ZA NEKAJ VEČ KOT 10 na dan dobivate . . NARODA" HAVNOST NA DOM tem času so Rusi 33 milj severno od Budimpešte napredovali 11 milj ob eehoslo vaški meji v smeri proti Bratislavi in Dunaju. Nov ameriški superbombnik Medtem to sivperboi ribniki B-29 bombardirajo Tokio, je bilo v AVashingtonu naznanjeno, da gradijo nov sutporiboiti'b-nik, ki 'bo B-29 postavil v senco. Gradijo več vrst mnogo večjih superbombnik ikot pa je B-29 in posebno se omenja B-36, o katerem pravijo, da je največji, kar so jih še zgraditi v Ameriki. Grški levičarji se podajajo Grška stranka levice se je razcepila, ko so trije vo. dilni liberalci naznanili, da skušajo napraviti konec državljanski vojni, ki je premenila glavno mesto Atene v bojno polje. Nove levičarske čete pa prihajajo protji Atenam. Katkor na severu, se Kusi bližajo Budimpešti tudi od vzhoda, juga in jugozapada-Budimpešta je ie obkoljena do dveh tretin v 50 milj dolgem loku in fdeča armada ni od mesta nikjer več oddaljena kot 12 milj. Moskva poroča, da Nemci pošiljajo v boj za obrambo Budimpešte vse rezerve, ki jih imajo na razpolago, da bi Rusom preprečili, da mesta ne bi popolnoma obkolili. Nemci se h rdi t o branijo, da bi obdržali .'15 milj širc&o odprtino med Donavo in Velence jezerom, jugoz&padno od mesta, toda druga dkrajimka armada mar-► ala Malinovskega je navzlic temu zavzela nad 40 mest, tr-trov in vasi neverno od Budimpešte. Včeraj so Busi zavzeli močno utrjeiii V ae, lo milj severno od Budimpešte, kjer se Donava obrne proti jugu, »o napredovali sedem milj ob vzhodnem bregu Donave ter zil-vzeli Al ogoed. Ta napadi Budimpešto od severa in seve ovzlioda na 15 milj dol-gi fronti med Donavo pri Al-sogoedu in železniško postajo Domonv. 14 milj severovzhodno od Hatvan-Bmliiupešta železnice. Alsogoed je šest milj severno od U »pesta, predmestja Budimpešte. Z zavzetjem Csomo-ila so Ak Rusi približali Budimpešti na deset milj na severovzhodni strani. Višje proti severu rdeča armada prodira oto reki Ipolv, ki dela mejo med Madžarsko in }»a Cehoalo vaško in je zavzela Ipolyszog, De j tar in Dre-^ jK>lank, od koder teče želez-nica v .Losonico in Z voltu na <. eboslovaškem. U bojih jugozapadno od Budimpešte Moskva modči, toda Berlin poroča, da se bije jo silno vroči tančni boji med Donavo in Dravo ter v okolici Blatnega jezera. Berlin tudi priznava, da sta armadi maršala Malinovskega in maršala Tolbuhina napredovali tri milje ob zapadnem bregu Donave in da so Rusi vkorakali v Erd, šest milj jugozapadno od Budimpešte. Erd je veliko nemško letalsko oporišče. Mos&va in Berlin poročata, da se okoli Budimpešte bori voo sto nemških in rusfcih taukov za posest močnih postojank, ob istem času pa se bi je jo tudi volike zračne bitke. "Budimpešta se tre^e pod grmenjem ruskih topov," pravi nemško radijsko poročilo. Na Hitlerjeve povelje se je madžarska vlada ias Budimpešte preselila v Šopronj blizu avstrijske melje. Američani napredujejo v snegu Ameriška prva armada prodira v snegu in dežju ter je hapredovala eno miljo na 10 milj dolgi fronti proti Duerenu navzlic silno močnemu nemškemu odporu. prednje ameriške straže dospe- 77. DIVIZIJA ZAVZELA ORMOC Po poročilih s fronte so le do Duerena na razdaljo 2 milj. Vas Geieh, iz katere se morajo Nemci pred silnim a-ineriškim pritiskom umakniti, je oddaljena dve in tri čet rine milje od Duerena. Reka Roer je od tega kraja oddaljena samo eno miljo proti juigu. Malo nižje se ameriška trenja armada generala Pattona bojuje v Saarski dolini in je že Ala skozi vas Dillingen, kjer j^ bil odbit močan sovražni protinapad. Ameriška 7. armada stalno napreduje ob svojem severnem koneu ter je pregnala j, Bmeea. Japonci vpada ni-Nemee iz Iiemtoei^ra proti za- ^ pričakovali in Amerikanci padu in rz Nioderbrona proti so naglo za,so 'bila premehka za kake večje tančne operacija _ | Pozno popoldne 'je zopet pričel padati sixesr In Amerikanci po takoj prešli k napadu in proti večeru so se borili za Me-, rode in Geieh. Ameriška 9. armada raabija nemšfee žične ograje in artilerijske poste janke ob Ko eni in v kratkem časni je na tem kraju pričakovati veliko bitka. Berlinski radio je priznal, da Aimerikanci -vdrli v Nie-derbronn, 10 mHj severozapa-dno od Haguenau, in v Biscli-willer. pet milj jugovzhodno od TTaugenaua in v isti razom-ba rdi raj o razne kraje na otokih Luzon. Visa vas in Mindanao. Posebno bombardirajo letališča in ladje, ki skušaiio pripeljati ojačenja. Poglavitni dogodki v borbi za novo Grško se nag£o vrstijo in so naslednji: 1- Trije izmed šestih levičor-kušali ^^^ lainistrov, ki so izstopili iz kabineta ministrskega predsednika Papandreoua, hočejo biti posredovalci v pogajanjih za dosego sporaizuma. 2. Levičarska veja Narodne osvobodilne fronte, kateri na-čoluje bivši minister za narodno gospodarstvo Ilias Ciri-mokos, se je tudi ločil od EAM. 3. btefanos Sarafia, bivši vrhovni poveljnik ELAS-a, ki je oborožena sila EAM-a, in ki se je uprl proti, Papandreou, je sporočilo angleškemu poveljniku na Grškem generalu RonaJdu M. Sbobie-u, da ostane peni Soobiejevim poveljstvom. Kje je general Sarafia, ni znano. 4. Najmanj 20 odstotkov A- Japonski glavni stan v Jo-||on ie bil° očiščenih BLAS-ov in je v mestu mogoče še komaj 250 BLAS-ov. TREBA JE DAROVALCEV KRVI! Plazma RDEČEGA KRIŽA rešuje življenja sto in sto ranjenih vojakov in mornarjev. — Toda potrebnih je še na tisoče darovalcev krvi. Dajte pint krvi, da rešite življenje. Japonski admirali tonijo kosuki je naznanil, da je v pomorskih bitkah ali pa vtled zračnih napadov bilo ubitih 13 japonskih admiralov. Od septembra je Tokio sporočil smrt že 32 admiralov. Kot pravi včerajšnje poročilo japonskega poveljstva, je med mrtvimi tudi admiral Hi- Včeraj so ameriški letailci ,loo jano? čas- l»ombardirali ladje v ifanili in| nikarskega mornariškega ura- so potopili tri tovorne parnike na }>olotoku Bondoe. NOVI ITALJANSKI KABINET Ministrski predsednik Iva-noe Bonomi je predložil imena novih ministrov, ki zastopajo štiri stranke, sam pa se je označil kot neodvisnega. V novem kabinetu je med drugimi tudi 1'almoio Togliatti, voditelj komunistov, kot |>od -predsednik. Zavezniške vojaške oMa«ti Ih> \zelo najniany 12 ur, sporočijo "v London in Washington imena novih minrstrov in upati je, da. bo novi kabinet potrjen, zlasti še, ker v novem kabinetu ni .grofa Sforze. Osem ministrov je obdržalo «voja prejšnja mesta. V novein minisrstvu so štirje komunisti. Vnanji minister je voditelj krščansko demokratske stranke Gaspcri. Grof Carlo Sfoi-za bo mogoče imenovan za poslanika v Washingtomi, toda še ni naznanil. kalkšne uačrie ima za prihodnost. Rusko-fran- COSka zveza ŠVICA SKRIVA NEMŠKI PLEN Davidov, ruski komentator zneje pa bodo skrbeli za to, da na radio je obdolžil švicarske okrevajo od poloma ter nem-bankirje, da skrivajo dragoce-j^ki vojni industriji pomagajo, nositi, ki so jih po zasedenih da se more pripravljati na no-deželah pokradli nemški visoki j vo vojno." • naeiji in še prav posebno Hit-, Davidov dalje obdolžuje, da ler in Goering. Davidov, ki je govoril v au-giccškem jeziku, je poleg toga obdolžil švicarislke industrijce, da preskrbi jurje j o Nemčijo z najfinejšimi inštrumenti in da švicarski urarji preskrbljuljejo nemško armado z de^i za leteče" bombe in rakete. "Švicarski urarji storijo vse, da pOmaigajo nemškim milita-ristom, da obdrže vodsvo, po- je bilo v švicarskih bankah mnogo vlog s številkami, ne pa z imeni vlagateljev, med katerimi sta tudi Hitler in Goe-ring. 44 Te vloge niso bile preklicane, četudi so vodilne države Zrdruienih narodov izrekle svoje svarilo, da bodo smatrale za neposlavno prikrivati v nevtralnih državah kapital, ki so si ga naplenili Hitlerci," pravi Davidov, De Gaulle se je odpeljal iz Moskve. — Prijateljska pogodba podpisana. V nedeljo je bila v Kremi ju sklenjena zveza za medsebojno vojaško pomoč med sovjetsko j,* Rusijo in Francijo. Načelnik 1 'začasne francoske vlade gene ral Charles de Gaulle in vnanji minister Georges Bidault sta bila v Moskvi osem dni v konferenci z vnanjim /komisarjem Molotovom in maršalom Stalinom. Vsebina pogodbe ni bilo ob-javljean, toda skupno naznanilo pravi, da ste se obe državi zavezali, da nadaljujete vojno proti Nemčiji do končne zmage in da boste po vojni skrbeli, da Nemčija ne bo mogla nikdar v* 5 pričeti s kako novo vojno. Ko je francoska delegacija odhajala, se je od nje na železniški postaji poslovil vnanji komisar Vjačcslav M. Moilotov z državnimi uradnilki in visft ki m i airmadnimi častniki. Pred odhodom je imel general de Gaulle kratek nagovor, v katerem je rekel,: "Prepričan sem, da bodo dnevi, katere smo prebili tnkari, pustili v (zgodovini znaike te vojne in tudi sem prepričan, da bodo pustili znake v miru za vse ljudi. živela sovjetsfea Rusija. Molotov je odgovoril: "Upam, da bo pogodba, ki smo jo podpisali, sijajna podlaga. .,za razvoj franoosko-so-vjetskih odnosajev in bo silen vdarec proti sovražniku. 99 da, ki je oktobra naznanil smrt sedmih {japonskih admiralov. Radijsko poročilo pravi, da .so admirali umrli junaške smrti, ko so se hrabro borili na fronti v južnih krajih. Japonska uradna časnikarska agentura Domei navaja naslednja imena ubitih admiralov: Takehisa Cujimura, Hideo Jano, J asu nosi n Ito, Iči-macu Takahaši, SenzaJburo To-nomuta, Rinzo Kurosaki, Ka-kuo Kišigava, Saburo A sina, " Migi Horiuiči, Sigeri Takašita, Iv a o Oka in 'Masa j asu Cuji ter mornariški zdravnik admiral Jakiosro Odažima. Gospodarska obnova Jugoslavije Jugoslovanski minister za trgovino in industrijo je v Beogradu izjavil, da bo Jugoslavija tri leta po končani vojni mogla prehranjevati svoje prebivalstvo. Minister je rekel, da bo vse to odvisno od tega, ako bodo zavezniki pripravljeni založiti Jugoslavijo z živino in poljedelskimi stroji, ko bo dežela popolnoma osvobojena, j o. General Scobie zahteva, da ELAS-i odidejo s polotoka Attike, v kateri provinci se nahajajo tudi Atene. Sedaj so v teku pogajanja za pcvraivnavo upora in proti jutru je že bilo nekako premirje, ko so trufki Rdečega križa razvažali mleko in zdravila. ZIMA V EVROPI Ako se Ameiikanci v sever-ld Franciji bojujejo v snegu, A meri kanci doma ne smejo biti presenečeni, kajti bojišča v Francioi so mnogo bližje severnemu tečaju kot pa večina pokrajine Združenih držav; jeseni in pozimi pa tudi prihajajo zapadni vetrovi z Atlantika in se zadevajo v gorske vrhove. Zapadna fronta je v pokrajini, ki je višje proti severu. kot pa država Maine na vzhodu, ali pa Diduth, Minn. Mesto Amheim je tako visoko na severu kot "Winnipeg v Kanadi; kjer pa se združujejo moje Nemčije, Švice in Franciji', pa je kraj 40 milj višje proti severu, kot je Dulutli, Minn. Pri vsem tem pa ti kraji niso tako mrzli, ket so kraji v I-ti legi v Združenih državah in Kanadi. To milejše podnebje pa povzroča erorki tok, ki prihaja iiz Mehiškega zaliva. -*——- Velike razstrelbe v Dunkirku Zadnje štiri dni je bilo sli sati velike razstrelbe v smeri od Dunkirk a, kjer se tamosnja nemška posadka še vedno drži. Razstrelbe pa pomenijo, da se Nemci nameravajo v kratkem podati. DRŽAVNI TAJNIK STETTINIUS PROTI ANGLEŠKI POLITIKI Državni tajnik Edward R. Stettinius je koncem te dna v svoji izjavi zopet povdaril politiko "rokfi proč" z ozirom na notranjo politiko osvobojenih dežel ter je podprl stališče, ki ga je zatrdil Winston Church ill, da ima grški narod pravico odločiti, kako vladno obUko hoče imeti Čankajšek zavrnil komunistične pogoje Associated Press poroča, da je gene ralis simus Oankajšek zavrnil komunistični predlog, da se na Kitajskem ipostavi demokratska koalicijska vlada. To naznanilo je podal Oouen-laj, komuinist?čni zastopnik na konferenci. Oou pravi, da nese s seboj tajni seznam Čarikajše-kovih protipredlogov v Jenan, sedež kitajskih 'komunistov. Konferenca med ČankajŠe-kom in komunisti se je pričela lO. novembra, toda se je razšla, ne da bi bil dosežen kaik sporazum, - - Stettinius je tudi izrazil u-panje, da bodo Grki in Angleži delali v složnosti, da obnove deželo. Svojo izjavo je Stettinius podali na časnikarski ikonfe-remei in se glasi: ''Zelo me je zanimalo, ko sem opazil, da je minister ski predsednik 'Churchill v svoji izjavi glede grškega položaja 5. decembra izjavil: "Naše stailišce, kot sem rekel, je popolnoma jasno. Ako si Grki postavijo monarhijo ail i republiko, je odvisno od njih. A!ko si postavijo vlado levice ali desnice, je njihova odločitev. To je popolnoma njihova zadeva." "S to izjavo se popolnoma strinjam. Je pa tudi naše trdno upanje, da bodo narod in vlada Grške in angleški zavezniki delovaili složno za popravo razdejane Grške." Iz te &tettiniusove izjave je razvidno, da odobrava Chur-chillovo izjavo, da imajo Grki popolno svobodo in pravico izbrati si sami svojo vlado. Mnoigo 'bolj oster glede angleške politike na Grškem in v Italiji pa je bil senator Al-en C. Ellender, ki je imel naj-ostrejši govor v zbornici, odkar se je pričela vojna, Ellender je posvaril London: 1 * Ko imamo večjo vojno mornarico kot vse druge države na svetu skupaj, in močno armado, mislim, da spi o zmožni prisiliti Angleže, da vi dijo luč." Ellender, ki je član odbora za mornariške zadeve, je obdolžil Angleže, da so prepustili večji del bojevanja na zapadni fronti Amerikancem. — "V posesti imajo samo nekaj milj na severnem koncu fronte, mi pa vzdržujemo največjo težo vojne grozote." Ellender je predložil resolucijo, ki je proti temu, da bi bil vstvarjen kak krajevni blok držav za. vojaške namene, ra zun z odobritvijo svetovne varnostne organizacije. "Xa predvečer zmage v Evropi." je rekel senator EUev der, ''je Anglija prevzela vodstvo, ki povzroča razdor med zavezniki, ne samo z beseda mi, temveč tudi z dejanskimi čini." "Na Grškem so Angleži sedaj zaposleni v tem, da z oboroženo silo zatjx>vedujejo narodu, koga si naj izberejo za svojega voditelja in ravno tako postopanje vodijo v Italije." Dalje je Ellender rekel, da se Angleži nočejo umakniti iz Abesinije, ker hočejo že povečati svoje cesarstvo ter hočejo tu in tam postaviti blok narodov po celem svetu, da jim pomagajo obdržati svetovno cesarstvo. "In to lzh^T^dan^ sobot, nedelj in praralkov. ••GLAS NARODA,** 21« WEST 1Mb STWm.^EW YORK ll, N. Y. GHelsea 3—1242 Pridobitve in izgube Združene države *o 7. decembra stopile v četrto leto vojne. Sedanje velike ofenzive prav gotovo vodijo v končno zana |ro, toda kdaj bo ta zrnata prišla, koliko Ikj vojna že veljala Ha krvi in denarju, uikdo ne ve. Ameriški vojaški poveljniki zagotavljajo, da bo leta Nemčija zdrobljena, nitkdo pa ne more povedati, kdaj prihodnje leto. Združeni narodi samo vedo, da se l>ore s fuirtnim in fanatičnim sovražnikom v Evropi. Onstran Pacifika, 13,0<)0 milj od zapadne fronte, pa je fee mnogo Ijolj fanatičen i sovražnik. Generaii in admirali so mnenja, da Japonska ne more biti še premagana poldrugo leto, dve leti, aH še več let po porazu Nemčije. Kakor dolgo pa bo vzelo premagati Japonsko, ko bo eiikrat Nemčija premagana, Ih> vHjalo Združene države 71 Uiljoiiov dolarjev na Jeto, predno l>o delo končano. Tri leta zatem, ko mi .Tajuni-i razbili hrbtenico ameriški Vojni mornarici v Pearl Harborju, so strateški izgledi za Združene narode dobri. Nad eti ntiljon zavezniških vojakov Jiritiaka lia Nemčijo od zapada, <»<1 vzhoda |»a ruske armade feonijo Nemce proti za padu. Na Pmifiku je general MacAr-thur sopet na Filipinih, ameriško vojno hrodovje je maščevalo Pearl HaHhor - tem, da je uničilo že pruperl»oinbnike B-29 in yedo, da je vojna goreč pekel. Pri tem pa je tudi senčna stran, vsled cesar ni mogoče Vedeti, kako bo k' ])otekala vojna. 1. Japonci so prebili črto v jugovzhodni Kitajski in ogrožajo Kitajsko prestodico (tanking in veliko oporišče a-lueritfke 14. zračne sile v Kiunungu. 2. Zalaganje ameriških armad na Pacifiku je zelo te-fcavno. 3. Notranji razdor na Kitajskem in v nekaterih evrop-fckih Že osvobojenih deželah. Pa vse te težko«'«* in* morejo zatemuiti velikanskih zavezniških pridobitev v neposredni preteklosti. Mnogo je bilo Uspehov, najvažnejši pa so: 6. junija so zavezniki razbili Hitlerjev Atlantski zid in so vpadi i v Francijo. 15. junija so sperboiubniki B-l?J prvič bombardirali Ja-ponafcn, 15. avgusta so francoske in ameriške armade vpadle v južno Francijo. 25, avgusta je bil osvobojen Pariz. 10. oktobra je prva ameriška armada prekoračila nemško ?nejo. 24. novembra so B-J!) liourbniKi prvič bombardirali Tokio. Istega leta so Amerikama zasedli i Peleliu, Saipan, Timlin in Guam in so prišli 4000 milj bližje Tokiju: osvobodili >o večino Francije, vso Grško in del Jugoslavije, Nemčijo pa so zapustile Rumunska, Finska in Bolgan&a. Amerika sama more od "Dneva sramote"—7. decembra liHtl zaznamovati naslednje velike pridobitve: Ameriške bojne ladje in aeroplani so potopili 2300 sovražnih ladij, med njimi 360 jaiponskih bojnih Jadij. Poleg tega j«, bilo mogoče še potopljenih 75 sovražnih bojnih ladij Mornariški in vojaški aeroplani so uuičili .'{7,000 sovražnih acroplauov. Od Japoncev- je bilo osvobojenih S, 170,000 kvadratnih milj pacifiške pokrajine. Zavezniki so oil (J. junija do 30. novembra na zapadni pa so jih 1150,000. Amerikam*! so ut>i)i 277.000 Japoncev, obšli in obkolili pa si» jih 750,000 Nemcev. Amerika je svojo armado 1,600,000 vojakov zvišala na ri,000,000 in 3,800,000 jih je oikstran morja. Vojna mornarica je bila povišana od 430,0110 na 3,800,000 mož, ladje pa od 1076 na 56,1270. Zgrajenih je bilo 240,000 aeroplanov vseh vrst, 70.000 taukov, 2,S00,0WJ vri Licih in srednjih toix>v in 4308 trgovskih ladij. Lzgidbc pa so: Okoli 550,000 vojaških in mornariških izgub, med njimi 125,000 mrtvih. Potopljenih 2*2J> ameriških bojnih ladij, med njimi dve oklopnici in 9 matičnih ladij za aeroplane. Izgubljenih 42,000 vojaških aeroplanov, med njimi izstreljenih v zračnih bitkah 14,000. Od leta 1943 izgubljenih 753 trgovskih ladij. Javni dolg $224,600,-000,000. EVROPA IN IZID AMERIŠKIH VOLITEV Napisal za ONA Harold Laaki logo, katere hi se mogel lotiti, Nobenega dvoma ne more biti o tem, da vlada na An-gkškemi in v Franciji veliko zadovoljstvo nad zoipetno zmago predsednika Roosevelta. Rooseveltovo ime je v Evropi postalo že istovetno s polno mero ameriškega eodelvanja v povojnem svetu. Dewev pa je neglede na ujegovo osebno mnenje in izjave kandidata stranke, v kateri je zbranih največ bivših izolaeionistov. (Na drugi št ran i pa vidijo ev rqpski miljoni vx Rooseveltu siml>ol borbe n« nož in do konca proti vsem formam nacizma, bodici v Evropi, bodisi v Aziji. A ko bi Roosevelt ne bil zmagal, bi se ne bili mogli u-hraniti vtisa, da je njegov poraz obenem tudi vsaj do neke mere zmaga nacizma. Veliko je tudi zadovoljstvo Evrope nad dejstvom, da Ddes, Fish in Nye ne bodo mogli več izkoriščati ameriškega kongre sa za svoje organizirano sovraštvo in zlobo napram Evropi. Evropa je opazovala ameriške volitve tudi še iz drugih vidikov.. Vprašanje predsednika je bilo seveda najvažnejše, toda vprašanje sestave parlamenta je bilo tudi velike važnosti. Bati se je bilo, da obnovi amlerpški elektorat kongres, ki bi bil sledil korakom svojega predhodnika iz leta IDI9 in 1920 in ponovil trage-diio predsednika Wood row Wilsona. Brez nadalnjega je jasno, tla svet ne bi mogel naprej brez Zedinjenili držav — v času tako oljčimega zidanja in rekon-strukcije je podpora Zedinjenili držav potrebna, ako naj bo ta naloga gotova v dogled-nem času. Mislim, da ne delam Deweyu nobene krivice, ako trdim, da on in njegovi pomočniki niso mogli imeti niti oddaleč pravega pregleda o o.gromnosii nalog, ki nas čakajo. V poteku volilne kan^pa-njp jih je sicer javno mnenje prisililo, da ao sovorili o mednarodni kooperaciji, toda od tukaj sodeč, je težko verjetno, da so imeli resnično vero vanjo in dovolj izkušenj, da bi jo znali izvesti. Zdaj, ko so volitve končane, recimo odkritosrčno, da upamo, da bo Roosvtl pravi človek za Evropo — da bodo mo-*rli evropski narodi upreti svoje oči vanj, da t »od pre progresivne strujo naših narodov. To je brez dvoma njegov zadnji rok, tako da je upati, da bo na^el svojo pot nazaj k tistemu junaškemu in lirabremn načinu vodstva, ki je njegovo predsedniško dobo napravil tako znamenito, ne le v ameri- kot čiščenje State Diepartmen-ta. Zdaj, ko je Vichv izginil, ko postaja Italija od dne do dne bolj socialistična, mu ljudje kot Robert Murphy ali admiral Leahy pač več niso potrebni. Poleg tega pa je še dejs-tvo, ki je velikega pomena, da bo Amerika, ako ostane popolnoma predana gospodarskemu sistemu, katerega takio "posrečeno" imenuje Free enterprise — ime, ki nekako čudno poleg imen kot Aluminum Co., Standard Oil, General Motors in Ford — le 6 težavo AaSla svoje mesto v svetu, ki bo V Evropi in tndi v Aziji uvedel .cisterne planske ekonomije. Roosevelt je triumfiral pred vsem zato, ker so mu pomagali ameriški delavci — svetovati bi mi mogli, da jim dokaže svojo hvaležnost s tem, da pomaga sezidati svetovno gospodarstvo na temeljih, ki bodo omogočili delavcem iz Jugoslavije in rBelgije, da si za ceno svojih žuljev in znoja kupijo nekaj tistega udobja, katero smatrajo ameriški delavci kot del življenja. V Rooseveltu iz leta 1933 je nekaj upanja za obno vo sveta, ki bi moglo navdahniti človeštvo z novimi uada-mi.... SEZNAM SLOVENSKIH FANTOV V FORT KNOX, KY. V (naslednjem navajamo i-luena slovenskih vojnih ujetnikov v Fort Knox, Ky., iz katere vasi in občine so doma in pri nekaterih tudi domače ime. Albin Augušt in. Gornja Radgona št. 5, obe. Gornja Radgona, po d. Auguštin. Stefan Colofiga, B res ter niča št. 3(i, Obč. Kanmica, po d. Oelofiga. btanko Črešnar, Globoko, občina Paljčane, po d. Orešnar. Franc Dol ene, P rese rje št. 15, olbč. Homec, po d. Dolenc. Franc Drešar, Nasoviče št. 10, obe. Komenda, po d. Ži-311 and. Jože Grilc, Trbovlje Št. G«, Trbovlje. Vili Gučekj Trbovlje št. 19, Trbovlje. Ferdo Irgolič, Hoče št. 105, (Maribor) obč. Hoče pri Hoče. Alojz Jaikojiec, Zg. Verjane št. 29, sv. Trojica v iS lov. goricah. Matevž Kajžar, Gorice, občina Kranj. Ignac Klemen. Vnanje Gorice s. 45, Bregovica pri Ljubljani. Alojz Kralj, Osek št. 199, sv. Trojica v »Slov. Goricah (sv. Benedikt). Franc Kralj, Polzela št. 49, Polzela, Terglav. Vinko Krajnc, Lasigovici 17, Polenišak pri Ptuju, p. d. Dom-jan. Franc Kos, Dogoše, Maribor. Jože Lah, Komenda št. 47, Komenda. Ri'liard Ulaga, Store 28, Teharje, Teharje. Rado Valjavec, .lavornik št. 71, Koroška Bela. Franc Vaupotič, Maribor. Stanko 'Zabavnik, Vuzmeteii-ci št. 39, sv. Miklavž pri t)r-možu. Hinko Zupan, Zasip 57, Gorje, Zasip, p. d. Prinzlčovi. Ivan Zupan, Trbovlje št. 70. Ti4>ov"lje. Skupno število imen je :U». RAZGLEDNIH ODLOMKI IZ DOMAČEGA ČASOPISJA Potom radio-oddaje WQXB kakor Pariz. — Tako piše re-io te dni slišali sledečo re- vija 44New Yorker". PEVCI IN PEVKE cerkvenega zbora slovenske cerkve na Osmi ste vabljeni na pevsko vajo v četrtek 14. in 21. deeembra, da se vežba-mo božične pesmi. Imamo samo dve vaji, zato pridite gotovo na obe. Na svidenje! Organist. New York, N. V. NATIONAL WAR FUND y podpira 31 narodnih in krajevnih pomožnih agencij ški temveč tudi sploh v sveto- T SIaVk° Sv* KHŽ i • • I.Jesenice, vnn zcroifovmi. ^ Ivan Novak, Taci /G, Nmar-goro, p. d. Roosevelt bo doživel poraz Nemčije in Japonske in bo takrat združil v svojih rokah ta ko ogromno oblast kot je po Napoleonu ni imel noben Člo vek v moderni svetovni zgodovini. Evropa ne gleda nanj kot na neke vrste Miklavža — Evropa -zeli le to, da bi dal Roosevelt Ameriki veliko in visoko lekcijo o vprašanjih zunanje politike, kot je dal ta ko lekcijo v pogledu notranje politike. Kdor pozna Am-eriko bo -vedel, da ga čaka težka naloga. Pred vsem bo imel opraviti z novim svetom, z svetom, ki se bo zavedal nevarnosti temne dobe, kateri je ušel za las in ne več, s cvetom, ki bo poln divjegia sovratftva, ki bo izmo-zgan in obnemogel, obenem pa si bo zelo zvest visoke cene katero je plačal za svoje odrešenje. Odkritosrčno bom priznal, da bodo mnogi izmed nas upali, da bo izkoristil, evqj četrti predsedniški rok za to, da se znebi tistih elementov, ki so zapreka tega mednarodnega sodelovanja, ki bi se Vjo moralo že zdavnaj začeti. Težko si je misliti bolj plemenite ga- Boy Scouti prekoračijo svoj cilj v nabiranju starega papirja Washington. — War Production Boa I'd poroča, ad so ameriški Boy Scouti prekoračili svoj cilj pri nabiranju starega papirja. Nameravali so bili nabrati 100,000 ton starega rL'> ker so se uverili, da se fašizem že po vrača v vse osvobojene dežele Evrope, kajti države, katere so te dežele "osvobodile", dosedaj niso storile ničesar, da bi to preprečile, in Anglija pošilja celo svoje .vojaštvo v osvobojene dežele, da pomaga tainošujim fašistom." Tir Nc\vyurška "Times" je v skrbeh radi bodočnosti sveta m se pri tem sklicuje na sledeča dejstva: 1) Rusija je popolnoma socijalizovana — toda tak je tamošnji položaj že cc-iih 25 let; 2.) Anglija,'dasi ravno v teoretičnem smislu kapitalistična, bode morala postati socijal i stična, ako hoče poplačati vse svoje dolgove; 3.) zasebna lastnina v Evropi je tako zmedena, da tainošnje prebivalstvo sploii vt ne zau-pa v zasebno lastnino. Neki komentator je potoni radio-post aje \VM(' A z ozirom na sedanji položaj na Grškem dejal sledeče: "Na Gi-škeni so oblasti ustanovile vsestransko cenzuro iti sicer z pomočjo angleških otblasti. To so oblasti in Anglija storile da tako prikrijejo ostalemu svetu tamošnji IM>j med strankami in "pokrovitelji'Trpljenje, tainoŠ-njega prebivalstva tekom zadnjih let je l»rlo toliko, da se j<* vse prebivalstvo zjedinilo pod vodstvom Narodne Osvobodilne Fronte in se sedaj bori za ustanovitev republike, kajti prebivalstvo je za trdno sklenilo, da za vedno odpravi vladanje ]>otom ba-rikirjev, monopolistov, in 'kraljevih podrepni-kov. Prebiva Is vo mesta Bukarešta oibožuje Pariz v toliki meri, da tudi sedaj oponaša vse, kar se godi v Parizu. Tako so trdi, tla so nekateri Bukareščani postali nacijski "kolaboracijoni-sti" le radi tega, ker je bilo tudi v Parizu mnogo'taki h ljudi in ker — je bilo mesto. Bukarešto osvobojeno istega dne, ■X Chicaška "Sun" se bavi z grofom Sforza. in pravi, da je ta 4'grof" potreben človek in da bi bilo dobro, ako bi postal italijanski ministerski predsednik. Pristavlja pa tudi, da smatrajo Sforzo v Angliji kot nezanesljivega človeka, oziroma "nezanesljivega v kolikor pride rešitev gnjilc monarhije v pošte v" . . . -K ii Po radio postaji \V MCA mjio čiiili sledeči koment: "Ev-ro]>ski reakcijonarji in fašisti so po>tali zelo drzni radi vsestranske podpore, katero dobi vajo od Winston tMiuroliiHa, ki skrbi za to, da se ljudska volja v "osvobojenih" evropskih državah — zatre z pomočjo vojske zaveznikov" . . . V iie\vyor>kem "World Tele "ram" čitamo, da je sedanji položaj Poljske tjik. da nam dokazuje, da je "atlantski čar-ter" »k večjem b* toliko vreden, kolikor stane papir, na kale-rem je spisan; vsekakor bi li.^t rad izvedel, kdo je oni človek, ki je razveljavil ta "charter" in čemu je to storil.' . . . Radio "Moskvo" poroča, da se je moskovsko časopisje pričelo bay it i z avstrijskim paja-coui Otonom habsburškim, ka-teremu svetu naj botle marljiv in na j si poišče kako delo, kaj-li njeirove sanje glede Avstrije se ne bo;vet zahvaliti Angliji in Churchillu. Radi fašizma se je pričela svetovna vojna št, 2. in Anyrlija poti pi ra fašizem v Belgiji, na Grškem in tudi v l-taliji. Zatrjuje se tudi, da Anglija skrbi že sedaj za to, da ostaneta Italija iu Givka tndi po vojni tako siromašni, da bo-deta odvisni od angleške izvozne trgovine. To je P. & P. — politika. (Pedlar & Pirate??), HELP WANTED = :;g DELAVKE ISCEJO The War Man Power Commission has raltd that no one in this area now employed in essential activity may transfer to another job without statement of availability. tno pod Šmarno pri Miklavžu. Alojz Plahuta. Kranj št. 21), Kranj. Pavel Plečko, Hoče, Hoče p. Mariboru. Stanko Pola ne*', Easovec št. 62, Koik pri Ormožu, (Sv. Bol-fenk) Stanko Potočnik, Kamenščak st. 8 »Ljutomer. Ignac Prosenjak. Brstje 5t. Ptuj, (Sv. Peter in Pavel), p. d. Dežakovi. Frane Ras!, Podvinei št. 102, Ptuj, (Sv. Peter in Pavel), i Kari Kafold, Hoče|, Hoče p. MaritioriT. P ranic Kavnik, Bohinjska Bela 19, Bibno, Bohinjska Bela, p. d. pri Kristanu. Franc Sirovmk, Podvinci št. 56, Bogoznica, Sv. Peter iii Pavei v Ptuju. Viniko Šut, Železna vrata št. 19, Ljutomer. »Taikob Tarman, Kranjska gora St. 3, KranjsJka goro, pri Fora tju. Cr I R L S nai» let starosti H A K K K V WORK Oil ladelj«. do iKlka vkljiiriio p,,, dnevno delo » P<»Idni»i nad iii- na leden. WA<;.\EK B A KI NO Co H T :iOl — 4th A V H BROOKLYN Birr 1th Ave t„ I nion Sirret. ______ 1240—240» ART STUDENT IB—25 TO OPAQUE NEGATIVES • .'C HOURS $20 START Pleasant AVorklnj- ('ondilions NEW YORK LITHO. CORP. Apply: rr-' EAST lOtlt ST. X. Y. c. < i:: u» J45 > C H A M B E U M A I D S Stalno mesto po $23 na teden. izivdnt. prijazne delavske razmere. — Primerno od vseli krajev mest«. Vprašujte: IH USEKEEPER HOTEL RUXTON •JO \V. T^imI ST. x. V (" ____< 240—U u; i Cene za sladoled ostanejo nepremeinjene Washington. — Maksimalne cene za sladoled, ki so zdaj v veljavi, ostanejo* nespremenjene do 31. decembra 1944, je oznanil Office of Pirce Admi-nistration. ' CHAMBERMAIDS l>OBUA PLATA in DELAVSKE RAZMERE V|»raSajle: Hous«.>kee|N>r K K N M O R K HOTEL 14."» E. ISlrd ST.. N. Y. C. CS^-JUl CHAMBERMAIDS CELI ALI DELNI ČAS — DNEVNO ALI NOČNO DELo — BliKZPLAČNI OBEDI HOTEL LEXINGTON Iioom LENI NOTO N AVE at 4Sth STREET, N. Y. C. '24.1» :: HELP WANTED M O 0 NE ŽENSKE ZA TOVARNIŠKO delot Dubru delo — Prijelne ilelav. razmere CTPPLES COltDAUE CO. Inc. :;:»i» — :inl AVE BROOKLYN i BMT—1th Ave Subway to 0th St.. or nth Ave Subway lo 4lti Ave.« (238—244) R O CN A SIVI L J A Ak<» ste >pretui s šivanko. se kaj lahko privadite našemu delu. Izvrstue Maei'. prijetne delavske razmere—ure. ki so vam najbolj usodne. VpmSajte V«M;I E PLEATIN«; & EMBROIDERY CO.. :si:: West :rftb ST. New York City t -1U—'J 44i i CHOCOLATE DIPPERS NA TEDEN — PRIJETNE DELAVSKE RAZMERE Vprašajte: KMAR CHOCOLATE C^>. 141S BOSTON RI>.. BRONX. (lietwn Pn08PEC^, & BKISTOW STS.) Tel.; DA 0-U.V.-J CSW—342) Frane Hkalce<% Slatina 70, «v. BafiUiira v Holoznh, "p. d. gelčovi. Statistika kaže. da je bilo leta 1944 približno 18 in pol miljonov Victory vrtov Washington. — Pregled, katerega daje ameriško minister-atvo poljedelstva, kaže, da je bilo letos obdelanih 18 in pol miljona Vicforv vrtov. Vsi ti tfrtovi l>odo najbrže tudi pri-Ihodnje leto obdelani. M A T £ B E Skrbite, da bodo vaše hčere pričele •trjjorsko karijero. kjer je trgovska izobrazba popolna iu neprekosljiva. TYPISTS IN. FILE CLERKS dobijo stalno delo z veliko priložnostjo za napredovanje iu |»oluo dobo vež banja na zavarovalnem polju. — LIBERTY MUTUAL INSURANCE CO., 10 Rockefeller Plaza. New York City. DELAVKE v BOLNIŠNICI KUHINJA ZA III JETO P O S T R E Ž N I C K Polui ali delni eus. — Vprašajte MISS S AS LAW BETH EL HOSPITAL Phone DI 6-9000 _____CSJ4—2iv)> ( J.H4- -J40) KUPITE EN "EXTRA*' »ONO DANE«! W-A-N-T-E-D STENOGEAPHERS FILE CLERKS TYPISTS w< >n i »e r Ft* i, < n*p< urn * n ity WITH CASUALTY INSURANCE CO. Standard Work Week 5 DAYS — 38V2 HOURS Excellent Opportunity for Advancement Pžeasant Working Conditions S«lar> »20—$ $Ž4—$27 Week Apply room 718 BANKERS & INOEMNITY INSURANCE GO. 90 JOHN STREET , 1 „>-1. NEW YORK 24«). NAmdOA* - NEW YORK MONDAY, DECEMBER 11, 1944 i. .1-. ..■ u wgeaflMBg^agggE«sgat= VSTANOVLJEN L. lift Rusija— in boj za svobcxio Lt Commander Chas. S. Seely, USN. (Ret'd.) ("Navy Pictorial News") (Nadaljevanje.) II. V Moskvi mmii < »bnk.il tudi takozvani proti verski iimzej, kjer sem prebil pol dneva. Beseda 4'protiverski" i«, nekako udna, ker je kolikortoli itepriljiArijcncga med ljudmi, ki .-o iiormaini. Človeka- je namreč bal Boga ali pa bogov t« kom neštetih tisočletji svoje zgodovine. Bog je namreč od človeka tako nerazdružljiv, kakor tobak tal državljana države Virgi-nije; o ti je nekak del človeškega obstoja. < »lasom raznili fi-•J'WEofov in tudi boljševikov, >c je ideja ljojuzni pred l»ogotii pričela že v dobi, ko so ljudje prenehali živeti na Urevju; vsekaiko se je pa ta bojazen pričela tedaj, ko m- j<* med njimi pojavil človek, ki jo porabil svojo tedanjo pamet mesto telesno moč, na tan način, da je pričel od U-ga živeti polom izkoriščanja nevednosti svojih tedanjih rojakov. Filozofi so tudi mnenja, da je čarovnik—k;»ki»r nazivanio duhovne med primitivnimi ljudstvi—. bil prvi človek, ki jo dobil <«i boga "komisijo'* ali nalog, da on >kub za človeške zadeve, in da je bil čarovnLški plokli«—«prvi jKiklic ua zemlji. Boljsseviki tudi pravijo, da so zgoraj omenjeni čarovniki vzgojili idejo, da ImhIc Img kaznoval vm> ljudi, kateri brez-pogojno čarovnike ne ubogajo. Ko ^e je pripetila kaka nezgoda, ali kak potres, in ako je strela udarila v bližini ter ako >e jo kje kaka skala utrgala, ter so valila po gori navzdol, so čarovniki takoj ljudem pri povedo vali. da so kaj zagrešili in tla se vsleil tega Ik>y: jezi. Potoni -o čarovniki ljudem dokazovali, da -o oni ua zemlji božji immc>tulki i a da kot taki za morejo z Ihj^oui govoriti (za plačilo) in ga prositi, da bode bolj usmiljen z ljudmi. Skeptični ljudje zamorejo o tem sieeer dvomiti, toda boljšoviki imajo prav dobre dokaze za to, da so take razmere prevladovale pred neštetimi vefcovi let, in da se to še dandanašnji dogaja v mi lejisi Obliki po vsetn svetu. Praznoverje še vodno obstoji in ticer v največjem obsegu v Indiji, katera dežola jo >o vodno pravi raj vseh čarovnikov. Tak je tudi položaj pri nas, v Ameriki, dasiravno nekateri ljudje smatrajo, da jo kaj takega nemogoče. Kadar >o pri na« pripeti kaka nosreča, kakor potres, povodenj, suša, depresija, itd., o^la^i s«« takoj med ljudstvom vso polno vsa koverskih duhovnov in •'ministrov*', katerim svojim župlja-noin dokazujejo in natolenjejo, da jih jo Bo^ kaznoval radi njihovih grobov. Vse to je tisočletja staro čarovništvo, kateremu pa seveda verujemo, I tac kakor so naši prodniki verovali že tisočletja predno se je človeška zgodovina, v koii-kor jo poznamo, pričela. Boljšoviki tudi zatrjujejo, da so starodavni čarovniki iz-gotovili poseben sistem, v*led katerega so oni ljudje, ki so aim verjeli in jih plačovafi z hrano, obleko. stanovanjom, itd., dofoili vse to povrnjeno — na *4onem svetu", potem ko so umrli. Najstarejša egipčanska zgodovina nam dokazuje, da so tedanji tamošnji duhovni, oziroma nasledniki čarovnikov, že imeli izdelan sistem vsestranskega vpljiva. Pravzaprav, oni o l>oljše (kontrolirali ves tedanji položaj, kakor katerikoli izmeti njihovih naslednikov, dasiravno so bili rimski papeži ►v srednjem veku, in tudi sedanji indijski duhovni, dokaj podobni starini Kgipčanom, v kolikor pride vpljiv njihovih duhovnov v poštev. Egipčanski duhovni so izgotovili tako izlKi-ren sistem, da se jim celo egipčanski kralji ali faraoni niso zamogli protiviti, ker so se bali egipčanskih lx>gov. Vse. <*gip-čanske piramide, ki še dandanašnji Obstoje, so bile zgrajene od kraljev, ki so želeli pomiriti svoje bogove. Vse to sem uvaževal, ko sem odšel v moskovski "proti-venski" muzej, o katerem se mi preje pripovedovalo, da ga vzdržujejo ateisti samo zato, da na ta način zatira vajo vero. I>ozdevalo se mi je, kakor da grem ua obisk k samemu vragu. Radi tega sem si želel spremstva, toda ostali Američani, »o se temu poslopju umaknili, kakor bi bilo v oskrbi kvarantine radi ošpie ali pa kuge. Od vsoga na£ei?a izletni- Na dopustu Hempstead, N. V. V nedeljo, dne dee. smo obhajali odhodnieo starejšega sina H en rita F. Co t ar, S7-44 PJotli St. Richmond Hill, JU I., N. Y.x kateri je 'JO. novembra graduiral v Marfa Air Field, Texas za Two Engine Bombing Pilota, ter je bil protuovi-ran za Second Liontenanta. Mladi pilot je sin zelo poznane ttewyorske slovenske družine Mr. in Mrs. Henry Co-tar. Oče jo primorski Slovenec, mati pa Dolenjka, ter oba spadata k Samostojnemu društvu tu v,New Yorku. Imata >e euo hčerko. Olgo in najmlajšega sina Jožeta, kateri pa je že ve«'* mesei*ev na evropski fronti. •_•_ • 2nd LIEUT. HENRY F. COTAR Mama Notarjeva je napravila oo bili samo še Jos. Kolar. Pa n y Umek, Mr. H. Highmaii, domača hčerka Olga, Mr. in Mrs. Cotar. — Komaj smo z ženo odložila uajne zimske odeje ter sedla k Obloženi mizi, se za mano oglasi mdčan prijetni mladeniški glas; 44Halo, uncle Polde!" in pred menoj je stal v elegantni oficirski uniformi komaj 21 letni preko škega društva, ki je šteJo kakih petdeset osob. bilo nas j,- lo G čevljev visok, lepih velikih dvanajst, ki ftmo oibi^kali ta muzej. — Ko sem vstopil sem joči. valovifeh kostanjevih las, , VEG KUPITI VEG IMETI K- i AKŠNO življenje želite imeti v povojni dobi? Ali .bodo vojaki dobili delu? Kaj pa glede odpuščenih vujnib delavrev? Taka vprašanja so v ntidili vsakega vsjik dan in ni prezgodaj. «la na nje uaj«i«*jo »dgorori. Naše prvo in najvažnejše dtjio ji' /.uničiti. Tmlu pri šei je čas. ko moramo glwluti preko vojaške ztuage -xajjtrtoviti. da boiuo imeli v miru lak »v«»t, za kuluro-sa se sedaj borimo Povojna prossperiteta za vse V ItHn bo ameriški podjetui lnisiii»'>< — izdelovanje, razprodaja, fannanje, konstrukcija. pn-vo/. -i;rral voč-jo vlogo. Kajti ravno ua business se 1*hI«> vruivši se vojaki <»l»rnili za delo. demobilizirani vojni delavci l»o-k<-^a standarda. Na ameriški business so IhkIo Uidi narotli tlmjrili držav ozirali nv orodje in l>U»:r<». s katerim Ufdo preobtiorlil svoje pre-bivaNvu in unskrlteli vi*iness namerava in «»• 1 jio v om os® 1. pripravljen prevzeti svoje Njejrovi načrti temelje' ua raatumnih dejstvih—«lii jfr k!ju<- |H>vojne prosi writ ete velika produkeija iu je i»i>Mlukeija tJtdržana na visoki stopinji, moramo biti gotovi, da bo vsak izmed nas sposoben kupiti stvari, kar morejo naše farme in tovarne prodiuirati. Samo dohodek, ki temelji ua produkeiji. more preskrbeti ob istem času denar, s katerim se kupi stvari. ki se kupijo. Kako je mogoče to doječi Vsakdo, ki dobiva plačo, je tako izdelovale«- in kti|ter -blago izdeluje in ga kupi. Ako je dovolj plačan, kar izdeluje, in mu je dan zadosten bargain v tem. kar kupi. je mogoče "proces prorqterifete" pognati ni so vstvarjena trajna dela. V-»tvarjeua ne morejo biti z vladnim «*ldajanjeiu— kar saiuu ^K>veča jami doljr in še bolj zi iša e-ritete" postavi v obrat. 1'rvu stvar je pošten in -agresiven napor ravnateljema, da iz.iH>lui s\oj delež' i»ro-jjrama. Drujja je javno sodelovanje— da vstrari ]>ogo- i«». ki l>»slo ugodni za i«o|>olni obrat brezmejne energije iu ambicije te dežele, Business je obveKui storiti svoj delež— prvič h povečanjem priložnosti za \ se. da služijo, in drugič ^ liovčanjem prlbifenosti za vse. da kupijo. I»a se poteča ju priložnosti za vse. da .služijo, busi ;;ess obljul.i pravično in prosvetno plačilno i»olitiko in otvoritev vsake možne poti napredovanja za delavea. * Predlaga pričeti najzgodnejši trenutek z novimi d jet j i i u 7. razširjenjem sta rili, da bo preskrbljenih več del za več ljudi—vključno vmivše s*- vojake in demobilizirane vojne delavce. Predlaga i»ol«žiti v roke delavcev najbolj us|»ešno razpoložljivo orodje—tako da bo d»lavec s tem, da bo I m »večal produkcijo, tudi d<«lal k svojemu zaslužku. I>a se povečajo priložnosti /.» vse. da kupijo, business predlaga, da ^napravi. si»eSeviiti i»»hio in >voln»liio tekmovanje-da se izognemo nalili tnr<»viui in tia sU /.iigotovljeue boljše iu boljše vrednosti. Vaša pomoč je potrebna To je program business za bodočnost. l»a pa to doseže kar mogoče hitro, je ]N»trebna vaša pomoč. Za dosego tega 1k> potrebno legislativno postopanje—pošto-IKinj«-. ki ga morate podpreti. Povojno davčno politiko. ki 1m» pustila dovolj sklada /ji razširjenje. Postave, ki jasno preprečijo neumerjeni monopol. Delavska politika. ki |K»stavlja oo postavi, tuesto nenapovedane "direktive". Ako želite več veiieti o tein programu, pišite za brezplačno knjižico. "How Americans Can Earn More. Buy More, Have More." Naslov: National Industrial Information Committee, 14 West 49th St.. New-York JO, X. Y. I T« posfauiit-r so objavljano, tla se p« jasni ju koraki, katere je treba pod vzeti, da je ameriškemu inaro-du zajamčeno gospodarstvo preobilice v povojnem Svetu. Podpira jih NATIONAL INDIJ STRI AL IN FORMATION* COMMITTEE od NATIONAL ASSOCIATION* OF MAXCFACTL RERS. ki predstavlja tlsoCc različnih business«v, velikih in majhnih, ki zaposlujejo 15 odsto, ddavccv v izdelovalni industriji. I či so plavale v vodi, da vsak cas pridero solze v potokih. I>a tttikoj bolje čutil,-kajti oni zavod ima napačno ime in Uiiu] zMave in vitke postave mladi ni prav nič takega, ki bi bilo slratšao. Vsakomur, ki ztini-' ma za vero, zlasti pa še zu tako, 'kakoršno so gojili v Rusiji v dolbi carjev, bode hvaležem i¥ko oibršče ta muzoj. I*repri-čun sem tudi, da bi bilo za v,so človeško driiiilK> in še j>ose1>ej za du)iovne iu dijake bogoslovja velikanske vrednosti in po-ltieua, ako -bi «aj teden dni prebili v tem muzeju in potem objavili članke in razprave o v*ein onem, kar so videli v tem muzeju. (Daije priLodujič.) KOVA IZDAJA " HaramondoT SVETOVNI ATI, A 8 v njem n«jd«t« semljevide »v^ta, ki «o tako po^ tretmi, da morate slediti da-aaftBjim poročilom. Zomljeridi eo ▼ barrek. Cmm §9 oenfcor Naročite pri: "0 L A B V HAKODA", 216 West im tyWU New fori 11, M. J, !' \ M d D \ 1» S is liMhl li \i i/i> Uboge matere in starši, kaj pretrpi jo »pri takih ločitvah; ali vsoda je kruta iu temni oblaki so zagrnili tiaš slovanski rod in cvet nasili fantov. Upajmo aviator Henry F. Cotar. in želimo vsem, da se kmalu Za moment ^m bil tako pre- lU Z lojalnost deželi, katero so si izbrali in podpirali tudi šesto vojno posojilo. ♦Nikdar ^e nisem pozval no-bene teli liai ixlnowtnih skupin, naj podpirajo naragi gospod tajnik: Ara^e pismo in pismo g. pred- Med je podpor ty ladij. Tu gre najbrže za občutek, katerega imajo ljudje, da so Liberty ladje, noseče bogate tovore preko morja, naj- važnejša stvar za osvoboditev , .. .. , . in obnovo .rinotfh dežel - ta ^Urnka v pr,log potovanju o. vojnega posojila bo služilo v' podvig napora za podpiso vanje. Mislim, da bomo dosegli dobre uspehe, akoravno je seveda jako težko doseči vse vojake, ki so v boju s sovražni-Preko tega pa so podpisali šejkom na tej naši veliki fronti. misel je bila najbrže gonilna sila. ki je povzročila nakup War Bondov, ki zadostujejo za »približno 75 Liberty ladij, ki -stanejo $2 miljonov vsaka. War Bonde za stotine lovskih letal, bobmbnikov, bojnih ladij in jeepov. svojih najboljših močeh seda-§>\y Buffalo, Cleveland 11 in Pan Vojaki na evropskih bojiščih popisujejo 6. vojno Washington. — Finančni mi-misier Miorgentliau je obelodanil pismo generala Bisenho-werja, v katerem je rečeno, da je sipeT udarjanje po nemški Franciscu, kjer se nahajajo armadi in prodiranje proti ge- Na vsak način upam, da bomo končali prihodnje vojno posojilo V naglici — mi tukaj bomo vsekakor stopili svoj de lež. Ipvaležen bi vam; bil. da poveste predsedniku, da bomo z vsemi silami podpirali podpisovanje. Prisrčno vaš, Dwight D. Eisenhower." Podprite napad! — JCupUj tttaftfe Ysmw*mm> _ 532323534848485348484823234823485348534853485353234823234853 «OLAa NAKOPA" HWW TAM Pisana Mati Spiaal: J. F. MALOGRAJSKI C26) Ali mladi Mlalkar ni bil človek, ki 'bi se t>ilo dalo z zfca-danjem kaj opraviti pri njem. Ko bi bila njegova žena molčala, bi se bil nemara zatajil, tako pa stopi pred njo, iu sicer tako blizu, da je lahko čutila, kako se trese jeze, ler ji vrže v obraz besede: "Žena — ti si pijana" Nji je bilo, kalkor bi jo bLia zadela strela z jasnega ne ba. Da jo je mož spoznal, to je bil prehud udarec zanjo. 0-1 »oteče se in zgrudi na stopnice in na vso moč začne jokati. Toda Mlakar, ki je svojo ženo že dalje časa opazoval, je , « del, da je to sama ikomedija in da solze, ki so ji tekle po ličilu m rodil kes. Mlademu Mlakarju se je že nekaj časa čudno godilo. Vedno zopet se je -spomnil svoje rajne žene, spomnil tistega milo prosečega njenega pogleda, s (katerim se je na smrtni postelji poslavljala od njega. 4'Niti tega ne zahtevam, da hi se me spominjal kdaj; kaj «bi ti misel name kalila veselje*' tako je govorila tistikrat k njemu. A on je moral, moral misliti nanjo. Spomin na te besede, ki so bile polne naj-bl ažje, najpožrt voval nejše ljubezni, ga je pretresal in mu povzročal v prsih grenko bol. Spomin na te besede mu je vabujal nekaj kakor kes in to mu ni bilo prijetno. Njegova trmoglavost se je upirala, protivila tistemu opominjevanju... Skušal je večkrat s silo zatreti ona euvstva, ki so bila v protislovju z njegovo naravo. Toda zaman! Pojavila so se mu vedno zopet. In morda je ba« zaradi lepra včasih še bolj \ 7xlivjat. Hotel je ostati sam sebi arvest, mislil je, da bode s tem, ako se (kaze neusmiljenega proti hčeri in -očetu, zadušil tmli opomin na rajno ženo. Toda vračalo se je vedno, vračalo s čim dalje večjo močjo. Vračalo se mu je zlasti danes. Sram pa je bilo, da se je ibil dal prejšnji dan tako premagati od jeze. Vedel je, da je govorila neresnico žena in ne hi 'i. Ln začel je nehote primerjati svojo sedanjo ženo z raj-llico. Čimbolj pa jo primerjal, tembolj se mu je vsiljevalo vprašanje: "Zakaj sem jo sovražil? Bila je tal-o dobra, lako vdana, tako vredna ljuibezni, zaikaj sem jo sovražil?" Izpočeka in mogel doumeti, kako je vendar mogel biti tak proti svoji prvi ženi. Ali polagoma se mu je razbistrilo, • lomislil se je na to in ono in končno je spoznal, da je bila niefirova kratkovidnost kriva vsemu temu. Bil si je vtepel v glavo, da ga je del oče ob vso srečo, ker mu je bil zabra-nil, da bi se bil oženil, kalkor je hotel in zato je sovražil o-■ •"ta tin je sovražil vsiljeno mu ženo. A zdaj, ko je začel u-viderati, kako prav je slutil njegov oče, uvidevati, koliko več so pri ženski vredne dušne čednosti od telesne lepote, je MHJZnal tudi, kako krivično je bilo njegovo postopanje. _ Toda priznati to komu, priznati in ponižati se — ne nikdar! Raje pogubo nego ponižanje 1 . . . ln pustil je doma vse kakor je bilo, ter odšel zopet na polje. Žena njegova pa je preudarjala in premišljala, kako zabrisala sled, na katerega je bil njen mož tako nenadoma prišel. Glas, s katerim ji je bil zaiklical: "Ti si pijana!" ji je povzročil skrbi. Vedela je, da bi se stvari lahko zasukale neprijetno zanjo, če bi se mož predrugačil. A ona je i otela se dalje uživati, £e daije živeti, kalkor je živela do-lej. Mlakarjevega premoženja je bilo še dovolj m ni si želela, da bi ji mož ključe pobral od shramb Sklenila je torej, da bode poslej bolj previdna Od tistih dogodkov sem so se razmere v Mla/karjevi hi-m v istim nekoliko izpremenile. Gospodar ni Ibil z nobenim d imenom "Curtain Time" z orkestrom pod vodstvom Erno Rappe-a. eno in isto reč. Posebno prav je hodilo Mlakarici to, da je bil njen mož začel skupavati jezice in brinjevo zrnje. Poleg mnogo slabih je imel Mlakar eno dobro lastnost: da je na ta in oni način poskušal, kako bi prislužil kaj in pomnožil svoj imetek. Nova trgovina je zahtevala od njega, da je bil mnogo z doma. To pa je bilo tisto, kar si je njegova žena najbolj želela. Da je le imela ves popoldan sama zase, pa je bila zadovoljno. Po južini je najprej malo poležala, potem pa je šla v gostilno, kakor jo je vleklo z nepremagljivo silo-Ce je bil kdaj mož doma in ni mogla tja, je bila vsa nesrečna. (Dalje prihodnjič.) YOUNG MAN MEHANIČNO NAGNJEN NADOMESTNI FOREMAN YARN PLANT Dobri* stalno delo—Povojna priložnost MILLCRAFT MFG. 30 LYNCH ST. BROOKLYN ______ (24Q—242) automotive partsman DOBRA POVOJNA SLUŽBA DOBRA PLAČA — NADURNO DELO MEYER MOTOR PARTS 214-53 JAMAICA AVE, QUEENS VILLAGE. L. I. ____ (236—242) foundr y helpers STALNO DELO — NAJVIŠJE PLAČE MNOGO NADURNEGA DELA frank's foundry 572 SMITH ST. BROOKLYN . (235—241) delavci v bolnišnici POMOČNIKI V KUHINJI - 9. do g. ?100 IN TRI JEDI Vprašajte MISS S A SLAW beth-el hospital Phone DI 6-9000 ________(234—240) GOVOR SIR. ARCHIBALD SINCLAIRE-A OB PRILIKI JUGOSLOVANSKE RAZSTAVE V LONDONU "Jugoslaija Osvobojena" na 18. okt. 1944 v Londoa. Mr! Seton Watson, najprej Leta 1943 smo z avijoni pre- se vam želim zahvaliti za povabilo. Signren sem, da se vsi čutimo malo razočaran:, da ni možje v starosti od 50 do 60 let PORTERJI in SPLOŠNI TOVARNI. ŠKI DELAVCI Od 4 pop. do 12.30 IZ VEŽBANOST NEPOTREBNA VULCAN PROOFING 1st AVE & 58th ST. BROOKLYN •___(240—242) UPHOLSTERERS (3) Povprečna plača $150 Dobre delavske razmere Vprašajte ve? dan; SSOl NORTHERN BLVD. JACKSON HEIGHTS, L. I. _______(240 240 > PLUMBER and HELPER Popolnoma izurjen mehanik za zaposleno delavnico — mora biti stalen in voziti truk Dt^bra plača — Povojna priložnost - - - . ITARRY ,T. PIEPER INC. nesli 200 ton zalog. Morda je 07 ^ mtrtle ave. glendale, l.i. to bil mal začetek, aLi največji del tega leta smo morali le- med nami danes minister pred-j ta t: z severnoafriških letališč, sednik naseg-a zavesznika Dr.jLeta 1944 je nasa naloga bila Šuba^ie, ali nase misli ga spre-j olajšana z rabo letališč v Ita-mjjajo na njegovi važni misiji jI i ji in bili smo v stanu, da po-na katero se je napotil t Ju- j mahamo v mnogo večji koli-^oslavijo in mi nut želimo sre-čini. Do konca prejšnjega me-čno pot. Ali prav zares smo srca so naši avijoni prinesli srečni, da imamo med nami |partizanom 7,000 ton zalosr-danes popoldan ^lasovitega Razen te£ra tdkrat toliko ^ (240—246) brass foundry core MAKER tudi pomočnik — Poldruga za nadurno deV» — Stalne, prijetne delavske razmere — Vprašajte HARPER BRASS FOUNDRY 204 LAFAYETTE ST. N. Y. C. ____ _(240—246) vodja slovenskeag naroda, vernega pomočnika Marsala Tita. Ministra prometa kr. jugoslovanske .vlade Drja- Marušiča in globoko smo ganjeni z njegovem govorom o trpljenju ju-goslovanskeag naroda in dokazih, ki nam jih jfc dal o hrabrosti in slavi tega naroda. Velika mi je čast, ker sem pozvan da sodelujem z Dr. Marušičem pri otvoritvi te razstave. Tu se lahko vidi nekatere moči je bilo poslano v Jugoslavijo po morju. Te zaloge niso bile samo orožje in muni-cija, airtpak tudi obleka, zdravila pi ki se temje_ smo m začudeni nad vsem, kar M ^ci in svefcodi in ki so storile žene in neborilci, da bi pomagali borilcem. Tu v Veliki Biitaniji mi ne bomo nikdar pozabili, da je Jugoslavija stala hrabro nal je posvečen po skupnih žrtvah njenih svobodnih narodov. Tedaj, Dr. Seton Watson, ]naj narod Londona pride na to «uj:wia*ija sLaia nraoro na! .7- ------- poti tirana, ki je leta 1941 n-|razstav0» vidi tu predoce-daril nanjo, ko so izgledi za.B?. b°rl!0 rod<>1^11^K>v Jngosla^ ______.»i ■ . ... __t-i i o um cfa n n n/11 Jt» cnwvna f rtr zavezniško stvar bili najbolj črni. Ona ni računala na ceno. Njen narod ni popustil, za4o je dobil slavo. On je rešil dušo svoje domovine in osigural dragocen čas, vreden velike zanage za zaveznike. Neroci so poplavili deželo ali n:eo mogli podjarmiti nje naroda. Partizani so se dvignili pro»ti njim. vije, naj se nanči in spozna ter ceni jugoslovanski narod %a njegov' nezlomljivi duh, da 7 njim deli trpljenje skozi katero ta narod sedaj gTe. (ZOJSA.) Božičnih dreves bo mnogo ^ ---— Washington—Office of War Mi smo bili zmožni dati jim Information poroča, da bo po-stvarne izraze tovarištva skozi nudba božičnih drevesc najbr-Royal Afr Force in Royal Na-1 že zadostna aa potrebe Zedi€ vy. ^njenih. driSav. engineers STATI0NARY-3rd GRADE LICENSE PONOČNA STRAŽA ur na teden — Stalno, lahko delo cu 6-4075 (240—246) butcher — mesar IN PORK STORE ZA DELO ob PETKAH In SOBOTAH STALNO DELO Dobre delavske razmere. — Vprašajte • J. BURESAND & F. KVETON 1440 FIRST AVENUE N. Y. C. __( (240—246) FACTORY HELP 5 DNI NA TEDEN Telephone Windsor —7«!O i I Med 9. dopoldne iu 4. i*>i>olbro in fKjldru^o i>la<'-a Cez 4U ur. VONAS it NAI MBURO uio W. 35tb St. Manhattan PLASTICS . I^CiEMO DELAVCE UOlTI SE PL.VSTIC MOLDING Ponočno in po«lnevno deHj. — Mnogo nadurnega dela IZKUŠENOST NEPOTREBNA ! ADVANCE MOLDING CORP. 54 W. 21st ST. N. Y. C. (2;^S—242) ■ (2TJ6—242» auto mechanic x I S K U S E N Vojni veteran iiua predno>t Dobra plača—Prijazne delavske raz-mere—Mnogo nadurnega dela NEERGAARD MOTORS 216-02 HEMPSTEAD AVE Take Ijong Is&md Trains to QUEENS VILLAGE • (23S-241) metal repair man MORA BITI DOBER MEHANIK Porabil l»i lahko starejšega moža STALNO DELO — POVOJNA PRILOŽNOST JOS. PISTON Six; — 3rd AVE N. V. c. (2fW—241) pomočniki MEN (5) ALL ABOUND FACTORY WORK — ISKUSENOST NEPOTREBNA—MNOGO NADURNEGA DELA — ESSENTIAL — KING REFRIGERATOR 11« KING ST. BROOKLYN _ (2TJS— 240) PORTERS LONDON TERRACE GARDENS l.ir, W. 2:;rd ST. N. v. C. Vprašajte za Mr. Lyons (235—241« PRESSERS ON ROUGH SILKS DOBRA PLAČA — STALNO DELO Prijetne delavske razmer*-Dobru vožnja Vprašajte jiri BLV. I.. N. T (23.V- 241 • l : A U T O M E C H A NI C POLNI ALI DELNI ČAS Stalno delo---dirfira phula in bonus >Inop»» nadurne^ dela C II A R L E S AUTOMOTIVE SERVICE Sunrise Hwy and 0»*ean Ave.. Near Nieder«tein*j?. - Takf Ix^ns Island Trains to LYN BROOK AUTO MECHANIC I Z V E 2 B A N NAJNIŽJA PLAČA *T.O.on — Flat Rate Bonus — Dolira i»onudba RICH-HAVEN OLDSMOB1LE IW-OT JAMAICA AVE. WOUDHAVEN Take Long Trains. — Phone VI 7-1UT.5 A^k for MR. FBEEDLAND __—244 ) FOUNDRY HELPERS and IRON MOULDERS VAŽNO VOJNO DELO IZVRSTNO POVOJNO MESTO DOBRA PLAČA ~ STALNO DELO MNOGO NADURNEGA DELA BURR & HOUSTON FRANKLIN & CALYER ST. GREENPOINT - BKOOKLTYN (235—241 > WINDOW CLEANERS PRIVATNO DELO — TUDI UČENCI STALNO DELO — DOBRE DELAVSKE RAZMERE — Vprašajte: ELITE 333 EAST 57th ST. Phone TA 2-7110 N. Y. C. __(240—242> a u t o mechanic SVOJE ORODJE Stalno delo — Povojna priložnost DOBRA PLAČA za PRAVEGA MOŽA PILGRIM GAS STATION 1041 CONEY ISLAND AVE.. Cor. Foster. —"BMT Train to Newklrk St. Phone 014700 _ (240—»46) M O V I N Ct M A N CHAUFFER W A B E II O L' s E M A N IZKUŠEN — STALNO DELO johnson & ryerson 5712 — Sth AVE., BROOKLYN _ (239—241) porters—watchmen Ponoči in podnevi—dobra plaOsi—stalno delo—Izvrstne delavsbe razmere. PIa<3ane i>očitnlce — Povojna priložnost CLEANING CONTRACTORS 110 W. 34th ST. N. Y. C. t Room 401) (240—241) BICYCLE REPAIR MAN Dobre delavske razmere — stalno delo Nadurno delo — povojna priložnost 8th Ave subway do zadnje i>ostaje v Jamaica, vzemite bus do Bellaire. BELLAIRE BICYLE CO., 211-53 Jamaica Ave., Bellaire, Queens Village . __(240—246) auto metal worker AND PAINTEB DOBRE DELAVSKE RAZMERE STALNO DELO — NADURNO DELO POVOJNA PRILOŽNOST ROYAL AUTO BODY 2348 BEDFORD AVE BROOKLYN Phone BU 2-7130 (240—246) doorman — porter SREDNJE STAROSTI HIGH CLASS ELEVATOR APARTMENT Prijetne delavske razmere — Dobra plača in soba Phone DEvvey 9-1060 _____(240—244) MEHANIKI VAŽNA (»sential» INDUSTRIJA IZKUŠENI V POPRAVILU NA TEŽKIH TRIKIH Vprašajte: F A fl M K R S FEF,1> <"0. SHOP 521 E. 75th ST. N. V c. ___(234—240» CABINET MAKERS BENCH HANDS - I »t »HR A PLAČA STALNO DELO - MNOOO NADURNEGA DELA Dobre delavske nizmere MAJESTIC AKT. «52 K. 137th ST. One h/o<-k froxn C.n»re»w Ave IFtT sta IIIU>NX _____________(235—LM1 > MOŠKO in ŽENSKO DELO HELP WANTED (Male and Female) RADIO WIRE MEN AND WOMEN IZVEŽBAM IN Pt»("JETNIKI NAGLO NAPREDOVANJE A. E. F E R R A R 55 W. 20tli ST. N. Y. C. __ <234—240 > CIGAR MAKERS MOŠKE IN ŽENSKE DOBRA PLAČA — STALNO I)T:i." POVOJNA PRILOŽNOST LOUIS OTT & SON 86-12 JAMAICA AVE WOODHAVEN Forest Park Station ou Jamoh-a LI ___• (238—244 f MEN & WOMEN __16 to 50 _se_potrebujejo takoj polni ali delni čas L IG H T — CLEAN FACTORY WORK . essential industry MNOGO NADURNEGA D K I,A najnižja plača 57e na uro IZVRSTNE DELAVSKE RAZMERE Blizu QUEENS PLAZA SUBWAY (Prevozu i na za naše uslužbence po primerni dobi zajKwlenosti.) Vprašajte: AVON AGENCY 4026 MAIN ST. FLUSHING, L. I. ph: fleshing 3-3990 (240—244» COUNTER MAN cm Slboct In Old Established Wholesale PAINT EQUIPMENT & SUPPLY Povojno priložnost za mladega Človeka, ki je voljan delati ln se učiti. — More priti z dobrim priporočilom. Uslužbenaka podpora skupinska zavarovalnina—Bonus—Hospitalisation — počitnice. FEINSTEIN PAINT CORP. Phone SL 6-6900 (240—242) CABINET MAKERS Experienced In Parlor Frame Line Nadurno delo—Bolniška zavarovalnina Stalno detio — Povojna priložnost Teden počitnic s plačo WILLOW PARLOR FRAME' CORP 781 E. 135th ST. BRONX ____(240—246) SUPERINTENDENT — FIREMAN (WALK-UPS) — 4 SOBE in $100. — ' Prijetne delavtake razmere H. M A A S 134 WEST 72nd ST. TR 7-9300 New York City (240—246) P O z O R 1 USLUŽBENCI in USLUŽBENKE Delo v HOTELU PENNSYLVANIA pomeni VEČ kot samo DELO—Pomeni VARNOST sedaj kakor tudi po končani vojni. Pole« DORRE PLACE xa hotelsko delo damo BREZPLAČNO ZDRAVNIŠKO POSTREŽBO — POSEBNA PLAČA za nadurno delo In bonus za sobarice za stalno navzočnost. Onim. ki postanejo stalni delavci, damo BREZPL \- SoŽ!VLif8'K° ZAVAROVALNINO in PLAČAMO det stroSkov « ZDRAVSTVENO ln NEZGODNO k 1 vključuje ^TRE^ n VI,SmX« NURSING rUbTREZBO na domu. čutili se bo ste mrne na STALNEM DELU in Vprašajte pri FREE EMPLOYMENT OFFICE J3rd ST. and 7th AVE., N. T. C. -— : -- Dnevno — 9 do 6 KUPITE EN -EXTRA" BOND O ANE«