delavskega Ufa
pri „Zvezdi".
V nedeljo 11. t. m. zboroval je vsta-novni shod delavskega katol.-slovenskega društva v Gorici pri „Zvezdi“. Zanimanje med delavci je bilo občno. Žal, da se je premalo vabil razposlalo. Zbralo se je 150 do 200 delavcev. Po šesti uri začel je zborovanje predlagatelj, kaplan šem-pe,terski Frančišek Knavs, zavzel mesto predsednika, izbral tajnika dr. Jož. Pavlico in predstavil odposlanca kršč. soci-jalne zveze v Trstu g. Nučiča.
Predsednik Knavs razloži namen shoda. Dolgo se v je zavlekla vstauo-vitev društva. Že v''četrtič smo se sešli v ta namen. To pa ni naša krivda ampak v Trstu, kjer še našega jezika, kakor smo spoznali niso razumeli. S imi smo morali tja in dregati. —■ Zdaj pa vstanovimo društvo in s tem stopim > v kolo društev in delavcev vsega sveta. Ne bo obupno eden klical pomoči, ampak skupno se bomo borili za delavska pravice.
Mi nismo protinarodni, svet nam je jezik materin, hočemo priboriti pravice svojemu narodu. Potrebna so društva, katera gojijo in skrbijo za to. A ne sa-
Včei aj 19. t. m. je bil poseben dan za Gorico in za Podgoro. Obiskali so nas rudečkarji iz Trsta : Učekar, Domo-kos, Drofenik et Compagnie. Točno ob ll1/, otvori Učekar sejo in prosi naj si izvolijo predsednika, podpredsednika in tajnika. Bilo je že vse dogovorjeno, zmagali so rudečkarji. Učekar, predsednik, da besedo Domokosu vidnemu oboževatelju proste ljubezni. Le-ta je nekaj potihoma kvasil. Večkrat so mu krščanski socija-listi vgovarjali. Ko je še govoril, zazvoni poldne. Krščanski socijalisti so tirjali, naj se moli. Toda rudečkarji niso hoteli poznati Boga in ne Kristusa. Ko je nek star slovenski mož sam natihoma odmolil je rekel po Slovenski: Molili naj bi, molili, kanaje!*
Ker je Domokos jako slabo izvršil izročeno mu nalogo, prevzel je besedo Učekar. Le-ta je povdarjal, da je soci-jalna demokracija mednarodna in medverska, da ne po/,na ne Nemcev, ne Italijanov, ne Slovanov, ne kristjanov, ne judov, ampak samo gole ljudi. Ko je te besede govoril, smo videli zbranim gori-čanom na obrazu, da bi jim bil Učekar bolj vstregel, ko bi bil zaklical: Morte ai ščavi ! Zbralo se je namreč mnogo ljudstva go riškega (okolu 1000), toda le radi tega, ker je bilo pisano na vabilih: si parla soltanto in lingua italiana, a Podgora in lingua italiana e slava! Učekar je dalje rekel, da je treba spoštovati vse vere na svetu in da mora krščanstvo nehati biti priviligirano. Krščanski socijalisti so glasno vgovarjali.
Bilo je težko odgovarjati na vse neslanosti, katere so kvasili ti ljudje, zlasti radi tega, ker se ni smelo govoriti v slovenskem jeziku, dasi vedno pov-darjajo, da jim je vse jedno ali Italijan ali Slovenec! Javno moramo tukaj zabi Iježifi, da ni bilo na shodu vi ednega italijanskega duhovnika. Navzočih je bilo samo šest slovenskih duhovnikov, kateri prej niso vedeli, da se bo moralo govoriti le italijanski. Vendar se je obodril č. g. Fr. Knavs, kaplan iz Šempetra in je prosil za besedo. Ko stopi Knavs na oder, mu krščanski socijalisti kličejo: Živijo Knavs! Govoril je o socijalni demokraciji in je rekel demokratom, da bi imeli prav, ko bi Boga ne bilo, ko bi Kristus ne bil pravi Bog, da bi on sam "hotel biti socijalni demokrat m anarhist, ako bi ne bil trdno prepričan, da je Bog in, da je Kristus Sin Božji. Nadražena druhal mu je večkrat klicala: In chiesa! Alfaltare! krščanski socijalisti pa so vpili: Liberth, avanti Knavs, živio Knavs! Ker si rudečkarji niso mogli drugače pomagati, začeli so kašljati in tolči s stolicami, da se je č. g. Knavs moral od-
16
LISTEK
Moja doba in podoba.
Spisal Andrej Marušič.
(Dalje.)
Govoril sem o »ustavi" 15.
Gorici slavili; važnejši pa Italiji, na Ogerskem, v Pragi i.
marcija in kako smo jo v bili punti in vojni dogodki v t. d. Naj navedem tu nekaj črtic samo o homatijah v sosednih krajih Italije. — Milan se je po večkratnih napadih na avstrijske vojake že od januarija naprej — resno in strašansko spuutal IH. marcija; po petdnevnih pouliških bojih se je moral fm. Kadecki umakniti v Verono. — Dne 22. marcija so se spuntale tudi Benetke in razglasile »republiko44. Zgled teh dveh glavnih mest so posnemala druga mesta na Beneškem in v Lombardiji; tako tudi bližnji Videm in mejna trdnjava Palma. Okoli Palme so nagajali tudi „Crociati'4 (»križarji44) t. j. prostovoljci iz raznih, zlasti rimskih krajev; govorilo se je o njih, da jih je bil papež rij IX. blagoslovil, kar pa ni bilo res. Sploh so vtikali agitatorji papeža že od prejšnjega leta sem v revolucijske spletke, da so jim šli na limance tudi preprosti ljudje, češ Pij IX. bo načelnik federativno združene Italije. Italijanski »organettP so tudi tukaj pri nas neprenehoma orglali lepo papeževo pesem, ki je bila pa že postala izraz revolucijske in protiavstrijske politike. Celč naš ital. postni pridigar se je dal zapeljati po tej zviti politiki ter je ubežal iz Gorice pustivši poslušavce v Veliki cerkvi na cedilu. — Naj hujše so stale reči proti Velikemu tednu. Velika noč je bila tisto leto 23. aprila; oljčno nedeljo, 16. apr., so bile Rojice velikansk, jako mikaven arsen&l. Kar je bilo živega v Gorici, romalo jo popoldne na Rojice gledat kupe in vrste raznoterih topovskih krogel in družili vojnih priprav. Vreme je bilo krasno; v srca naša pa ni sijalo prijetno pomladansko solnce. Iz Vidma so pjajhajale novice in govorice, da za Veliko noč pridejo naši sosedje Videmci sem gori igrat z našimi glavami na krogle ! Veliki ponedeljek je bila prva praska pri Palmi iu so pripeljali drugi dan ranjene ,/Crociate44 in druge V našo bolnišče milosrčnih bratov. Meščani so stali od Placute do bolnišča v dveh vrstah kot gledavci iu izražali svoj avstrijski patriotizem. Žalosten, vtis je zapustilo v meni to, da se je na Veliki petek dopoldne pomikal po naših ulicah en bataljon ravno došlih graničarjev — z muziko. — Dne 20. aprila je fzm. grof Nugent napadel Videm in se potem pomikal dalje proti zahodu. Palmo so naši večkrat bombordovali. Mi smo hodili to gledat na goriški Grad, na podgorski hrib ali pa na grič sv. Antona pri Medeji (furl.: Midžeji) prav blizu Palme. Enkrat sem bil jez eno celo noč tam doli. Mikavno je bilo gledati svetlobo, ki je nastala, kedar se je v mestu po bombah kaj vnelo; toda so brž plamen pogasili. — Podala se je pa trdnjava še le 25. junija.
Dne 4. nov. 1848 sem prišel tudi jez, kot drugoletnik, v semenišče. Spet drugačno življenje! Milo mi je bilo pri srcu, ko sem šel v »konklave44 ; veste zakaj ? Vajen sem bil udeleževati se razen družili godeb tudi vnočnic z muziko, vsacega »Zapfenstreicha44. Imeli smo pa 1. 1848-49 skor vsak dan kaj novega vojaškega v Gorici, ko so namreč razni polki potovali v Italijo ali iz Italije in imeli eden boljšo muzično bando, ko drugi. In zdaj — „Zapfenstreich-i44 brez mene?! Strašno!! Človek pa se vsemu privadi, naj lože v družbi prijaznih in veselih prijateljev. Ker nisem mogel hoditi več za muziko po ulicah, poslušal sem jo od daleč, vse drugo so mi nadomestili ljubeznjivi prijatelji in tovaruši. Da, lepo je v semenišči to,
da se sklepajo naj tesneja, slajša in zvestejša prijateljstva za vse življenje'. — Po občevanji z raznimi mladeniči štirih škofij in 3 -4 narodnosti se je moj obzor čedalje bolj širil. Navadil sem se. govoriti istorsko hrvaščino ; tudi tržaška italijanščina mi je gladko tekla ; zraven dialekta pa sem gojil slovstveno italijanščino, ktere slovnico z vajami sem bil opravil - kakor je že znano — prejšnje leto v 1. ital. tečaji na modroslovišči. Glavna skrb pa mi je odsehmal bila, da sem se po slovnici ter branji knjig in časnikov slovenščino temeljito učil. Sicer sem jo že od doma bolje ko drugi poznal, ker sem že kot učenec očetove knjige prebiral. Naudušil sem se za-njo v semenišči posebno po duhu časa, po lepih narodnih pesmih, ki smo jih vedno prepevali, in zlasti po slov. dvospevu nekih gospojskih zaročencev v Vipavi v 1>. gostilni, kjer sva enkrat s prijateljem Z. prenočila. "2L Dalje me je mikala domača — goriška in oglejska — zgodovina, za ktero sem imel v semeniški knjižnici. kolikor sem hotel, virov. Ko sem sedel in sanjaril za zeleno pečjč v muzeji o svojem prihodnjem službovanji — znabiti kje v gorah — mučila me je včasih misel: kaj boš delal v samoti, zlasti po zimi? Za vsako silo in potrebo sem začel torej iz raznih latinskih in italijanskih bukev prepisavati naj važnejše zgodovinske podatke. Takih mikavnih prepisov imam še zdaj lep snop. Hvala Bogu, vsega tega pisanega ap-parata mi ni bilo treba, kakor se pozneje pokaže. Bili smo, kar se tiče berila, svobodni, saj slabih knjig nismo_ poznali;
I imeli smo mnogo časnikov v vseh jezikih. Jez sem bil naročen na pražke „Erinnerungen44 (s poštenimi novellami in drugo občekoristno vsebino); čital sem, zlasti o počitnicah, Manzoni-jeve „1 promessi sposi44, Ces. Cantii: »M.irgherita Pusterla" i. dr. V Seitz-ovi tiskarni, nam nasproti, je izhajal Favetti ev organ „11 Giornale di Gorizia", kterega imam menda še vse številke na kašči. Prvi goriški italijanski^ list pa je bila že brž 1. 1848. dr. Depens-ova „Aurora4-. — Ker sgjn že pri tem, da opisujem semeniščno življenje, naj omenim, da narodne mrž-nje med nami ni bilo ; kolikor se spominjam, imeli smo samo enega madžarončka (BI.) in enega lahonoka (Ted.) med nami; prvi je bil Hrvat z Reke, drugi Tržačan. Majhne postave madžarončka so tovaruši nekega dne vzdignili, postavili na studijski pult in mu ukazali vpiti »živio44; pa vse je bilo le nedolžna burka; BI. se je z drugimi vred smejal. Življenje v semenišči je meni sploh dobro ugajalo, samo ena reč mi je bila neprijetna: Po zimi zgodaj vstajati, umivati se na mrzlem kraji precej daleč od spavnice in potlej iti v mrzli oratorij. To bi bil jaz rad drugače uredil. Prijetno je bilo po drugi strani to, da je gosp. ravnatelj Caffou mene in moje kollege rad imel in nam marsikaj zaupal. Bilo je namreč med njim in rigoroznim spiritualom nekako načelno nasprotje zarad vzgoje. Ko se je ravnatelj nekega dne z nami o raznih rečeh pogovarjal, rekel je med drugim: »Er (spiritual) mochte aus Euch gleich Engel machen. Das gelit niclit, Ilir seid ja junge Leute“. Namuznili smo se in mislili: »Saj je res, ali taktno ni, da ravnatelj tako odkritosrčno govori44. Neka druga navskrižnost med njima je bila ta. Ravnatelju je bilo načelo: Mašriik je zavoljo vernih, naj torej mašuje ob taki uri. da ustreže njih želji; — dr. Cast. pa je trdil: Mašnik naj mašuje zgodaj, potlej naj gre delat. Značilo je g. spirituala n. pr. to, da je enkrat prav zadnje tri dni pusta napravil eksercicije, ko je zunaj pod našimi okni vse norelo. Sicer je bil mož pobožen in
*	*•	•	tl,	1*1	1	„..1
uren; njegove
vsakdanje ekshorte so bile v lepi latinščini sestavljene, škoda, da mnogokrat preveč pessimistne. — Knjižničar je bil g. prof. Kocijančič — mož rojen za biblioteko, ko-cijaučič - evo vsestransko učenost sem zmeraj bolj spoznaval in cenil, ž njim občeval.
sem
kot mladomašnik veliko let prijateljsko
mo narod, sveta nam je tudi naša vera. Ako pogledamo, kdo je kriv socijalne bede, pokaže se nam izvir vsega zla — greh. Narodi, posamezni stanovi so zapustili neomajni temelj — verskih resnic. H krščanstvu se morajo povrniti. Javno mnenje bodi zopet krščansko. To pa se zgodi, ako vsak skrbi, da postane dober kristijan. Društvo bode to gojilo in vtr-jevalo po javnih shodih in drugimi sredstvi. — Nato čita in razloži nova, potrjena pravila.
G. Nučič, ognjevit mladenič, kateri si je hitro pridobil simpatije naše, pozdravlja navzoče v prostih, a navdušenih besedah v imenu tržaških sobratov delavcev in razkrije nekaj glavnih toček socijalno-demokratičnega programa. De-mokratje so hinavci. — Oui zatrjujejo, da vera je privatna stvar, a v resnici so — brezverci. To vidimo iz njih listov in knjig.
Oni hočejo prosto ljubezen. Kaj bo z družino, središčem družabnega življenja. Demokracija je napovedala boj tudi najmanjšemu kmetu. Tako ona [razume socijalno prašanje — vse mora v rudeči tabor. Pravijo demokrati, da imajo 19. milijonov gld. za podpore delavcem, a v Trstu še stanovanja ne morejo plačati.
—	V Trstu je rudeča internacionala brez moči.
G. dr. Pavlica nastopi z rudečim nageljnom v roki, radi katerega smo ga pri vstopu že opozorili, in pravi, da se mora zagovarjati. Demokrati vedno pov-darjijo, da delu se mora vr.iiti veljava in čast. — To je prav, v tem smo edini tudi mi. A po njihovih naukih je sploh to nemogoče. — Res vidimo, da j« delo zadnje, a demokrati nikdar n- povrnejo časti delu. Delu se je vse zahvaliti : torej čast delu. A dandanes imnjo lenuhi najmanj dela, a največ jela. Delavec pa ima največ trpljenja, a malo jela, najslabše stanovanje. Da, oni ki se največ trudijo, imajo najmanj za se. Spremenilo se bode pa to, ko zavlada krščansko načelo. demokrati pa nikdar temu ne od-pomorejo.
Demokrati nadalje tnlft, da hočejo pobratiti ves svet. To želimo tudi mi. A demokrati ne dosežejo tega. Njim je vsaka morala dobra, torej tudi turški nauk, da ženske nimajo duše. Kje bode torej bratstvo. Le v krščanstvu je pravo bratstvo. Mi smo vsi bratje, odrešeni s krvjo J. Kristusa. Le bratje si morejo pomagati. Kot kristijani smo si bratje in le kot taki si moremo pomagati. Držimo skupaj, potem bodemo uspevali. Če bo vsak za-se, bomo sami siromaki. (Burno odobrovanje.)
Na to se je pričelo vpisovanje udov, ter je pristopilo že okolo 150 članov. Za predsednika je bil izvoljen g. Ferdinand Rom, njega namestnikom pa (lr. Jožef Pavlica.
Nov korak smo napravili s tem v narodnem in gospodarskem življenju za Gorico in okolico. Kdor je bil v nedeljo v Dreherjevi gostilni in potem popoldne v naši Podgori vsak vvidi, da je bil ta korak skrajno potreben. Zajezili smo ž njim rudečo, mej versko ali bolje ne versko in „mejnarodno“(?) demokracijo. Ne tedne, ampak dneve pozneje in ogromna večina naših delavcev bi bila v rokali brezvestnih demokratov.v Žalosten dokaz so nam ital. someščani. Čez noč so prišli demokrati in pri Dreherju zapečatili gori-ško demokracijo. In krščanski socijalci z njih „načrti“? Nobeden se ni pokazal.—Mi pa smo bili že vendar pripravljeni. Priča to odpor pri Dreherju, kjer je bila lahko rečemo moralna zmaga Slovencev-delav-cev, priča sijajno Podgora, kjer so razgnali lažnjive rudečkarje. Naš delavec stopa na dan, a stopa pod Kristusovo zastavo za svetinje dedne vere in domovino.
Politični pregled,
Sotranje »ležele.
Državni zbor je preložen. Ta vest nas ni prav nič presenetila, ker je moralo priti do tega. V zbornici so mlatili prazuo slamo, nemški razsajnči pa so skrbeli za nejvoljo med volilci.
Parlamentarna desnica je izdala ob priliki preložitve državnega zbora izjavo na volilce. Izjava, ki pa nam v narodnem oziru ne ugaja popolnoma, slove nastopno :
„Večina je požrtvovalno storila vse, da bi omogočila delovanje v parlamentu, in je opuščala vse, kar bi moglo ovirati to delovanje. Tako n. pr. ni izvolila prejšnjega predsedništva, je opustila strožje odredbe za slučaj motenja razprav, je vsprejela brez opozicije nove jezikovne naredbe, spremenjene v prilog Nemcem,
in ni storila nikacega poskusa za okraj • šanje jezikovne razprave. Izjava povdar-ja, da je večina povodom predloženja začasnega proračuna velevažnih narodno- gospodarskih in socijalno-politiških zakonskili načrtov storila poskus, da bi sprožila parlamentarno razpravo o istih, in to na jedni strani v obrambo ustavnih pravic parlamenta, na drugi strani pa v interesu močno oškodovanega gospodarstva. Ko pa je videla, da je na posvetovanju načelnikov klubom opozicija odbila vsaki predlog večine, je poslednja opustila nadaljuje prizadevanje, ker je možno po sedanjem pomanjkljivem poslovnem redu, da manjšina zapreči vsako posvetovanje ter bi takov poskus za razpravo le povekšal razburjenje v zbornici. Tako je morala zbornica vnovič ostaviti delo, ne da bi bila ni najmanje ugodila potrebam poljedelskega, obrtnega, industrijal-nega in delavskega prebivalstva, nahajajočega se v težki krizi, fie da bi bila odprla možnost izvršenja obsežnih name-rovanih investicij in ne da bi se bila izognila izvenparlamentarnemu dovoljenju davkov. V interesu monarhije nujno potrebna pogodba z Ogersko, po katere ugodni rešitvi bi se mogla razbremeniti ta državna polovica in bi zajedno mogla priti pomoč deželnim financam, ostane nerešena še nadalje Do volitve jezikovnega odseka niti ni prišlo, in nič manje nego 51, večinoma opozicijonalnih govornikov je priglašenih sedaj ob sklepu zasedanja. Globoko obžalovaje te odnošaje
—	za katere more po svoji vesti odkloniti vsako odgovornost — izjavlja večina vzlic skušnjam, ki jih je doživeia v zadnjem zasedanju se svojo prijenljivostjo, sezajočo do samozatajevanja, in vzlic prebitim težkim napadom, da je pripravljena do vsake žrtve v dosego cilja, po katerem stremi vlada, po zopetnem izdatnem parlamentariškem delovanju, v kolikor bi žrtev ne značila nje abdikacijo kakor večina in ne bi dovajala do odpo-vedbe temeljnim načelom, izraženim v adresnem načrtu od 1. 1897."
Protižidovski nemiri se pojavljajo v Galiciji. Razjarjena sestradana množica se je vzdignila proti židovskim pijavkam, planila po prodajalnicah ter razbila nekaj oken. Oblastva zatirajo napado-valce. Tudi poljski klub kliče vlado na pomoč proti nemirnežem. Kedaj se pač vremena zjasne v Galiciji, kjer Židje tako neusmiljeno izsesavajo ubogo ljudstvo.
Nemške stranke izjavljajo, da tudi v bodoče ostanejo zvesti nemški vzajemnosti ter zahtevi po odpravi jezikovnih naredeb, pa hočejo tudi ovirati parlamentarno delovanje.
Vnanje države.
Vojska med Španijo in Ameriko.
Amerikanci so že večkrat streljali na u-trdbe v Santiago. Poročali so v svet o velikanskih uspehih, v resnici pa so Špa-njcem prizadeli le malo škode na utrdbah. Poškodovali so jim tudi leseno vojno la-dijo v zalivu Santiago. Amerikanci so bombardovali nekatere druge Španjske utrdbe vendar brez posebnega poškodovanja. Sedaj so pričeli prevažati vojaštvo na Kubo. Na 30 ladijah prepeljejo na Kubo 120.000 mož, konje, vozove, živež in strelivo. Pri Gauntanama so skušali izkrcati vojaštvo. Toda Španjci so jih napadli s tako silo, da so se morali umakniti na ladije. Amerikanci, da bi imeli vsaj nekaj uspeha pred svetom, so razbobnaii, da se je Manila na filipinskih otokih udala. To je zopet pristna ame-rikanska raca. Španjcem na Kubi pa je prišel na pomoč nov zaveznik — rumena mrzlica. Ta bode pomorila več amerikan-skih vojakov, nego španjske krogle.
Francosko ministerstvo je odstopilo. Vrgli so ministerstvo republikanski radikalci, ki se hočejo polastiti vlade, da bi še bolj zatirali svobodo cerkve.
Bolgarski knez Ferdinand se letos zopet poda v Petrograd, da se pred ruskim stricem opraviči za pregrehe mino-lega leta. Saboj vzame tudi sina Borisa.
Nemški cesar pojde letos v Jeruzalem. Otvorili bodo novo protestan-tovsko cervev v Jeruzalemu.
Dopisi,
Sv. Lucija na Mostu. -- Kedor je bil že kedaj pri Sv. Luciji na Mostu, se je lahko prepričal, da imata tu Soča in Idrija, pred svojim združenjem pod vasjo, strahovito strugo, v samih živih skalah, tu pa tam zel6 ozko in do 30 metrov visoko oziroma globSko, da vsak osupne, kedor ni vajen tega pogleda. Na
obojem obrežji so trate, njive, vrtovi.
Brž tam za mostom črez reko Idrijo ima obrežje podobo polotoka. Ta pol-otok pa je le ena sama, velikanska, pečina, naj-
manj 20 metrov iz vode v višavo moleča. Na tej pečini je vrt. In v ta svoj vrt je šla na praznik Sv. R. T. okoli 7. ure zjutraj Amalija Lipovšček trgat cvetice, da bi jih dala neki svoji sosedi. Domači so ji prigovarjali, da naj počaka zaju-terka, ker za trgat cvetice bo pozneje časa dovolj. Toda njo je nekaj gnalo na vrt po cvetice.... Kaj naj bi zajuterk s cveticami....? Za pričo vzame seboj svojo naj starejšo hčerko. Na vrti jo opomina, naj nikar ne gre preveč na kraj, da ne pade doli; ona sama pa gre prav na rob
trgat cvetice  Kaj njej to ? — saj se
je že stokrat in stokrat prej tod tako pripogibala, tod tako-le gledala v to globočino, v te nemirne valove, tod sadila, sejaia, plela in zalivala; — zakaj bi danes tod ne trgala cvetic ....? — saj jih trže za čast božjo ....
Prav pod robom zagleda divjo, ža-rečo-rmemo lilijo. „Oh, kako je lepa! .... še to moram imeti", zakliče, seže z eno roko po liliji, opre se z drugo ob trkel kolec, hčerka zadaj jo poprime za krilo... pa v tistem hipcu se kolec zlomi in uboga žena pade z glasnim in zadnjim krikom v grozno globočino, naravnost v vodo. Vsa zmedena teče hčerka, kar more, domov povedat, kaj se zgodilo; ali ko domači in drugi prilete na kraj nesreče, bilo je vse kakor včeraj in danes. Idrija je tekla glasno šumeč naprej po svoji stari navadi in poti, čisto nič se ni poznalo, da so nje valovi ravno-kar požrli 3S letno ženo, mater enajsterih otrok, od katerih je še šest živih, eno še ne leto staro. Nesramni, grdi požrešni valovi! —
—	da, požrli ste jo, ker do^ danes še se ni iskavcem posrečilo najti trupla nesrečne žene; — požrli ste njo, ki je mej svojimi otroci kakor mej mladimi oljkami cvela.... požrli .... ker drobni družinici niti te žalostne tolažbe ne privoščite, da bi mogla svojo mamo z blago-goslovljeno vodo pokropiti. Po če ste pogoltnili nje telo, nje duše neumerljive niste in nikdar ne boste pogoltnili; ona je zletela iz svoje telesne ječe in iz vaše mekre ječe,' o mrzli valovi, v dobrodejne višave sončne, k drugi polovici svojih otrok, ki jih ima mej angeljci božjimi. Iv njim jo je vleklo, ko jo je nekaj vleklo k cveticam na vrt ....
Iz dežele. Glede odmerjenega novega dohodninskega davka se na Goriškem še nobeden ni oglasil, kakor, da bi bilo vse v redu. Če bomo molčali, godilo nam se bode še hujše. Hočem toraj nekoliko čitatelje opozoriti, da naši gg. davkarski nadzorniki in njih komisije delajo popolnoma drugače, kakor bi moralo biti. Vsak je letos moral fasijo položiti, kdor ima čez 600 fl. dohodkov, Prav dobro ! Dohodninski davek je pravičen davek ! A zapomnite si gg. davkarski nadzorniki, pravičen je dohodninski davek le tedaj, ako se odmeri v zmislu postave. Postava želi, da vsak davkoplačevalec sam 3Voje imetje naznani, ne sme pa svojevoljno cenilna komisija imetja posameznikov ceniti. Zakaj pač polagamo fasijo ? Postavno bi morala cenilna komisija poizvedovati po organih, ki so ji na razpolago, če dvomi o resničnem izpovedanji posameznika. Tega pa nobena komisija ni storila. Tominški g. davkarski nadzornik j« nekaternikom vsaj vrnil fasijo, da jo popravijo, drugod se niti tega ni zgodilo. Komisija se je sešla in kar odmerjala posameznikom dohodninski davek in sicer ne na podlagi fasije, ampak na podlagi njih mnogo „kunštne glave.“ In koliko krivice se godi! Gg. učitelji, ki komaj izhajajo s svojo borno plačo, prišli so večinoma vsi v 3 ali 4 plačilno vrsto. Ako jim vlada od večjih dohodkov davek naklada, naj jim tudi izplača sedaj svoto, za katero jih je višje taksirala. — Na deželi so nekateri mali trgovci, kateri morda v celem letu nimajo 200 gld. čistega dobička od svoje trgovine, zato tudi fasije niso položili, a glejte davek so dobili. Mnogo posestnikov je zelo zadolženih. Letne obresti se morajo všteti v stroške. A poznam posestnika kateri je fasijo položil in dokazal, da lansko leto je imel pri svojem imetju 200 gld. škode, nič ne de, komisijo mu je povedala, da je imel lani 1000 gld. dohodkov in naložila mu je za letos 10 gld. novega davka. In takih slučajev kar mrgoli, večinoma vsem novim davkoplačevalcem se velika krivica godi. Na Dunaju naredili so postavo, izvršuje se pa ne. Prav imaio obstrukcijonisti, če v zbornici ropatajo, poslanci se vsaj kratkočasijo. Kaj bi sklepali postave za — koš.	Nekdo.
Iz gor. Ne davno smo brali v go-riškem listu, da se namerava ustanoviti društvo, katerega udje bi skušali dobiti v roke ves užitninski davek. Nekoliko dohodkov bi sami imeli, nekoliko dali pa v dobre namene. Res, dobra misel! Vsaj
nekoliko ogromnega denarja bi prišlo v občno korist. Ali, prijatelji, imamo že ustanovljeno tako društvo in sicer stoletja že, ni treba novega društva. Tako društvo je naša uboga dežela, ki komaj nosi težka bremena. Dežela naj dobi v roke užitninski davek! Ali bi namreč ne bilo mogoče, da bi dežela sprejela od vlade ves užitninski davek, kateri naj bi se izterjeval po županih ali občinskih blagajničarjih! Koliko denarja bi prišlo v deželno blagajnico! Ali ne vidimo, da vsi veliki najemniki užitninskega davka si žepe polnijo. Mi jim tega ne zavidamo, a pri veliki revščini našega prebivalstva vendar želimo, da bi se viri bogastva razdelili med deželane. Ako bi se to zgodilo, ne moglo bi se reči, da ne vemo kje bi dobili sredslev, da bi opomogli posameznim stanovom. Gotovo ravno od dobička užitninskega davka bi se lahko pomagalo našim gg. učiteljem. Gg. deželni poslanci, pomislite nekoliko to stvar! Posnemajte kranjsko deželo, ki ima leto za letom lepe dobičke ravno na užitnim.
Od nekod. Že mnogokrat se je oglasil naš „P. 1.“ ter natanko povedal vsem okoli, ko so ustmeno in pismeno napadali naše pravice cel6 v cerkvi in tak6 posredno preganjali sv. cerkev, kakor da bi ne mogla vstrajati tudi v današnjem času. V svoji glavi imeli so in še imajo naši nasprotniki drugačno podobo sv. cerkve, kakor jo je vstanovil in jo v resnici obdržuje sam Zveličar. Poglejmo le malo nazaj ! Amikovci in Ekovci so smatrali in še imajo slov. pridge v Trstu in v Gorici, slov. petje pri navadni službi božji, da cel6 slov. mladino pri slovesnem vmeščenju Nj. prev/.više-nosti za demonstracije in uprav proti obstoječemu redu, češ v pomešanih krajih mora vse pri starem ostati ; tukaj mora obveljati stari red, vse bodi še zdaj po starem kopitu vmerjeno, kakor pred 100 ali še več leti, češ znak edine Kristusove cerkve je in ostani stari red in navada pri očitnih božjih službah — ne pa kakor učijo katekizmi. Če se postavimo zdaj na to.njih stališče, čuditi se moramo njih predrznosti, ko so tako nedosledni in nezvesti svojemu prepričanju. Kje je po tem takem slov. pridga pri sv. Iuštu vsako nedeljo in praznik — kakor je bila od nekdaj ? koliko se je bilo truditi za isto v Podturnu in za sloy. petje pri zornicah pri goriškem sv. Antonu i. t. d. ?
Takim vprašanjem se takoj izognejo ter dobijo brž izgovore, n. pr., da sedanji duh čas zahteva drugače, da je treba ljudstvu vstreči, za njegove potrebe poskrbeti (prim. laške pridge vRojanu i. t. d.) Spozna se iz vsega tega slepa, d& nekr-šč&nska ljubezen do laškega jezika ne pa do sv. cerkve in njenih zakonov, v katerih so zajamčene vse pravice vseh. Poglavitno poglavje, v kan. pravu govori o pravicah občinstva ali ljudstva v cerkvenih zadevah,
Na podlagi sv. pisma, n. pr. I. sv. Petra, 2, 9 in cerkvene vprave imajo verniki v sv. cerkvi dvojno oblast in sicer pasivno (n. pr. da se poučijo v sv. veri, i. t. d.) in aktivno (Cf. Aichner §. 60, Phillips I. §. 33, Walter, K. R. §. 21) tedaj tudi svoje pravice, katerih se hočemo tudi mi trdno držati in katere nam naj dajejo ne le tolažbo ampak tudi pomoč zoper krivične nasprotnike. Hočemo jih toraj poslušati. Dvojno mero imajo in če s« le-še dalje štulijo, da zagovarjajo sv. vero s takimi nazori in dejanji, povejmo jim brez ovinkov kar na obraz, da ne poznajo prav sv. cerkve ter da so polni strastne ljubezni do svojega rodu, ki se ne vjema s krščansko pravičnostjo.
Iz S. Že "dva tovarša sta p. n. g. A. M. interpelirala. Naj bo po pregovoru: „Do - tretjega gre rado“. Pa če ga bomo prepogostokrat „prijemali“, ne bo še konec njegove dobe in podobe do dnfe 28. nov. t. 1.! Vendar upati je, da mu bo po godu, ko spoznA, da ni brezvspešno njegovo večkrat priporočeno:	„Leben	Sie
nicht mit dem Kopfe im Sacke !* (Ne živite z glavo v vreči ali mehu). L. 1881 rekel je nekoliko razdražen nekemu dijaku : „Leben Sie nicht mit dem Sacke im Kopfe!" Na to je nastal hovder (druge vrste) po vsej šoli. On pa spoznavši ta-le, lapsus linguae", je duhovito pristavil : „Es ist ja gleicli, mit dem Kopfe im Sacke oder mit dem Sacke im Kopfe zu leben“. To-le memogrede.
Razloček med včeraj, danes in ju-tre nam je predočil z laško besedo „pre-diča“, ki vse drugo pomeni, če je nagla-šena n t 1. ali 2. ali 3. zlogu (prvič pomeni — pridgo, drugič tretjo osebo ednine, da pri ;.ga in tretjič nedoločnik pridgati.
Namesti njegove priineie (glej P. 1. št. 10, in 17): »pristoja kakor mački sedlo11 — slišal sera med narodom se
poda kakor stari kravi sedlo", zakaj stari se še manj podil kakor mladi.
P. n. A. M. pravi: dognano reč je treba izraziti z dovršnikom. Janežič ima v 6. vrsti za paradigma ali vzorec kupovati in njegov deležnik trpno-preteklega časa se tam glasi: ,,kupovan.“
V	isti slovnici zadaj se pa bere: „Pretekli deležnik trpevne oblike zazna-menjuje nedovršeno ali dovršeno, storjeno dejanje."
To je morda krivo tolike jmporto-vane“ robe med nami. Pa zdaj nam je prav povedal p. r. A. M. tudi za to. Prašal bi ga rad, kako je z besedama tovarš in varh, ali nista pravilnejši kakor tovariš in varuh ali celo varili?
Kako pa: starši ali stariši ..(prvo po nemški - Eltern, bolje bi bilo Altern
— drugo iz glagola - tvoriti — generare
- genitores. Katero je pravilnejše ?
In ali se prav prestavlja nemško : Icli hab« zu schreiben: »Mi je pisati kakor je navedel Janežič: „Vsa narava je videti v novem zelenju?
Kaj novega po Slovenskem?
Na Kranjskem. — Pesnik Anton Aškerc je imenovan mestnim arhivarjem v Ljubljani. — V Črnem vrhu pri Idriji se je ustanovilo kmetijsko društvo. — Strela je ubila neko ženo na Kokrci nad Kranjem. — Vlak je povozil pod Radovljico družinskega očeta z Dobrave. — Pogoreli ste dve, hiši na Brezjah.^— Treščilo je v zvonik podružnice sv. Pavla v Zatičini. Zvonik je hudo poškodovan. — Na Bledu so pričeli v proslavo cesarjeve petdesetletnice graditi novo šolsko poslopje.
Na Štajerskem. — V Majšbergu je umrla Magdalena Purk. ki je dosegla redko starost 104 let. — Utonil je v gnojnici 4-letni otrok v Cenkovi. Stariši pazite na otroka ! — V Celju je potrjeno krščansko socijalno društvo: Naprej j —
V	Gotovljah pri Žalci so na polji vjeli živega divjega kozla. Pač redek slučaj !
—	V Lastomercih so mlinska kolesa zdrobila mlinarjevo hčer Ano Satler.
Na Koroškem. — V Stebnju ob Velikovcu je zborovala tamošnja podružnica sv. Cirila in Metoda. — V Vinicah pri Petrinju se je obesil kočar Prijolič. Koroško vrtnarsko društvo napravi letos ?d 5. do 8. septembra jubilejno cvetlično in vrtnarsko razstavo. — Koroška kmetijska družba se je kaj slabo pokazala na dunajski jubilejni razstavi. — Dne 28. in 29. t. m. bodo slovesno obhajali 40!etnico obstanka celovške tobačne tovarne. — Zlato poroko je v Celovcu obhajal c. kr. računski svetovalec Franč. Ivošičik, rodom Slovenec.
Grof Alfred Coronini ni odložil svojega mandata, kakor so to želeli mnogi naši nasprotniki. Res da letos ni bil na Dunaju, toda vsled stroge prepovedi zdravnika. Krščansko narodna zveza mu je izrazila svoje zaupanje in spoštovanje.
Ekscel. korni poveljnik Succo-vaty je bil te dni v Gorici, da je nadzoroval tukajšnje vojaštvo. Odpeljal se je v Boleč.
Petindvajsetletnica na Otlici. — Dne 14. t. m. nam je poslal prečastiti in prezasluženi kurat Frančišek Stepančič za Alojzijevišče lo gld. z pristavkom : „V spomin svoje 25 letnice kojo sem obhajal 5. junija 1898. kot provizor na Otlici. Ako Bog da, bo 1. 1809. štiridesetletnica mašništva. Takrat bode kaj več. Bog vas živi!" — Ne moremo si kaj, da bi preč. gospodu iz srca ne čestitali. Pet,indvajsetv let na Otlici, daleč v samoti na samem Čavnu, kamor je težko priti in zopet težko oditi! To so redki slučaji. Zato treba stanovitnih značajev in edino za čast božjo gorečih mož. Koliko truda, koliko zatajevanja je bilo treba povžiti v teh 25 letih ! Gotovo govorim iz srca vseh duhovnikov, ako kličem prečastitemu sobratu in vrlemu sodelavcu v vinogradu Gospodovem : Bog vas hrani v zdravju in veselju še mnogo let, da bi srečno dočakali ne samo 401etnico mašništva, ampak 501etnico, 601etnico itd., po smrti pa krono nebeško, katero vam je Jezus pripravil: Euge, serve bone et Melis, quia super pauca fuisti fidelis, super multa te constituam : Ptav, dobri in zvesti hlapec! Ker si bil v malem zvest, te bom čez veliko postavil.
Delavec v vinogradu Gospodovem.
Umrla je v nedeljo ob 101/, zvečer gospa Rozina Gabršček, soproga g. Andreja GabrUeka, tiskarja in izdajatelja „Soče“. — V najlepši starosti je 18.
mesečna mučna bolezen, katero je z uda-nostjo in potrpežljivostjo prenašala, mladi, blagi gospe.i ii^Jk^pj^soprogi, pretrgala mTT2ivljenja. Previdenaie bila večkrat s sv. sakramenti za umirajoče. Pogreb Hode danes" oTTl! nrt^zvečeF iz h. št. 9 v gosposki ulici v cerkev Sv. Ignacija in potem v rodbinsko rakev v Solkan.
Mir njeni duši!
V	Komnu je umrl gotovo mnogim našim čitateljem znan stari ceikvenik J. Godnič, oče vrlega g. kurata v Grgarju, Jožefa Godnič-a. Bil je priljubljen vsakemu, kdor ga je poznal, mož stare ko-ronine, kremenit kraški značaj. Naj v miru počiva!
Na Libušnjem je umrla mati ta-mošnjega č. g. kurata Ivana Lebna. Kako je bila blaga pokojnica priljubljena pri ljudstvu, pričala je obilna udeležba pri pogrebu. Blago pokojnico vsem, ki so jo poznali, priporočamo v molitev. Č. g. kuratu pa izrekamo globoko sožalje.
Razglednice s sliko pesnika Kri-lana in njegove rojstne hiše se prodajajo v podporo slovenskim visokošolcem. Narodni krogi bodo pač segli po njih.
Iz cerkljanskega in tominskega pojde letos procesija na Sv. goro. Zbralo se bode ob tej priliki več pevskih zborov, ki bodo skupno peli pri slovesni sv. maši v romarski cerkvi. Skoraj gotovo bode ta procesija v septembru.
Na shodu slovanskih Časnikarjev naš list zastopata g. Evgen Lampe in dr. Krek.
Iz Mavliinj se poroča, da je bila na sv. Antou volitev župana, katere se je udeležil sam g. okrajni glavar sežanski. Za župana je bil izvoljeni g. Ferdinand Pernarčič, značajen narodnjak in katoličan, ki bode gotovo opravičil zaupanje, ka ga vanj stavijo Občinarji. Po volitvi je bil obed na dvorišču č. g. vikarija, med katerim je svirala mavhinjska godba. Med pokanjem topičev in sviranjem godbe se je ob 6 uri odpeljal vsem priljubljeni g. okrajni glavar.
Nagla smrt. Na Travniku se je na dan sv. Antona zgrudil delavec Blaž Volk iz Vrtojbe. Pal je znak, kri se mu je vlila in revež, oče 5 otrok, je izdihnil svojo dušo.
Sudov hotel je prevzel v najem neki jud Hirsch. Odpravil je vse, kar je
—	slovensko. To naj si zapomnijo Slovenci !
Viliar je v sredo po noči napravil po goriški okolici, po Brdih in tudi po gorah ogromno škodo. Kakor se nam poroča, je ftojjUH>gihJg:'ajih vničena t>oloj(i-cav|ns]^jg^pri(lelka. Ubogi kmetovalec!
^^onesraSfl^e je v soboto po bin-koštih Štefan Murovec iz Čepovana. Na vozu je oslabel, padel z voza in po nesreči ravno na sence. Bil je takoj mrtev. Ranjki bil je dober, pošten možak, katerega je cela občina spoštovala. Naj bode Bog milostljiv njegovi duši I
Velike povodnji so v naših gorah in godijo se velike nesreče. Iz Cerknega smo izvedeli, da je v sredo reka Idrijca prinesla v svojih valovih mrtvega otroka. Cegavo je dete ? Od kod ? N6 znano!
Veliki rudeči plakati so oznanjali pret. teden dva demokratična shoda v nedeljo 19. t. m. v Gorici in Podgori samo — v italijanskem jeziku.
To je ona rudeča internacijonala, katera laže po shodih, da ne dela razločka jezikov. Lažnjivci, hinavci! V ita-tijanskem jeziku pove tudi, da se bo v Podgori govorilo italijanski in slovenski. Da, tam rabijo in poznajo naš jezik, ko hočejo naše ljudstvo zapeljati in vtopiti v mednarodni kaluži židovske demokracije. Tako je zahteval generalni štab, kuteri je za Goiico pri — Corrieru. A dali smo jim na shodu jasno razumeti, da Slovenci hočemo ostati Slovenci — in zraven tega pomagati delavskim stanovom, brez židovskih demokratov. —
Živel kršč. socijalizem !
Rudečkarji pnjudje. V nedeljo smo imeli zopet priložnost opazovati lepo vzajemnost — judov s socijalnimi demokrati. Kaj ni to lepa družba! Ne pozabimo da so demokrati proti vsaki zasebni lasti. O ironija! „Coniere“ od sobote je priobčil oglas za oba demokratična shoda.
Iz Šempetra. Dn6 28. t. m. to je ravno pred sv. Petrom in Pavlom bodo pri nas občinske volitve.
Agitacijski generalni štab šempeter-skih tdečkarjev se menda shaja pri nekem možu, ki se je v soboto v Vrtojbi v številni družbi izrazil: da nič ne verje! Ko je po tem zvonilo, so ga opozorili, da naj moli ; odkril se je in prekrižal! — Seveda so mu na-to očitali, da ni dosleden. Rekel pa je, da to dela iz — navade.
Ta „debeli“ mož se je tam bahal, da ni pozdravljal šempeterskega kaplana celega pol leta ne po volitah pred tremi leti. Kar odpustiti ne more kapelami češ
da je bil kriv da ni on, več starešina. Kar po bliskovo je metal dokaze, da od duhovnikov nimamo nič: češ kaj nam oni pomagajo! Seveda posebno šempeter-ska duhovščina ni še nič storila za občino, kaj ne ljubi risodnigil‘i Ta imeniten mož še imena kapelanovega ni prav vedal
—	po skoro 4 letih!! V Vrtojbi mu je dejal „Kaus“!
Načelnik generalnega štaba je tudi rdečlcar, ki pa za rdeče nageljne nosi in kaže svoj obraz, ki je res kakor kak rdeči nageljček. Ta straši, da pripelje ves Potu ren na volišče. No, naj se le trudi in le še bolj potrudi: Šempeter je in bo — krščansko socijalen.
Na svidenje :
Mrtvo so našli v postelji 7o letno jperico Ano Bizjak, stanujočo na Gradu.
Zgorela je 2-letna Olga Mušič. Bila je na ognjišču, kjer se ji je vnela obleka.
Nad sv. Ivanom v Trstu je v
kamnolomu 70-80 stotov težek kamen zmastil Andreja Mlača. Zapustil je vdovo z dvema otrokoma.
Na morju. V torek 14. t. m. je odplul ob 3 0 Va po noči parnik „Maksi-milijan“ iz Benetk proti Trstu. Na njem je bilo mnogo potnikov avstrijskih, med njimi tudi naš rojak č. g. Jos. Gergolet vpokojeni štanjelski vikar. Ko je bil parnik ob 11. uri že na odprtem in globokem morju pripluje mu nasproti drug parnik, kateri ga prebode, da je začela voda curkoma liti v parnik. Nevarnost je bila velika, potniki vsi prestrašeni. Pridni mornarji so hiteli mašit ladijo z deskami. Po dveurnem trudu se jim ni moglo še posrečiti, da bi nevarnost odvrnili. Parnik je moral biti na mestu in se ni mogel ganiti do treh zjutraj. Še le na jutro so odpluli proti Trstu, kamor so potem srečno došli.
Za revizorja ,,Gospodarske zveze“ je imenovan g. Maks Veršec. Konsumna društva in kmetijske zadruge bode nadzoroval trgovec g. Kanšek.
Stoletnico slavnega češkega zgodovinarja obhajajo te dni naši bratje Čehi. Teli slavnosti so se udeležile poleg Poljakov in Jugoslovanov tudi Rusi.
Slovensko zidarsko in tovarsko društvo v Ljubljani bo blagoslovljalo svojo društveno zastavo v cerkvi sv. Petra (v Ljubljani). 14. augusta t. 1. — To društve ima svojo šolo za zidarje in tudi svoj pevski zbor. Uljudno se vabijo na to slavnost vsi narodnjaki in vse na-rodnjakinje, kakor tudi vsa slovenska društva. — Omeniti moramo, da je pri tem društvu mnogo zaveduih zidarjev in tesarjev Primorcev, sosebno iz goriške okolice. Natančneje o tej slavnosti se bo poročalo pravočasno.
Odbor »Slovenskega pevskega društva s sedežem v Ptuji“ sklenil je prirediti letošnjo pevsko slavnost v Celji v nedeljo, dne 14. avgusta, in določil sledeče skladbe:
1. »Jadransko morje11, moški zbor, Hajdrih. 2. „Pozdra.v“, mešan zbor, Foerster. 3. „Križaci na morji“, mešan zbor, Bendi. 4. „Ave Marija1’, šesteroglasen mešan zbor s spremljevanjem orkestra, Foerster. 5. „ Domovini", moški zbor, F. S. Vilhar; „novost, od društva s častnim darilom nagrajena skladba-1. 6. „Domo-vini“, mešan zbor, L. Pahor; „novost, od društva s častnim darilom nagrajena skladba". Odbor si je svest, da je storil svojo dolžnost; priskrbel je za koncert dve novi skladbi s svoječasnim razpisom dveh častnih daril, izbral za veliki koncert v vsakem obziru ugoden kraj, in odredil koncert v olajšanje oddaljenim gostom na jako priličen dan.
Povoljna izvršitev in končni srečni uspeh 14. avgusta pa zavisi od požrto-valnosti in uneme čč. gg. povrjenikov, raznih slovenskih pevskih društev, poje-dinih pevk in pevcev.
Slovensko pevsko društvo s sedežem v Ptuji, osnovano na narširšej podlagi, ne razpolaga na svojem sedežu v Ptuji s številnim in znamenitim pevskim zborom, ker so se razmere od njegove ustanovitve do danes korenito društvu na škodo predrugačile, njegova moč temelji v njegovih pravilih, sloni na njegovi širni organizaciji.
Tužne Liirodne razmere po ponemčenih spodnještajerskih mestih in trgih zahtevajo neogibno in nujno obstanek društva z lahko gibljivim aparatom, ki prireja koncerte zdaj tu, zdaj tam, in če bi takšno še ne bilo, moralo bi se z ozirom na narodne koristi takoj ustanoviti.
S tega stališča in z ozirom na sijajne in vidne dosedanje uspehe našega društva prosimo uljudno vse, da vrši svojo narodno dolžnost s krepkim sodelovanjem in podpiranjem društvenega namena.
Gospode poverjenike in tiste gospode, kojim smo poslali nabiralne pole, prosimo uljudno. da blagovole, pole z nabranimi doneski vrniti najdalje do 8. avgusta, da nam bode mogoče sestaviti račun.
Dr. Bela Štuhec, t. č. predsednik.
Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju je tekom meseca aprila in maja prejelo še sledeča darila: Društveni ustanovnik gosp. dr. Pavel Turner, vzgojevatelj na Dunaju, podaril je društvu 100 gld. Povodom smrti društvenega ustanovnika gosp. dra Jarneja Zupanca, bivšega predsedniki, notarske zbornice v Ljubljani, pristopil je društvu kot ustanovnik s 50 gld., g. Urban Zupanec, pokojnikov nečak v Ljubljani. Dalje so društvu podarili: Slavna posojilnica v Ribnici 20 gld., slavna kmetska posojilnica na Vrhniki 18 gld., slavna posojilnica v Kranju po veleč. g. državnem poslancu Jos. Žičkarjn 10 gld., slavna družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 10 gld., v Kranju je bilo nabranih v Majerjevi gostilni 7 gld., v Bolcanu : g. Vinko Vetrih, uradnik južne železnice 2 gld, v Celji: Slovenka, ki ne želi biti imenovana 2 gld., (ker to društvo podpira od začetka do danes tudi revne slovenske visokošolce, rojene na Štajerskem), veleč. g. Fr. Zdolšek, župnik pri Sv. Jurju ob Taboru 1 gld., veleč. g. Jernej Voh, nadžupnik-dekan, kn. škof. svetnik v Konjicah 2 gld., g. dr. Jož. Kolšek, odvetnik v Laškem trgu 1 gld., veleč. g. dr. Jos. Lesar, profesor bogoslovja v Ljubljani 5 gld., veleč. g. Anton Hvalica, dekan v Št. Petru pri Gorici 3 gld., g. J. Kovačič učitelj pri sv. Trojici v Slovenskih goricah 1 gld., g. Anton Klodič plem. Sabladolski, deželni šolski nadzornik v Trstu 3 gld., veleč. g. Eduard Štrekelj, vikar v Ver-tojbi pri Gorici 2 gld., „Mars“ na Dunaju 10 gld. — Za toliko blagih darov bodi najiskreuejša zahvala! Društven odbor je do konca meseca maja t. 1. mej 53 revnih velikošolcev na Dunaji razdelil 1185 gld. 75 nov. (2119 obednic po 25 nov., drugo v gotovini). — Darove bode hvaležno sprejemal društveni blagajnik veleč. g. Fr. Jančar, mos., papeški častni kamornik, župnik nemškega viteškega reda, na Dunaju, I. Singer-strasse 7.
Društvo „Šolski dom.“ (XX. izkaz od 5. do 16. junija). Kot vstanovuiki z doneskom 100 gl. oglasili so se: Primožič Matej, c. kr. sodnik v Tolminu, g. „Strela“ iz Tolmina in sl. županstvo v Ajdovščini, z doneskom 120 gl. pa sl. županstvo v Biljah.
Vplačali so: Sl. bralno in pevsko društvo v Ajdovščini . . gl. 10.— Keber Anton, vikar v Mavhinjah, nabral pri poroki v g. Venceslava
Legiše....................gl.	5.—
A. Gerbec nabral pri prijateljskem sestanku v krčmi Šfiligojevi na Dobrovem .......................„	2.17
Vodopivec Jgnacij iz Pr-vačine, sedaj v Rudolfovem ......................„	1.50
Ženeki oddelek „Šolskega doma“ po gosp. Kanclerjevi ...................„	105.—
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani izplačala pokrovitoljnino . .	„	1.000.—
Rihenberški požeruh požrl	„	5.80
Poljšak Alfonz, vikar pri S. Tomažu, na saldo
ustanovnine..............„	20.—
Zamorec v gostilni „Pri
Posti" — Podbodom .	„	4.10
Po upravništvu „ Soče “, kakor v 45. šl. izka
zano....................... 117.11l/*
Starašinstvo v Volčah po
volitvi novega župana	„	3.33
Pipan Valentin, vikar na
Srednjem.................„	2.—
Matik Miha iz Ajdovščine	„	1.—
X + Y..............................  0.10
Krokarji in krokarice v
dan 13. junija...........„	2.60
Gospici. Garlati in Jrma Klavžar nabrali po veselici čitalniškega izleta	„	28.55
Skupaj gl. 1.308.261/* Vsled prejšuih izkazov „ 14.828.521/,
Do 16. maja došlo torej
v gotovini................gl. 16.136.79
Opomba: Društvo ima do sedaj 6 pokroviteljev, dva častna uda in 101 u-stanovnika. Sl županstvo v Biljah, ki je pristopilo s 120 gl.; je 100. ustanovnik in sl. županstvo v Ajdovščini 101. Vivat sequens!
ti' ».l • * J
P E 1 M O K S KI LIST
One p. n. ustanovnike, kateri so zaostali z ustanovnino, prosimo prav u-ljudno, naj se odvežejo če le mogoče — svoje obljube, ker potrebujemo sedaj denar nujno, da nam ne bode treba delati kom-plikovanih denarnih operacij, ki stanejo precej truda in denarja. Sploh pa pri poročamo vsem najtopleje, da dela vsak po svoji moči in v svojem delokrogu za to vzvišeno idejo, da lehko porečemo koncem leta : „Šolski dom“ je svojščina našega ljudstva.
Odbor društva ,,Šolski dom.“
„$ovder, hovder, hovder,“
ali šaljiva slovnic a.
(I) alj e; sp. A. M.)
Predno se lotim nesrečnega „se“ (gl. štev. 15. „Prim. 1.“). naj konst&tim (tukaj ne: konstatujem), da sem spet trohico veselja doživel. Dve novi zadrugi imamo, ki pa niste več — registvovani, ampak je ena t.vj>isanau, druga pa nvrei>i-streiia“. Tako je prav ! Kje pa ste novi zadrugi ? Na voglu semeniške ulice v beli Gorici — gotovo ne. „Vregistr*yw1 zadruga je v Ornem vrhu nad Idrijo, „vpisana“ pa v bližnjem Št. Petru. Ep-pur si muove! Škoda pa, da je v št. peterski kapelaniji nastanjena „uradnicau brez „uradnije“ ali „pisarnice“. Kakor je namreč »bolnica" — bolna zena — in ne „bolnišče“, tako je tudi »uradnica11 ženska, ki uraduje, kakor n. pr. ekspe-ditorice pri poštah.
Zdaj pa — .,se“ ! Strašno je, kar ljudje dandanašnji z ubogim „^K-jem uganjajo. Ne le, tla jim velja /.a nemški „manu, teinuč zlorabijo in mučijo ta naš ljubi „se“ na vse neljube načine. — Tudi če je stavek s se sam na sebi — formalno — pravilen, pravi včasih logika: Nikar tako ! Temu n. pr. mora vsakdo pritrditi, da govorimo prav neumno, če rečemo: „Rajnki se nese zdaj pokopat41, da si j« stavek sam za-se pravilen. More-li mrlič samega sebe nositi in pokopavati? Že kot otroci, ko je še nepokvarjena narava govorila iz nas, smo vpili: „Mati, mati! zdaj ga nesejoil. To je ena najboljših konstrukcij, po kterih se lahko ognemo nevarnega „se“, ki nas toliko krat zapelje v absurdnosti in smeš-nosti. Kakor ima Latinec svoj „dicunt, aiunt, ferrunt . . . .“ tako poslužujmo se tudi mi raji tvorne, oblike, kjer koli bi imela nastati kaka dvoumnost ali absurdnost. — Naj navedem nekaj stavkov, v kterih ne gre ravno za „mrliča“, pač pa za nekaj enacega. Kolikokrat ne beremo v uradnih in privatnih vabilih tele ali enake konstrukcije: „ Vabite se, da pridete ta in ta dan v tukajšnji urad.. Kdo vabi tu in kdo je povabljenec? Za pričo (n. pr.) povabljena oseba vendar ne more vabiti sama sebe, vabi jo dotični urad. Na to treba misliti, kedar se so-stavlja ali izpolnuje vabilni formular. Pišite torej : „S tem ste (ali : bodite') povabljenida pridete. . . .“, ali: podpisana sodnija Vas vabi, da bi prišli . . . . za pričo11. — Dalje : „Se je odpovedal dotičnikom obresti11. Kdo je odpovedal ? ,jSe je odpovedal*. To je mož ta se, da ima cel6 v rodilniku ali tozilniku tako moč in oblast, da lahko obresti odpove ! Pa ne samo v tem oziru je se čuden korenjak. tenuič tudi v tem, da postane pri vsej svoji oblasti in mogočnosti kar na enkrat — „flga-mož11, ali „ pol tič pol miš11. Kako to? Čitajte:	je	odpove-
dal . . . .“ To je srednji spol, tedaj ,.pol tič, pol miš“. Za vsemi temi smeš-
Čast mi je javiti, da sem s svojim družbenikom-domačinom
M \mm loliio votle
(šifouov in pokalic)
na Goriščeku št. 2. pri Vaneku.
Nadejam se, da bode naše sl. občinstvo podpiralo započeto domačo obrt-nijo in to tem raje, ker bode postrežba točna, pijača izborna po navadni ceni.
Odličnim štovanjem udani Josip Hrovatin, tovarnar.
VA /?. •
V , v -	,
Svečar
Solkanska cesta št. 9.
priporoča prečastitim cerkvenim oskrb-ništvam ter slavnemu občinstvu, garantirane pristne čebelno - voščene sveče hilg. po 2 gld. 45 kr.
Za pristnost teh sveč jamčim z 1000 kron.
V Trstu ima zastop in zalogo mojih sveč g. Iv. Lavrencicli trgovec s cerkvenim orodjem in paramenti, Piazza Piccola za palačo municipija v Trstu. Ima v zalogi tudi sveče za pogrebe.
Otvorjenje trgovine.
Podpisani naznanja slavnemu slovenskemu občinstvu v Gorici in z dežele da je otvoril pri sv. Roku na ulici proti Šempetru v lastni hiši št. 30 trgovino z jedilnim blagom po pošteni ceni. Priporo-čuje se p. n. občinstvu za obila naročila beleži z vsim spoštovanjem
Vincenc Podgornik
trgovec, Št. Peterske ulice št. 30
VNARSKO IN ^SADJARSKO DRUŠTVO ZA BRDA
nostmi pa tiči nemški
,man'
(„Man hat
den Betreffenden die Interessen gektin-digt“.) Kako naj se pa pravilno reče ? „So se ... . obresti odpovedale11, ali: „je — vodstvo ali kdor ima to pravico — dotičnikom obresti odpovedal(o)11. O stavku: „ voditelja se je le začasno nastavil^11 velja to, kar sem rekel o prejšnjem. Pravilno torej: „voditelj je (bil) le začasno nastavljen11, ali : „voditelja so . . . le začasno nastavili14, ali: „viša oblast (dotična) je voditelja le začasno nastavila11 itd.
(Dalje prihodnjič.)
prodaja naravne in pristne briške pridelke
po zmernih cenah.
Zaloga pristnih briških vin: borgundeca iga, modrc frankinje
in druge.
ulica
Špedicijska poslovnica
Gaspr Mie ? Gorici
v ulici Morelli 12
se prav toplo priporoča flj Slovencem v Gorici in z dežele
Naznanjam preč. duhovščini in vele-slavnemu občinstvu v Gorici in z dežele, da sem otvoril lepo urejeno
brivnico
na Travniku štev. 21, zraven Paternol-lijeve knjigarne in loterije.
Obljubujem točno in hitro postrežbo, ker sem preskrbljen s 3 delavci. — Prodajam tudi proluma. — Toplo se priporočam udani
JLnton -F^iicelj,
brivski mojster.
Januš
(Varstvena/.namka) *
želodčne kapljice.
Zdravilna moc teh kapljic je neprc-kosljiva. -- Teka-pjic evredijoredno prebavljanje, če se j ih dvakrat na dan
Sv. Anton Padov. p® jodllO /licicO
popije. Okrepi! pokvarjeni želodec. store, da zgine v kratkem času omotica in životicna lastnost (mrtvost).
Te kapljice tudi store', da človek raji je.
Cena steklenici 30 kr.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah p na svetu. Za naročitve in pošiljatve f-pa jedno le v lekarni
Cristofoletti v Grorici. j=
r d u i 111) i (i mEiirrriSTt .mrn;»i (a; *1 i>: t»i (a
m
Sedež društva je v Gorici, Uarzellini št. 20.
h parati
krojači mojster in trgovec v Gorici na Travnih h. št. 22, niže loterije.
Bogata zaloga vsakovrstnega blaga, gotovih oblek, perila, in vse priprave za obleke za vsaki stan. Za preč. duhovščino cingulum, .Zavratnike, talarje in cerkvene kape.
Blago prodajam tudi na meter tako po ceni, da vsakaterega vabim na ogled letošnjega razstavljanega blaga, in sicer le v prvem nadstropju.
Edina slov. zaloga dežnikov in solč-nikov ter dežnih nepremočljvih plajščeV. — Sprejmem tudi naročila za izdelova- | nje raznih oblefc (jakete, pellerine, liave-loke) tudi za dame po najnovejši modi. I Vse po nizki ceni.
ff
vzajemna zavarovalnica za življenje na
Dunaju ustanovljena 1. 1840.
Zavod zavaruje za slučaj smrti r najraznovrstniših kombinacijah ter sloni na podlagi vzajemnosti, vsled česar čisti letni dobiček pripade društvenikom.
V 56 letnem obstanku se je pri zavodu zavarovalo:
101.800 oseb s 130,760.000 gld. ka-pitala in 825.000 rente.
Članom in njih pravnim naslednikom se je izplačalo 18,4.00.000 gld.
Na premijah (bonus) se je povr nilo 1,994.000. gld.
Kot zavarovanje za slučaj dožive-nja in smrti se posebno priporoča.
a.) zavarovanje glavnice, ki se ima izplačati po 20, 25, 30 ali več letih, ako zavarovanec še živi, ali pa povrnitev vseh vplačanih premij s 4<>/0 obresti, ako bi poprej umrli (Tarif II. H.).
b.) zavarovanje glavnice-, ki se izplača kedar je zavarovanec dosegel določeno starost, ali pa takoj po njegovi smrti (Tarif II. G.).
Osrednja pisarna je na Dunaju I.
Wipplingerstrasse 30 (Janushof).
Zastop za Primorsko in Kranjsko v Gorici, Via Ponte Isonzo.
Slamnike !!!
Vsako-vrstne oblike najnovejše mode z domače in tuje slame, izdeluje, popravlja, štafira in prodaja na debelo in drobno
franc Cerar
tovarna slamnikov v Domžalah pri Ljubljani. Ustanovljene leta 1863.
Cenik na zahtevanje poštnine prosto.
mmsmmsmsmszszszsm™
Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajaInico jemin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: Francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, gorušice (Seni) ter drugo u to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmerni cenah.
Z odličnim spoštovanjem Kopat & Kutin
trgovca v Seminiški ulici st, 1
v hiši, kjer je „Trgovsko-obrtno-zadi'uga“.
Slovenska tvrdka ustanovljena 1. 1876.
Pipan. & C. v Trstu
V^ia ~Valdirivo nt. 18 “TO
ima veliko zalogo in prodaja le na debelo
kavo, riž, južno sadje, olje vseli vrst za jedilo, za stroje, ribjo mast za strojarje itd.
Priporoča se trgovcem v Gorici in na deželi za obilne naročbe.
pekovski mojster na Kornu v Gorici
zvišuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila zvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
Lepe mašne knjige
za otroke in odrasle ljudi
dobo se po jako nizki ceni od 15 kr. navzgor pri
G. Likarju
v Gorici, Semeni ška ulica štev. 10.
Razprodajalci na deželi dobo precejšen odbitek na cenah.
(§rva slovenska trgovina
KONJEDiC &
prej	13	n r b o
G OKI C A — pred nadškofijo št. 9. — G O it 1 C A
z železjem
ZAJEC
Priporočata po najnižih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa in ploščevine raznega obrtnijskega, poljedelskega, vinograd-skega in pohišnega orodja. Prevzemata naročila za vse stavbe in podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priv. tovarne; pri-poznano najboljih kotlov od g. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga najboljega koroškega	acalon in	terescian	jekla.	—
Zaloga Portland in roman cementa. —	česar ni v	zalogi	priskrbi	se
nemudoma.
Kupujeta staro železo in kovine	po najvišji ceni!
Vsako naročilo izvrši se nemudoma	in vestno 1